Zgodovinske stvari. Vojska Panonov z Rimljani. *) Zgodovinska črtica. Spisal Dav. Trstenjak. Nune tibi Pannonia est, nune Illyris ora domanda. Ovid. Trist. lib. 2. v. 225. Zadunajska ali zapadna stran sedanjega Ogerskega med Dunajem, Savo, Stajarskem do cetinskih gor, in Avstrija dolnja nosila je ime Panonija. Prvikrat na gotovo historično pozorišče te dežele stopimo pod Ok-tavianom Avgustom, kteri je okoli leta 34. pred Kristusom na-nje udaril. (Dio Cassius, lib. 49.) Oktavian lotivši se ilirskih Japidov in te premagavši začenjal je predirati do Panonije; al po prvi zmagi dru-zega ni iskal, kakor le zastavljencev (obsides). Panoni so si to razkladali za slabost neprijatelja. Ko je Avgust drugikrat pripeljal vojsko na panonsko zemljišče, so Panoni, zbežavši na planine in gorovje, planili na krila njegovih čet, te razpodili, potem pa zopet do gor potegnili. Čez to Oktavian razkačen je celih osem dni ta kraj pustošil, in se pomaknil do Siska, trdno ograjenega mesta med Savo in Kolpo, po kterem je že davno hlepel. Hotel je ladije po Savi k Dunaji pošiljati; al to mu je zel6 težko bilo, ker ni še Siska v svoji oblasti imel. Prihoda Oktaviana prestrašeni starešine mesta so se podali, in bili pripravni zastavljence dati; ali ko se je že vojska približevala mestu, mu prebivalci niso hotli pristopa dopustiti, teinuč so z drugimi Panoni, ki so na pomoč prihiteli, možko in junaško Rimljane odpodili. KoneČno so vendar na trideseti dan obleganja Rimljanom podlegli. Oktavian se ni nad njimi maščeval, da bi se tudi drugim Panonom prikupil, ampak je le z Sisčani pomirje sklenil. Pa da bi si mesto bar nekoliko zagotovil, zato je eno stran mesta z zidovjem ogradil, in 25 kohort za posadko postavil, povrativši se potem v Rim. 228 Kmalu je priletela do Rima vest, da je rimska posadka v Sisku pogubljena, zato seje Oktavian, vkljub ostri zimi, precej tje podal. Prisedsi v Sisek, se je prepričal, da je ona povest bila pregnana, vendar na-kanili so Siseani posadko vjeti in pokončati, ki pa je vendar bila srečno ušla. Nastala je bitka tridnevna, v kteri je Oktavian sopet viteštvo dobil; al tudi še sedaj je s Sisčani krotko postopal, poprejšnjo pomirje ponovil, in tudi z inimi Panoni do prijatelstva stopil. (Ob-širniše Severini „Panoniau lib. III. cap. 3.) Mir pa ni dolgo trajal; Panoni so leta 15. pred Kristusom se sorodnimi Noričani združeni v Istro planili, al od Publia Silia in njegovih legatov Korvina Messale, Germanika, Pisona, Lepida in Vibia, posebno pa od Agrippe in Tiberia bili so potolČeni. Nasledek te vojne je bil, da niso sami Panoni, temuč tudi Noričani do rimskega poddanstva vpadli. Kratko potem, leta 11. pred Kristusom, se je vzdignilo novo gibanje v Panonii, al brzo je zadušeno bilo, ker proti Panonom je potegnil M. Agrippa, pred kterim so poseben strah imeli. M. Agrippa je na cesti umrl. Ko pa so to Panoni slišali, tem drzniše so sopet vstali, in v družbi ilirskih Dalmatinov za svobodo se junaško potegnili. Oktavian tedaj , da rimska država ne bi prišla v veliko nevarnost, pošlje Tiberia z glavnim poveljem proti njim. Tiberi je imel pod svojo zastavo največ galiških Skordiskov, ki so stanovali od gore Sar (mons Skordus) po Hercegovini, gornji Bosni tje do Zemuna do gore „nions Claudius" v današnji Slavonii. Po več krvavih bitkah je konečno zmagal in povstalcem vzel orožje, dosti mladenčev, ktere je do daljnih zemelj na prodaj poslal (Sasanek „Dejiny" str. 8). Podjarmljenje Panonov so izvedeli skoro sosedni Dakovje, tras ko pleme, kteri so čez zamrzli Dunaj (Donavo) leta 9. pred Kristusom stopili, in pobrežne kraje panonske rubili in plenili; Oktavian jih je skoz Lentula segnal nazaj čez Dunaj, na obrambo Panonije pa je na pobrežji Dunaja trdnjave založil, in da rimsko vlado v Panonii in Noriku bolj utrdi, zato je tri legrje v teh deželah razstavil: naimer: VIII. Avgusta, XI. Hispanica, XV. Apollinaris (Dudik I. 15). (Dalje prihodnjič.) 