Poštnina plačana v gotovini
SREDA, 16. DECEMBRA 1968
10 dinarjev.
lOfiLisr
tFTO vt
LIST ZA DOBRO VOLJO IN SMEH — IZHAJA VSAKO SREDO
jtev. 50
HČri X'
Bila je temna rimska noč. Tako temna, da bi ji to temo lahko zavidal celo kak papeški konkordat s Španijo. Po temnih rimskih Klicah se je plazila temna Postava r zakrinkanim obrazom, kar je razodevalo slabo vest, s tajinstveniml kretnjami, ki so izdajalo *Iočinske namere, in izdajalsko naglico, ki je kazala na Pravkar storjeno svinjarijo. Skratka, mož bi bil lahko slika kakšnega ustaško-Vatikanskega agenta in praktičnega kristjana — če se ne bi pravkar skrivaj priplazil iz prostorov rimskega »Studio Centri Adriatic!« — ene najznamenitej-Bh fašističnih ustanov v Bhnu, kamor Je pred slabe Pol ure vdrl in v katere seveda takim tipom ni jreba vdirati ponoči — ko “»ajo vendar ves dan prost Vstop...
Toda zakrinkana postava bi bil tak človek — le tak Sločinski videz Je vzbujal. Ta postava ni bil hamreč nihče drug, kot specialni obveščevalec »To-tega lista«, ki je pravkar ispeljal enega svojih najbolj drznih podvigov!
Pravkar Je namreč ugra-
Mpi m ,
,	>1,1«	S	fe
m
1
bil v prostorih »Studia Centri Adriatici« v Rimu iz varno zaklenjenih trezorov tajinstveni »NAČRT X«.
V tej številki bomo objavili zemljevid Jugoslavije, kakršnega so izdelali specialisti rimskega »Studia« ki bi naj služil delno kot spominski priročnik bivših okupacijskih čet v Jugoslaviji za časa slavne druge svetovne vojne, delno pa tudi kot napotek slavnim mladim italijanskim divizijam, ki bi zasedle ponovno te pokrajine — če bi Jih kdo prej zanje osvojil.
LEG EN D
Zemljevid je prav tak, kakršen je bil priložen slavnemu »NAČRTU X« in govori sam zase dovolj. Komur pa še kljub temu ni dovoj jasen, naj mu služi v pojasnilo priložena
	Jugoslovanska meja — Confini Jugoslavi: silno	
PSp	neprijetna reč, ki bi jo imeli radi čim dalje proč od nas, posebno če so na oni strani ljudje toliko nesramni in bi jo bili pripravljeni celo —. bra-	IVUSJAN
' Or		
niti!
Trieste: takoj za makaroni, mačkami in pašta-šuto najpriljubljenejša Italijanska jed V ostalem pa: kostanj, po katerega bi radi poslali katerega drugega bedaka...
Jelenov žleb: kraj, katerega bi bilo treba s še mnogimi drugimi enostavno zbrisati s površja zemlje — še bolj pa iz junaške zgodovine naših osvcicvalnih pohodov! Fiume: kraj prelepega spomina, kjer je enkrat uspel stari pustolovec d'Annunzio. Sedaj ni več dVAnnunzia niti Fiume. D’Annunzlo je mrtev, Fiume pa Je Rijeka ..
Lubiana: kraj, kjer Je našim vojakom uspelo nekaj najpomembnejših osvojitev. Nekaj tamkajšnjih »lahkih damic« je namreč izjavilo, da je pod Italijani najlepše. Spalato: starorimsko mesto, kjer je že pokojni cesar Dioklecian lovil ribe. Skoda, da danes ne živi več — namreč I'io-klecian, kajti sicer bi morda le lahko dokazali, da je Spalato bil vedno italijansko mesto! Bosenski gozdovi: silno neprijetni kraji polni neprijetnih spominov. Njih se je najbolje po možnosti čim bolj izogibati, prav tako kot slovenskih, hrvaških, srbskih, makedonskih in drugih gozdov v Jugoslaviji.
Zagabrla: nesojeno prestolno mesto italijanskega vojvode od Spoleta, kar dokazuje popolnoma italijanski značaj tega mesta.
^#®Sl
x
Kagusa: slavno staroua-lijansko mesto, kjer ja uspelo uničiti našim junakom med zadnjo vojno v poedinskih bitkah in podvigih največ sovražnikov.
Monte Negro: prekrasna romantična Italijanska pokrajina, ki ima samo to slabo lastnost, da v njej ni Italijanov, razen nekaterih, ki so neprostovoljno ostali tam...
Bclgrado: kraj, kjer so našli lonec z dva tisoč let starimi makaroni — dokaz, da Je to bilo že takrat tipično italijansko mesto!
Začetek Anglo-'ransklli pogajanj
PREHRANA V LJUDSKI DEMOKRACIJI ALI OBVEZNI ODKUP
Ralcoii govori skupini članov proizvodne zadruge:
»Jajc ne smete jesti; kajti iz teh se bodo izvalili piščanci . . .1«
Janoš bači je radoveden:
»Naj Jemo torej samo piščance?«
»Kje pal« pravi Rakoši. »Iz piščancev bodo zrasle kokoši!«
»No, dobro, bomo pa jedli kokoši!«
Rakoši ga karajoče pogleda:
»Jej, Jej, Janoš bači, tudi to ni prav! Kajti kokoši nesejo vendar jajca . . .!«
Bermudski rezultati
SERUMSKI
STANfK
Tri kokoške so jajce znesle — vprašanje je samo> če ni »ilaprdek« . . .?
NOVI GLAGOLI
Blagopokojni Hitler je začel pred dobrimi 10 leti S produkcijo novih aktualnih glagolov, ko je dejal: »koventrirati« pomeni neko mesto s pomočjo letalskih napadov zravnati z zemljo. Pozneje se mu je ta glagol sam podrl na glavo ...
Našteli vam bomo nekaj sodobnih primerov takšnih glagolov:
NOTIRATJ — s pomočjo diplomatskih not megliti situacijo in zavlačevati rešitev;
KOREJATI SE — nova ln zelo priljubljena oblika diplomatsko-vojaške igre »mačka in miš« — pri kateri se pa ne ve, kdo je mačka in kdo je mii; MAKARTIRATI — histerično se zaletavati, kar komu ni pogodu. Pri-! mera z bikom ali purma-nom ni popolnoma zgrešena;
KENUATI — pod geslom reda ln civilizacije iztrebljati nepotrebne in neugodne domačine v okupirani deželi; .TEHERANIZIRATI — za tuj račun in na tuje povelje soditi lastnim ljudem, ki tujcu niso po godu;
PELLOVAT1 — trpeti na izrednem apetitu po tujih ozemljih, ki ga spremljajo fašistično riganje in vatikanske skomine!
PESIMIZEM
POLOŽAJ NA SVETOVNIH TRGIH
Najvišjo ceno dosegajo v zadnjem času razne diplomatske note. Na žalost do sedaj še niso našli glasbila, na katerem bi te note harmonično izzvenele . .
Italija Izvaža v zadnjem času izredno mnogo prošenj in groženj — uvaža pa velike količine soli. Dobro poučeni krogi trdijo, da zato, ker tega artikla v nekaterih rimskih glavah zelo primanjkuje
Amerika Izvaža vedno več obljub za pomoč vsakomur, ki bi Jo hotel sprejeti — pod pogojem, da ]e ta pomoč Vojaška!
V Angliji so v naj višji ceni dobri kolonialni ministri, ker so očitno blago, ki ga na trgu sploh ni. Sedanjemu kolonialnemu ministru očitajo, da je nai-slabšl kolonialni minister tega stoletja — pri tem pa ne upoštevajo, da je to stoletje za kolonialne ministre najslabše in Jih le prerada zaradi tega glava boli . .
Dvakrat Mamie
Neki ameriški Časopis je vprašal svoje bralce, katera predsednikova žena jim je bolj všeč: Eisenhowerja ali Trumana. Neki bralec je odgovoril: »Bolj mi je všeč Mamie zaradi tega, ker nima Merke, temveč sina, ki pa ne zna peti!«
Nande Bula:
LE COPATE SODI NAJ PODPLATAR
(Posvečeno ljubljanskemu kvartetu za sunanjo politiko)
Kot s hruškami ne pita rejec kravo, diplomacija ni za vročo glavo. Formalno vklanjati hrbet ln uda, sicer pa zmerjati kot Hitler Jude, počenja Jaštlkaster, ne možakar, čeprav sa klično piše kot veljakar.
Zgodovinske reminiscence
Nemški cesar Viljem II. je nekoč dejal svojemu adjutantu:
»Ta človek, ta jurist, ki mi Je bil pravkar predstavljen, se mi zdi skrajno neprijeten in vsiljiv karierist — razen tega pa tudi močno omejen! Boste videli — ta tip bo postal še dvomi svetnik!«
• • •
Ko je umrl slavni avstrijski admiral Tegetthoff,
Je napisal neki dunajski časnikar:
»Zmagovitega admirala ni več med nami! Sedaj Avstro-Ogrske nihče več ne ovira, da bi ne bila tudi' na morju prav tako temeljito tepena, kot na kopnem...«
* • •
Na čast slavnega kiparja Tiecka so priredili velik sprejem. Navzoč je bil celo sam nemški cesar, ki je
ki je bil rojen v Mariboru, nenadoma dvignil čašo:
»Naj živi Oranlja!«
»Nihče ni vedel, čemu Oranija (francoska provinca), toda vsi so dvignili čaše in nazdravili Orani ji. Sele kasneje je uspelo rekonstruirati ves dogodek:
Cesar je zamenjal v mislih kiparja Tiecka s pesnikom Tieckom, pesnika Tiecka s pesnikom Tiedge-jem in Tiedgejevo slavno pesnitev »Urania« z Ora-nijo!