229 Zgodovinske stvari. Vojska Panonov z Rimljani. Zgodovinska črtica. Spisal Dav. Trstenjak. (Dalje.) Bilo je leta 6. pred Kristusom, ko se je Oktavian pripravljal na vojno proti Marobodu, kralju germanskih Markomanov. V ta namen je zbral 12 legij , ktere so v Iliriku ležale (to je bila stran severo-izhodna rimske države). Enemu oddelku je bil glavni poveljnik Tiberi, in je krenil ž njo proti Karnuntu (Petronel v dolnji Avstrii), z drugim vojskinim oddelkom pa bi mogel delovati Senti Saturnin, prefekt Germanije, skoz krajino Chattow (današnjih Hessov) in se pomikati do Markomanov. Ta Čas se je Panonom najpriležniši dozdeval, da sopet staro svojo slobodo zadobe, zato so se Panoni z Dalmatinci in inimi sosednimi narodi pogovorili, kako bi odtresli jarem Rimljanov. Velika in nepričakovana je bila vstaja. Do 800.000 se jih je spuntalo, do 200.000 je bilo oboroženih. Vsi ti so se že davno popred spo- 236 \ 237 razumeli z Marbodom, ter si napravili osnovo, po kteri bodo vojsko peljali. Ustanovili so tri vojne, ktere imajo Rimljane prijeti, in so imenovali tri vojskovodje: prvi je bil Bato vodja brajskih Panonov, drugi Bato dalmatinskih Disidiatov, tretji Pines v dostojanstvu omenjenima glavarjema najbliži. Kakor vojna (armada), tako tudi je bilo vojskino ravnanje razdeljeno na troje; en oddel jo je vlekel do Macedonije, drugi skoz l\av-port (Vrhniko) in Tergeste (Trst) do Italije, tretji pa je za obrambo ostal doma. Vseh oči so bile obrnjene na Maroboda. Da bi se bil Marobod ročno s Panoni združil, bila bi zmaga gotova, ker rimska vojna, ktera bi bila morala iz Ger-manije delovati, je bila še daleč proč od Markomanije. Za to so dobro znali Panoni in Rimljani, zato so oboji si prizadevali Marboda na svojo stran pridobiti. Zakaj da ni Marobod nobenega spešnega nasledka iz tega po-vstanja iskal, ne moremo razumeti. On ni podpiral Panonov, pa tudi ni stopil v zavezo s Tiberijem, ampak je bil nedelaven gledalec triletne krvave vojske rimsko-panonske. (Dudik „Mahr. Allg. Gesch." I. 25.) Vojska se je začela v Dalmacii. Vstajniki so napadli posadki rimski. Tiberi dobivši to vest, je hitro poslal Valerija Messalina, kteri je s polovico dvadesete legije 20.000 vstajnikov premagal. Bato disiadiatski je pobegnil v Panonijo, se združil z Batom brajskim *) na vrhu fruške gore (mons almus). Brajski Bato je že mislil si pridobiti Sremsko, ko iznenada Caecina Sever, praetor Moesie, pred mesto Svrrniorn pride. On prižene Pa-nonce do Drave, kjer je sopet bila bitva; al žalibog za Panone nesrečna. Vendar ni mogel Caecina Panonov do čistega pokončati, ker so Dakovje in Sarmati čez Dunaj vtrgnili in ga silili sopet se v Moesio povrniti. Po odhodu Caecinovem so Panoni hudo razsajali in tlačili rimske mestjane in kupce, pokončevali posadke (vexillarios), in vse z ognjem in mečem opu-stošili. Neskončna groza je prijela Avgusta in ves rimski narod, kteri je zraven tega bil jako razdražen zarad lakote. Oktavian zopet da birat na vojno, pokliče veterane , in da bi tudi starešine in viteze