»Povejte ml, senor,« je vprašal neki Južnoameričan svojega prijatelja Pedra Ibafleza da Strada y Puertomarco y Calvados y Santa Maria Gonzales, »kako dosežete to, da vse vaše prošnje ijl Vloge pri vladi in oblasteh tako naglo in ugodno rešujejo?«
jjtest*, amlgo,« je dejal Pedro žalostno, »za to se moram zahvaliti samo mojemu pesimizmu! Poglejte — Vedno sem prepričan, da moje vloge gploh ne bodo rešili — kaj šele naglo! O tem sem celo tako trdno prepričan, da vsakokrat stavim s pristojnim uradnikom ali ministrom za kako čedno vsotico, da bo moja prošnja brezuspešna in odbita! In vidite, še celo v tem postajam počasi pesimist — vsako stavo namreč izgubim . . .«
Presenečeni Marsovci
SVETA NESEBIČNOST...
Sovjetski umetniški strokovnjak vzhičeno dvori lepi plavolasi umetnici V Budimpešti. Skupaj večerjata, jesta in pijeta, potem pa gresta skupaj domov — k umetnici na stanovanje.
Stoječ še med vrati, umetnica pogleda postavnega sovjetskega inštruktorja in pravi:
»Morda bi se prej dogovorila še glede materialne strani, dragi . . .«
Strokovnjak užaljeno dvigne glavo In ponosno Izjavi:
»Menda ne mislite, draga, da bom jaz za to sprejel denar . . .?«
PRAVI POMEN
Pavla bere časopis.
— Peter, kaj pomeni pravzaprav »iredentist?«
Peter je previden. Gre najprej pogledat v leksikone, slovarje, priročnike. Končno je našel:
— Veš — to Je nemška sestavljenka iz »ire-« ln »dentist«, kar pomeni toliko, kot »ponoreli zobozdravnik«!
Pavli pa le nekaj še ni Jasno:
— Da so »ponoreli« — to bi kar držalo. Toda čemu za vse na svetu:	»zobozdravniki«?!?
AMERIŠKE GROŽNJE
»Tl — ti! Premlatim te, ubijem te! Ne — še hujei Pošljem ti kup brzojavk kot McCarty Eisenhower-ju. • .1«	,
«uBT
»Poglej, poglej! Tile prebivalci Zemlje, ki so prišli k nam, pa so še tisoč let za nami — atomsko energijo so Šele začeli uporabljati...!«
KER OBSTAJA NEVARNOST...
... da bi se svet naveličal hladne vojne, so v Ameriki sklenili, da bi bilo (Jobro nekoliko porožljatl — z denarnico in obljubiti novo denarno pomoč . . .
... da se rimska vlada kljub tržaškim obljubam ne bo mogla obdržati, mrzlično Iščejo kakšno novo — seveda — tujo — pokrajino, s katero bi bilo mogoče zadušiti nezadovoljstvo z domačo situacijo.
... da se v Perziji kaj ne skuha, so vsi zainteresirani pohiteli pristaviti svoje lončke — in vsak s svoje strani pihajo v ogenj ne glede na nevarno bližino nafte.	*■
Toti vadei:
Dogodki prihodnjih dni • • •
Gotovo je, da prerokovati ni lahko. So pa stvari, ki jih lahko skoro za gotovo predvidimo ln naš »Toti Vedež« se je specializiral na taka prerokovanja: Zahodne sile bodo poslale SZ novo noto v zvezi * Ukinitvijo hladne vojne, z vprašanjem Nemčije, Avstrije in ie kake druge srečne dežele.
Odgovor Moskve bo jasno dokazal, da Zahod skrbi samo za svoje koristi ln ne za koristi SZ, ter da so Vse miroljubne ponudbe samo pesek v oči demokratičnemu svetu.	,
Komentatorji na Zahodu bodo dokazali, da Moskva Skrbi samo za svoje koristi in da so njene miroljubna ponudbe samo pesek v oči demokratičnemu svetu.
V Egiptu se bo zaostrilo vprašanje Sueza ln Sudana med Egiptom ln Anglijo.
V Keniji in Ugandi bodo novi nemiri, ki pa Jih do Vojska uspešno pomirila.
Ministrski predsednik Pella bo Imel govor o ltall-Janstvu Trsta In neomajni odločitvi Italijanske vlade, da vztraja na zahtevi, naj zahodne sile podarijo Italiji Trst, sicer bo v nevarnosti ratifikacija atlantskega pakta, položaj sedanje vlade, demokracija, evropska civilizacija in stolčki nekaterih rimskih gospodov.
Nekje v Južni Ameriki bo kakšna majhna revolucija Ce ne bo uspela, bo pravočasno udušena.
V Južni Afriki bodo tudi ta teden zapirali črnce ln Indijce, ki se upirajo rasnim zakonom in trditvi, da je
to demokracija.	_	,,	.	_
V Ameriki bo McCarthy odkril Se nekaj novih ko-munističnih agentov nad svojimi političnimi nasprot-
Nekje na Koreji se bodo še nadalje razgovarjali o tem, kako bi se razgovarjali •••.,,	.	...
V Indokini bodo Francozi še nadalje napredovali k svojim bazam v — domovini.
V Angliji bo opozicija- zagovarjala vladno politiko ln bo vlada delala še nadalje po opozicijskem pro-
* Po vsem svetu bodo pametni ljudje še naprej pri-Cakovall, da bi tudi njihovi politiki postali pametni...
KAR JE PREVEC, JE PREVEC
Nekega škofa, id je zelo rad potoval, bo vprašali, čemu ne potuje tudi v Ameriko — saj prilika bi se že našla
— Oh, raje nel je vzkliknil presvetli.   Veste, bojim se morja. Tam
Je človek le preveč v božjih rokah...!
ČUDNO
\
W|
NEKAJ BRUN V TUJEM OČESU
Obzirnost je tisto, kar zahtevamo od drugih!
Priljubljen nisi takrat, če te ljudje opazijo, temveč takrat, ko te pogrešajo.
Ce hočeš pasti ljudem v oči, se ravnaj kot prvi po novi modi, ali zadnji po stari.
Enemu manjka, da bi si skoval srečo, nakovalo, drugemu kladivo, večini pa ogenj
Marsikdo se tolče ob prsi, da je velik borec, pa je le malenkosten nergač.
LETA 1973
i— Res Je to čudno! Nisva niti Angle-ža in niti v Keniji ali Ugandi, pa me je le nekako strah...
HVALA BOGU!
Skof v Reimsu v Franciji je bil hipohonder in vedno silno v skrbeh za svoje zdravje. Nekoč je pri nekem slavnostnem kosilu sedel poleg odlične dame. Nenadoma se mu je zazdelo, da se ne počuti dobro in se nasloni ves bled nazaj na stol ter reče
»Sedaj je tako daleč, madame! Po vsej levi strani me je udarila kap)« »Kako to veste, presvetli?« se je prestrašila dama.
»Tako — pravkar sem se vščipnil v levo nogo, pa sploh ničesar ne čutim!«
»Ah, presvetli, hvala bogu, ni tako hudo!« Je dejala dama, »saj ste vščip-nili — mene!«
— Nič posebnega: I'o je neka podkomisija OZN — sedaj že dvajset let razpravljajo, čemu so jih sploh postavili in kateri komisiji bi morali predložiti poročilo o svojem delu .. -
PRIZNANJE
PRITOŽBA
— Poslušajte, kako morete toliko zahtevati za te pisalne stroje?! Tukaj vam ga vračam, da mi ga zamenjate za drugega. Tale dela namreč kar naprej pravopisne napake • • .1
PODOBNOST
— Tovariš natakar — danes pa moram priznati — kava Je res odličnal Je to zato, ker se je sedaj kava pocenila?
— O, hudirja! Pa se vendar nisem zmotil in vam prinesel kavo, ki je bila pripravljena za našega direktorja .. .?
MEDITACIJA
»Takšnale klobasa je resnično božanska jed! Samo bog menda ve, kaj vse Je v njej . . .1«
PRAKTIČNA
MORALKA
t '
Učitelj poizkuša pojasniti otrokom, kaj vse store starši zanje, kako skrbijo in se mučijo. Naposled pa vpraša:
»No — vse to nudijo starši otrokom. Kako pa se otroci najbolje oddolžijo svojim staršem za vse to?«
V kotu se oglasi nadebudni učenka:
»Z otroškimi dokladami!«
V KAVARNI
»Res sem vesel, da ste se končno prebudili. Že dve uri čakam na to!«
»Cemu pa?«
»Rad bi odšel, pa sedite na mojem klobuku.,.«
INTERESANTNA
STATISTIKA
D
Nairaje bi bil. •.
... nogometna žoga ki bi šla vedno v goli ... bicikllst, ki ima vedno luč na kolesu!
... direktor, ki ima 100 metrov do doma!
... cestna svetlika, ki bi samo pojioči gorela -ampak zato vsako noč!
... časopis, ki M redno Izhajali ... francoski minister s stalno službo!
... petrolej, za katerega ne bi bilo sporov!
... italijanski vojak brez strahu!
... stanovanjski urad brez prošenj za stanovanja! ln papir, ki vsega natiskanega ne bi prenesel!
J
»Da, zelo zanimivo! — Pravkar smo ugotovili, smo za časa korejske vojne porabili točno štiri in pol tone papirja na vsakega moža v aktivni vojaški službi . . !«
Lev Nikolaievic in praktično krščanstvo
  To je pa gotovo tisti šotor, v katerem so se tako
dolgo vlekla pogajanja!
— Ne, Je Šotor, v katerem prepričujejo ujetnike, ki nočejo domovi
Veliki ruski pisec Lev Nikolajevič Tolstoj Je zelo upošteval takozvano »praktično krščanstvo«. Nekoč je srečal na ulici žandarja, ki je s silo vlekel na stražnico nekega pijanca, ga pri tem mlatil ter zmerjal.
»AH znaš brati, sin moj?« je vprašal Tolstoj žandarja.
»Da, vaša milost!« je odgovoril žandar.
»Imaš doma sveto pismo?« Je vprašal dalje Tolstoj.
»Ne!« je priznal žandar.