zdramil k so- 7 V- delovanju, zato je v senatu zagromel: „Ce ne bodemo na oprezi, bodemo čez deset dni sovražnika videli pred rimskim mestom." Te besede so pomagale. Velika armada se je vkup spravila, ktere veliteljstvo je bilo izročeno Tiberiju. Boj je bil hud, a sreča ni bila zmirom Rimljanom mila. Avgust ves ne volj en, da se je za potlače vanje panonskih vstajnikov že toliko časa in ljudstva potrošilo, poslal je leta 8. pred Kristusom Germanica z novim ukazom k vojski, kterej na Čelu je stal Tiberi. Vojske so se zedinile, in tudi Caecina iz Moesie je bil poklican s svojim oddelom. Batova, ko sta slišala, da se Caecina približuje, sta iznenada na njega padla in oborila, in svoje tabore kraj volceanskih jezer (Vinkovic) razpostavila. Nastalo je krvavo bojevanje; traški jahači, kterih je kralj traški Bhaemetalkes Rimljanom na pomoč poslal, bili so raz-tirani, krila razgnana, kohorte rimske potolčene, več tribunov pobitih, tudi prefekt rimskega tabora; padli so prefekti kohort, in desetnikov (decuriones) obilo. Al kaj se zgodi? Pet legij je pretrgalo ostri pripravni red panonske vojske (acies), prišlo do Tiberia in mu izročilo nesrečno stanje rimske vojske. Tiberi je celo silo vojščakov obrnil proti Panonom, imajoč 10 legij , 70 kohort, 14 kril (alas) , 10.000 veteranov in veliko število dobrovoljnikov. Panoni so bili od Rim- *) Prebivalci med Kolpo in Savo se dandanes imajo pridavek: Brajci. Pis. ljanov okroženi in gladom premagani kraj reke Bacun-thiutn (Bossut). Brajski Bato se je vdal, Pines pa je bil ranjen. Al s tem ni še bila vojska dokončana. Tiberi je v Panonii z vojsko prezimoval, in je M. Lepida poslal nad Bata Disidiatskega. On in Vibij sta leta 10. pred Kristusom v mladoletji med Savo in Dravo slednje vstajnike potlačila. Tako z mečem podjarmljena Panonija je postala rimska provincija. Do tega časa so Panoni samo bili Rimljanom podložni, so jim dačo (tribut) plačevali, znali so svobodno po svojih zakonih živeti, in si svoje Bate voliti, in to do pomirja, leta 34. v Sisku z Oktavianom sklenjenega. Al ker so od rimskih prefektov preveč bili sužovani, so mir porušili, zato se je Avgustu potrebno zdelo, njim poslednjo brambo narodne svobode vzeti, in od onih dob jim je Rimljan pošiljal birače (quaestores), sodnike (praetores), kakor do drugih pre-obvladanih provincij. (Dal. prih.) Zgodovinske stvari. Vojska Panonov z Rimljani. Zgodovinska črtica. Spisal Dav. Trstenjak. (Dalje.) Slavna, junaška vitežka Panonija je nehala. To je bil junašk narod, bode vsak pritrdil , kdor to zgodovinsko črtico bere. Al kakošnega plemena, kako snega j ezika je bil ta narod? — bode marši-kteri vprašal. Že 15 let se trudim dokazovati, da so Panoni bili Slovani; — vtem trdenji tudi še danes nisem opešal. Al nisem jaz edini iziskovaiec predhistoričnega slovanskega starinstva, kteri to trdi. Sedem sto let pred menoj je to trdil slavni ruski letopisec Nestor v Nori ku (po berilu drugih: v Iljuriku) so bili prvi Slovenje"; nekaj pozneje za njim poljski Kadlubek, češki Dalemil in konec 13. stoletja letopisec poljski Dzierzwa, kteri Panonio imenuje „mater et altrix" — matko in krmiteljco Slovanov. Za njimi so se pogovarjali Pa-panek, Severini, Katančič, in v novejši dobi, v kteri je obvladalo kritično zgodovinopisje , trdili so to učeni Poljak Surowiecki, slavni Safafik, najnovejše Rački in Sasinek, moža globoke učenosti, Poljak Bielowski, in med Nemci Mannert in učeni Hahn. Safafik je sicer mislil, da so