»Torej pojdi, si kupi sveto pismo in prečitaj zapoved: Ljubi svojega bližnjega kot samega sebe!«
Zandar je pogledal malce začudeno, nato pa vprašal:
»Ali zna Vaša milost brati?«
»Seveda!« je odgovoril slavni pisec začudeno.
»Pa ima vaša milost doma .Pravilnik žandar-merijske službe1?«
»Ne!« je še bolj začudeno priznal Lev Nikolajevič.
»Potem pa si naj Vaša milost kupi ,Pravilnik žan-darmerijske službe' in si naj prečita poglavje, kako je treba aretirati pijane potepuhe...!«
*
Strašen Iiofel !
Kakor pri kartah
Ce želite sebi dobro — mene poslušajte! Nikar ne hodite nikoli prenočevat v ta hoteli
Pravzaprav je bilo dobro, da sem takrat že brzojavno rezerviral sobo. Hotel je bil nabito poln in jaz sem dvojno užival, ker sem imel sam svojo sobo z eno samo posteljo! Res užitek — posebno pa še, ker je bila sobarica pravi bonbonček — Metka da ji je ime, sem kmalu izvedel, le ves večer je bila zaradi mnogih gostov tako zaposlena, da sem komaj uspel, ji zašepetati na uho nekaj lepih besed in jo dvakrat nežno vščipniti.
Bilo je okrog enajstih. Pravkar sem legel v posteljo, ko je potrkalo.
»Naprej!« sem dejal in bil takoj nato zelo vzrado-žčen. Bila je namreč Metka.
»Hotela sem pogledati, kako spite!« je dejala z očarujočim nasmehom.
»Kako lepo od vas, Metka!« sem dejal drhte.
»Ali je postelja dobra?« je hotela vedeti.
»Odlična, Metka!«
»Dovolj široka?« je vprašalo še prisrčno dete.
»Za samca kar preširoka, Metka!« sem tako hrepeneče vzdihnil, da bi še kamen skopnel.
»Tudi jaz sem si mislilal« Je prikimala
P ik e c :
»Metka!« Bila je očaru-joča v zadregi, ko se je umaknila za korak od postelje. Nisem hotel izgubljati časa:
»Metka! Ne veste, kako prijetno je v postelji!«
»Pa vendar pravite, da je dolgočasno biti sam ...«
»Oh, Metka, kako dolgočasno!«
»V dvoje bi bilo lepše — ali ne?« je navihano vprašala.
V njenih očeh sem videl nekaj, nekaj...
»Metka! Kako morate
ODKAR TUDI PODJETJA POŠILJAJO PLOSCE PO ŽELJAH
»ln te plošče, dragi poslušalci, vam Je poklonila Tovarna za izdelavo posteljnih vložkov, madrac in divanov...«
tako vprašati! Bilo bi prekrasno! ...«
»In topleje tudi, kajne!«
»Mnogo topleje, Metka!«
Metka je neodločno zastala:
»Pa bi vi... ?«
»Se vprašate, Metka! Za vas...!«
»In bi hoteli... ?«
»Seveda bi hotel!«
»... in bi se pomaknili nekoliko na stran?«
Stisnil sem se na eno polovico postelje — več kot pol je je bilo na razpolago.
»Poglejte, Metka!« sem vzkliknil. »Koliko prostora!«
»Torej smem ... ?«
»Seveda smete!«
»In ne boste zamerili? Obljubite!«
»Obljubljam! Prisegam, Metka! Kako bi vam zameril, Metka?!?«
»Prav!« je nato dejala Metka in stopila k vratom, Jih odprla in spustila v sobo nekakšnega debelu-harja s kovčkom v roki:
»Ta tovariš je tako prijazen in vam bo odstopil polovico postelje!« je dejala neznancu in nato izginila iz sobe.
• • •
Pravim vam, popolnoma nemogoč hotel! Tudi ženi sem povedal, da je to popolnoma nemogoč hotel. Nikoli več ne pojdem tja — verjemite mil
SONET TORI
(nemški kobili holštajnske pasme)
Bila odlična Športna si kobila.
(V »Poročevalcu« berem te podatke, a za kulturo so vrstice kratke.)
Na kmetih sl po vojni se rodila.
V državnem hlevu si se prevzgojila (tu začutila borbene popadke), od takrat tvoje zmage so vse gladke, vsa dirkališča sl si osvojila!
Umrla si ln spomenik dobila.
Vsak učenjak zavida tl, kobila.
(Saj za kulturo menda ni prostora.)
2ivljenjepls o tebi, draga Tora v vrsticah šestdesetih je razvlečen če konj bi bil kulturnik, bil bi srečen!
(V isti številki časopisa so odpravili jubilej zaslužnega slovenskega glasbenega delavca J. Betteta z osmimi vrsticami.)
KREG OKROG KREGARJA
Kregar Jeva dela Vidmar krega: »Slike te, so miselna zadrega.« Menašeja v hvali kar zanaša, Kregarja za klasika proglaša!
Kakšna pa Je tukaj sodba naša?
Ni umetnost vse, kar je le paša barvna, rebus, zmešana križanka, mojstrsko nesmiselna uganka!
Jasnosti želimo, po domače: hlače naj na sliki bodo hlače!
Ne pa, da pod sliko se bo bralo kot naslov: »Spomin na katedralo«.
KONSEKVENTNOST
Z napakami majhnimi rad koketiraš — to je navada že pač od nekdaj!
Včlike raje zakamufliraš — praviš, da to je le »trden značaj«!
PRERANO VESELJE — OJ KJE SI DOMA?
<7
•C?
— Hurai Draga žena! končno sva
M tvojo obleko, perilo In nogavice!
— Prekrasno, možek! Sedaj lahko kupiva na obroke še krznen plašč!
POTOVANJE V BEOGRAD
»Ste potovali v Beograd? No, kako vam je bil všeč? Gotovo ste si tudi ogledali Avalo?«
»Oh, seveda! Zelo lep kino Je, le na žalost so takrat vrteli neki domači film . . .«
DOBER RADIO
— Kako deluje tvoj novi radio?
— Kot lokomotiva! 2vižga na vsaki
postaji!
|U0	BS
— Mon Dieu! Propadli smo: CRNI PETERI
GLEJ, GLEJ!
V neki krvni žili blizu srca sta se srečala dva bacila.
»Ti ljubi bog,« je vzkliknil eden, »ali ste bolni sosed, da ste videti tako slab?«
»Oh, nikar — pazite se, prijatelj, pazite!« se je branil drugi, »nikar se mi preveč ne približajte! — Veste, bojim se, da sem se nalezel kje penicilina . . .«
HUDE SANJE
Prizorišče: Fakir spi na svoji postelji Iz žebljev. Nenadoma plane vet prestrašen pokonci — z obraza mu odseva smrtna groza. Zena ga vpraša; »Cesa si se tako prestrašil?«
»Ah, nič, nič!« Jo pomiri fakir, »sanjal sem, da sem spal na pernicah...«
PONEKOD JE RES TAKO
Tujec pride v neki kraj ln vpraša pastirja, ki Je na gmajni pasel svinje:
»Hej, ali je tu v bližini mesnica?«
»Ne — to kar tako smrdi, so moje svinje!«
JE PA VENDAR RAZLIKA
Pri Primoževih imajo gostilno. In ker je v gostilni ter gospodinjstvu mnogo dela, imajo tudi Ano. Ana je tista, ki streže v gostilni, istočasno pa pomaga tudi pri vseh drugih delih.
Prav takrat pa Je bilo precej dela in Ana Je svinjam hrano kar na hitro skuhala ter vrgla v korito. Pri tem Jo zaloti gospodar, stari Primož:
»Krucifiks, dekle!« se Je zadrl, »kako pa daješ svinjam jesti! Ali misliš, da so to gostje v gostilni...?!«
IZVEDENEC
»Torej vi tajite, da bi sodelovali s soobtoženim Petrom Cvekom pri vlomu v tekstilno trgovino?«
»Seveda, gospod sodniki Mene je gospod Cvek samo povabil kot izvedenca za tekstil...«
PRAKTIČNA IZNAJDBA ZA CAS SESTAVLJANJA PRORAČUNOV
»Vidite, ta očala so kot zanalašč za vse tiste, ki imajo posla s sestavljanjem proračunov: Ena stran vam povečuje — to Je za dohodke, druga stran pa zmanjšuje — to je za izdatke!«
ODKRITOSRCNEŽ
»Zakaj pa so zaprli Jako Koritarja?«
»Zaradi odkritosrčnosti!«
»Da, da! Vidite, tudi vi ste prišli na to, da dandanes človek ne more svobodno govoriti!«
»Res je! Jaka Je namreč priznal vse, kar je poneveril ...«
VZDIH
»Edina dobra stran avtomobilov je v tem, da ml kolesarji nismo vsega krivil«
i
CE NOGOMETAŠ SANJA
»Ali ti lahko zaigram svojo zadnjo skladbo?«
»Seveda — že je le res zadnja!«
BOLEZENSKI ZNAKI
zdravnik pregleduje starega Stefana:
»Tako, tako! Ali se ponoči kaj potite, vas močno mrazi?«
»O, pač, tovariš doktor!«
»In potem dobite zopet vročino, da vam vse gori, kaj?«
»Da, da! Prav tako, tovariš doktor!«
»Potem vas pa zopet stresa in šklepetate z zobmi?«
»Tisto pa ne, tovariš doktor! Zobe Imam v kozarcu ... 1«
MUZIKALNOST
»No, Dragec, kateri instrument ti najbolj ugaja?«
»Šolski zvonec tisti trenutek, ko me profesor pokliče pred tablo!«
MAJHNO
ZADOŠČENJE
i..le človek ne čaka sami
Moderen kubističen slikar je vodil skupino obiskovalcev skozi svoj atelje in jim razkazoval svoje slike. Gostje so s strahospoštovanjem gledali podobe, ki so prikazovale nič in vse, ko jih je umetnik pripeljal do prav posebno zmešano poslikanega platna:
»To pa je portret moje žene!« je pojasnil slikar.