Praslovene prisedši Vlahi (Galli) do čistega porinili za Karpate; al dosti neovržljivih dokazov govori, da še so se obdržovale imenitne betve za vla-darstva rimskega noter do prihoda Atilovega. V različnih svojih člankih, raztresenih po slovenskih in nemških časnikih, sem dokazal iz točnih virni-kov, jezičnih ostankov, spomeniških podobščin, iz primer sporočevanj grških in rimskih klasikov, iz zjedaa-čenj historiških sporočil, da je od severnega in iztočnega Dunaja do mej ilirskih Dardanov in Japudov živel poseben, od Keltov, Trakov in Ilirov različen narod, in da ta ne more se drugemu plemenu prištevati ko slovanskemu. Tacit govori o posebnem panonskem jeziku, ki so ga govorili O s o n i kraj virov Visle, in kterih jezik se je razločeval od germanskih, keltskih in varmatskih rodičev onih pokrajin. Dio Cassij nam je ohranil besedo panoš iz jezika nekdanjih Panonov, s ktero so izrazovali halino platneno z rokavi. Noben drug jezik ne pozna te besede v pomenu platnene haline, kakor slovanski: ruski panja, — slov. ponjava itd. V valerski Panoniji je stalo mesto Bregetio; — vsi pisatelji noter do Jordana pišejo: „da je to mesto imelo na severni strani tekoči Dunaj in zraven ležeč breg (ripam) , ki je bil pripraven za življenje in za vsaktera poslopja, na južni strani pa je okoli mesta se vleklo jezero v podobi mesečevega srpa." Ves filologični svet pokličem na sodbo, naj mi iz vseh starih jezikov dokažejo, da Bregeče ni slovan- 252 ska beseda. Slovan nima druzih besed za mesta kraj vod in jezer kot Breg, Brege če, Brežice itd. Katančič je zapisal (Coinment in Čaji Plinii Panoniam str. 22.), da so Panoni imenovali v svojem jeziku: se-gešte (sigešte =: segešče-ostrov otok, in pravi, da je Segeste mesto, ki je pod Siskom na otoku stalo, dobilo svoje ime po otoku. Šege t, sigetje slovau-3ka beseda, in Magjari so tudi to, kakor neskončno dosti drugih, prijeli od Slovanov za poznamovanje — otoka. Ali podajmo še se h drugim dokazom. Dio Cassij (1. c.) sporočuje, da so se brajski Panoni povzdignili pod svojim: „Batom." Bat toraj ni osebno, temoč dostojanstveno ime. To je že spoznal častivredni Severini pred več ko sto leti, (Glej: Severini Panonia, Lipsiae 1770. 98. b.) To učeni Sasinek (Dejinnv str. 9), in tudi jaz ne morem drugače sukati Dio Cassiovega teksta. Ime Panonia sem poskusil že trikrat razložiti; al ni me sram vse moje razlage (od panuš, ker so bili v platnene panje oblečeni, ali pa od pana, panka, močvirna itd.) zavreči, in se lotiti zgodovinske razlage. Dio Cassij in Appian sporočujeta, da so Panoni živeli v zadrugah (Hauscommunionen) , kar je prestaro slovansko upraviteljstvo, — brez obče oblasti in občega vladarstva, niso imeli občega tribu-nala in ne knezov, kteri bi njim bili zapovedovali, temoč živeli so po pristavah in kmetijah. Zato ima rajni Poženčan celo prav, ako reče: „Panonia ima najbrže ime od slovenskega pan, kar tudi gospod po-menja. Tu so bili pani vsak v svoji okolici, brez da bi bila cela dežela kacega posebnega kralja ali cesarja imela, zato se ji je reklo zborno Panonia, Pano-vina,*) namest kraljestvo ali cesarstvo. Taka vlada je bila nekdaj najbolj po duhu slovanskega ljudstva." (PoženČan, rokopis „Sledi Slavjanstva.") **) Demokratična je bila v pradobi vladna uredba pri vseh Slovanih, in kako bi se tedaj drugače mogel v pa-trialhalni državi glavar imenovati, kakor Bato? Bato pa je prestaro ime za oče. Rus še sedaj svojega carja drugače ne imenuje ko batjuško. Slovenski Hrvatje