Neki. obiskovalec pa je zmajal z glavo in dejal potihoma svoji sosedi:
»Upam samo, da ta dva ne bosta imela otrok!«
*
Na velikem reprezentativnem večeru, ki ga je priredilo mesto New York v Waldorf-Astoria hotelu samo za najbogatejše družine Amerike, so prišle milijonarjeve žene v svojih najbogatejših toaletah in seveda tudi draguljih. Jasno, da se tudi ni manjkalo medsebojne zavisti, obrekovanj in pretiravanj.
2ena enega najmogočnejših avtomobilskih producentov je dejala ob tej priliki svoji sosedi:
»Veste, draga moja, povem vam svoj recept, kako najbolje ohranite dragulje. Briljante čistim redno s salrniakom, smaragde s škotskim viskijem, rubine 8 starim bordojcem in safirje s svežim mlekom!«
»Oh,« Je dejala vzvišeno soseda, »jaz si tega dela sploh ne naprtim! Če so moji dragulji prašni. Jih enostavno vržem proč... I«
*
Trije pijani ameriški vojaki se vračajo v svojo kasarno nekje v Nemčiji. Le s težavo ubirajo pot, ko Jih ustavi član ameriške Rešilne Armade — nekakšne vrste pastor:
»O, boysl Le kako se morete tako napitil Ali ne veste, da alkohol človeka degradira!«
»To nam nič mar,« Je dejal najbolj trezen med vojaki, »saj smo tako samo navadni vojaki!«
*
V nekem bernskem časopisu Je Izšel naslednji oglas: Izgubil sem denarnico s 8000 franki, fotografije ln izkaznice. Fotografij ln izkaznic ne potrebujem, prosim pa poštenega najditelja, da ml vrne denar, ker ml Je . drag spomin.«
Neka verska sekta v Kaliforniji je sklenila dati popraviti že zelo staro streho na svoji cerkvi. Zato je pastor naslednjo nedeljo stal pred vrati cerkve in pobiral prostovoljne prispevke. Takrat je prišel mimo tudi stari McCollough, ki mu pa ni bilo do tega, da bi plačal dolar za popravilo cerkvene strehe in se je skušal izmuzniti mimo pastorja na cerkvenih vratih.
»Hallo, Jimmie. danes stane služba božja dolar!« je zaklical pastor, ko ga je opazil.
»O, pastor, saj danes sploh nimam namena biti pri maši — le svoji stari bi rad nekaj naročil!« se je skušal izgovoriti McCollough.
»Prav!« je nato dejal pastor, »le pojdi noter, toda gorje ti. če te ujamem, da notri moliš!«
Neki župnik v Massachusetsu je hotel 6vojim faranom povedati, da so pač ljudje na zemlji, za katere je hotela usoda, da morajo živeti skromno, tiho Življenje, in zopet drugi, ki bolje uspevajo v javnem življenju, v bogastvu to razkošju. Zato Je uporabil primero z rožami:
»Vsi veste,« Je dejal v pridigi, »da vrtnice rasejo na soncu In potrebujejo sonce, če pa hočete, da bodo uspevale vaše fuksije, jih morate gojiti v senci!«
Po pridigi je prišla k pastorju ženska, ki se mu je goreče zahvaljevala za pridigo. »Zelo sem ponosen, draga gospa;« je dejal župnik ginjeno, »da so moje besede padle na tako plodna tla!«
»Oh, seveda, seveda!« Je vzdihnila ženica. »Sedaj sem komaj prišla na to, zakaj se mi moje fuksije vedno posušijo .. .«
*
Neka mati je prišla k učiteljici svojega sina, da bi se pozanimala za njegove uspehe v šoli »Vse Je dobro,«
!e dejala učiteljica, »učenje mu ne de-a nobenih težav, le preveč časa porabi za pogovarjanje z dekleti. Sedaj Iščem način, kako bi ga tega odvadila.«	■ :
»Ko ga boste našli,« pravi zaskrbljena mati, »povejte tudi meni. Veste, Jaz imam z dečkovim očetom iste težave
POENOSTAVITEV
ADMINISTRACIJE
Mlad karikaturist prinese pet šaljivih risb v uredništvo »Totega«.
»Prosim,« pravi uredniku, »tu je to... tukaj tale risba ... in ta ... toda oprostite, ali se res nad nobeno ne morete smejati?«
»Ne bodite hudi,« se opravičuje urednik, »toda imam zelo malo časa. Na koncu se bom smejal za vseh pet hkrati . . .«
CE BI BIL
— Ce bi jaz bil tako bogat kot cesar! je vzdihnil Ribničan, bi nobenega rešeta ne prodal izpod treh kron!