poznajo to besedo; njim je batjenik (bačenik) dedič, haeres (cerkvenosl. baština, po znani metath. tj = št). V češčini pomenja bate k, uterinus, toraj sopet pomen roditelja. Močni vladar bulgarski leta 679. se je naravnost imenoval Batoj. Pri moravskih Valahih se prvi pastir na valaši (pastirskem stanu veli batja, to je oče pastirjev, pod-ložniki njegovi se velijo: valahi, valasi, ki ovce pasejo, njegova žena pa: batj o v k a. ***) Valahi — Valaši, tudi oblika Lasi se sliši, niso kje potomci Vlahov (Walsche, Waliser), kakor keltomanski pisatelji brbrajo; — valah, vlah, po odpadlem glasniku v — lah (primeri: lat, las, ladati, za prvotno: vlat, vlas , vladati) je stara slovanska beseda za pastirja, sansk. vallu, pastir, slov. ve le s, rusk. volos, bog pastirjev, zato: Velesovo, Velenje, Velenjek, Valunje, in kjer imamo topična imena: Laško, La-šiče, Lahom 1 j e ne smemo ročno na Lahe (Talijane) misliti, temoč na —¦ slovenske pastirje. V boji Panonov z Rimljani vidimo, da so oni bili močnejši del, ilirski (dalmatinski) Disidiati pa slabejši. *) Primeri poznamo vanj a: fianat, Hercegovina, Churpfalz, Dauphine itd. Pis. **) Tako razlagajo to ime tudi: Timon. Im. Hung. p. 1. 1. 2. p. 56. Severini 1. c. glej tudi: Slovesnost. 1. 1863. str. 23. Pis. ***) V fari sv. Benedikta opominja na: batj o — batja — baco — baca ime vesi: B a c k o v a. *) Pine so se pri starih Slovanih velele pastirske občine , ktere so dosti masla in sira napravile, morale so davat dvostrucno potrebo („sugubu potrjebua — Opfer-gabe). V slovenščini še poznamo besedo: pinjazzzmo-tilnica , Butterkiibel. Kakor je batja bil oče pastirjev in njih kralj, primeri grško: Ttoi^irjv pastb in kralj; tako Pines, Pines, Pinež načelnik p i n j a r o v. V sorodni litevščini se pastir veli p emu. Kakor v slovanščini se vjemajo pomeni: pina, pinež in pinja, tako tudi v grščini: noifiavoj , weiden, huthen, nahren , pflegen , be-sorgen, lenken, regieren, Tioifirjv, Hirt, Anfiihrer, Beherr-scher, noitisviov, Heerde, Schafe, Tzoifiavdgicc, Melkeimer. Kako naravne so razlage batj, batjka, batjuško, oče, vladar, pastirjev in kralj, bačva sod, posodva, v ktero so mleko, sir, maslo devali, in pa pines, p e m u, 7TOifArjv, pinja, Ttoifiavdgicc. Kdor se še spomni na lastnost zemlje panonske, ktera je Še danes vsa prikladna za živinorejo , ta se ne bo spodtikal nad našo razlago. Saj celo beseda Pan izvirno ne pomenja dru-zega kakor pastirja sansk. pa, pascere gršk. ttccco, tako da ime Panonia v pradobi druga ni značila , ko dežela pastirjev. Pan, Bato, Pines sama po-znamovanja za pastirja cede in naroda — kako ljubeznjivo in idilično je bilo od nekdaj življenje Slovanov! Imena Pines, Pinesič še najdeš pogosto med ogerskimi Slovenci. V listinah osmega stoletja najdemo koroško-slov. imena: Pen no, kar ni druga kot pemu, penes, pineš. Pis. Vojvoda obojih sta se velela Bato, saj je pogon jarem sužnosti stresiti od slovenskih Panonov se pričel/ Drugo dostojanstveno ime je bilo Pines, Pineš, ali Pinež. Tudi to ime je slovensko, in pomenja načelnika pine, kar pomenja večo pastirsko občino, o k r a j i n o. *) V tej vojski naših slovanskih preddedov vidimo, da so sorodni Noričani bili s Panoni ozko združeni, sosedne ilirske Dalmatince je ž njimi zvezala želja za samostalnost in narodno svobodo, Nemec Markoman pa je bil pasiven, kakor povsod, kjer bi Slovan kakošen dobiček našel. Trak in Sarmat sta lukala čez Dunaj, mikalo je ju po bogatih panonskih ravninah. 253