PO POVRATKU S SLUŽBENE POTI
fl
tre.«
RESNICE
Aleksander Dumas je nekoč dejal: »Samec se dolgočasi povsod, poročen moški samo doma!«
•	•	•
Charles Darwln Je dejal o nasprotnikih svojega sistema:
»Res Je čudno, da se teoriji o razvoju človeka iz opice najbolj upirajo tisti, Id so z ozirom na svoj možganski razvoj	od njih najmanj	oddaljeni!«
•	•	•
Pesnik BJOrne	pa	je	ugotovil:
Ko je Pitagora končno našel svdj slavni Izrek, Je iz hvaležnosti žrtvoval bogovom čredo volov. Od tistih časov trepetajo vsi voli, kakor hitro se pojavi na svetu kaka nova resnica . . .
GLAVNO, DA JE PRAV
Ko Je Charles Ploetz — slavni francoski slovničar čutil, da se mu bliža zadnja ura, je vzdihnil:
»Prijatelji, je meurs! Lahko pa se
Sirav tako reče: Je me meurs! Oboje e pravilno!«
Po cveku iz slovenščine
— Aha! Sedaj vas pa imam! To ste bili torej vi, ki ste podnaslovlll film »To je moj sin«!
»No, France, to pa res ni olikano! Gospa Sonja bi tudi rada slišala kaj o tvojem potovanju v Pariz!«
OBZIRNOST
Mark Twain Je nekoč pripovedoval tole zgodbico:
Mr. Stiggins Je padel z mosta v vodo in utonil. Treba Je bilo poslati nekoga k njegovi ženi, da bi Jo obzirno pripravil na to novico. Javil se je Bob Rubble, ker da pozna hišo in bo ubo-žici tudi obzirno povedal žalostno vest, je dejal.
Bob je na vratih pozvonil in neka ženska mu je odprla.
— Ali stanuje tukaj vdova Stiggins?
— Ne, vdova Stiggins ne, pač pa gospa Stiggins. In to sem jaz.
Bob pa je zaklical:
— Staviva sto dolarjev, da ste vi vdova Stiggins . . .!
VSAK ZAČETEK
Barona Rotschilda, znanega multi-milijonarja in bankirja, so opozorili, da mu je tatič ukradel v gneči robec iz žepa.
»'■‘ustite ga, naj gre!« je dejal Rot-schild, »vsi smo začeli z malim!«
DOMAČI CUDEZI
fr*'iftrm*
MM
Mariborski »ezelek« brez svojih običajnih prebivalcev.
1
Predavanje, na katerem ni bil nihče zaspan...
Državljanka, ki je spričo novih taks na pse Izjavila: »Moj Fifi pa n i čuvaj!«
Mariborčani,
CE se bodo naše kavarne kmalu preimenovale v »vinarne«!
CE bo Pohorska vzpenjača res zaspala, kljub ali pa zaradi živahne razprave na zadnji seji MLOI
CE bodo na Glavnem trgu manjkajoče obcestne kamne nadomestili z novimi!
ČE boste še to leto videli viseti perilo z oken nove stavbe na Glavnem tfrgu (obljubljeni roki — kja ste!!!).
CE sl kak direktor najame tajnico, ki ima že čez 30 let!
ne Čudite se!
CE bodo stavbo železniškega Internati v Studencih zavarovali pred na* daljnjim razpadanjem!
CE vam bo ob otvoritvi nove elek« trarne na vsem lepem zmanjka toki
CE bo podjetje »Kurivo« v začetku poletja spet dobro založeno s premogom!
CE bomo v trgovinah dobili tako dobro in pristno oučno olje, kot to piše na tablah Izven trgovin!
CE do konca leta ne odkrijejo še kakšne gospodarsko-reklamne afe-. re d la »Rog«!
Voliljateve iz Ptuja
JE VSE ZAMAN
Mladi operni dirigent poizkuša z orkestrom svoje novo delo. Pri enem pasusu nikakor ne gre dovolj dobro. Vedno znova mora dirigent prekiniti in začeti od te in te številke, dokler se ne oglasi stari koncertni mojster:
»Je vse zaman! Saj se spomnite — to mesto nam že pri ,Aldl‘ ni Slo!«
KRITIKA
»Sl poslušal včerajšnji koncert našega mladega kolega? Nekaj zanimivih momentov je bilo v njem!«
»Da — toda še več dolgočasnih ur...«
PSIHOLOGIJA
Človeka najbolj presodiš po tem, če pogledaš njegovo knjižnico, kakšne knjige bere. Se boljšo sliko dobiš, če najdeš tam tudi kakšno knjigo, ki si jo je sposodil pri tebi In ti jo »pozabil« vrniti!
CAST KOMUR CAST
Na vasi so imeli praznik. Velik praznik, ki ga je počastil celo vidni javni delavec — sin domače vasi.
Bil je lep sprejem in tudi govorov ni manjkalo. Končno opazi gost tudi vaSVo godbo, ki je molče atp'- ib strani.
»Oho!« je dejal preseneča	uuou ludi imatel«
»Seveda imamol* je dejal njegov spremljevalec, »toda danes ji vam na čast ne dovolimo igrati...!«
MODERNA TOALETA
Oče gleda hčerko, kako si oblači moderno plesno obleko:
»Draga moja — aji si potegneš to obleko višje gor — ali pa se umiješ nižje dol...«
OPERNI DIREKTOR V RESTAVRACIJI
— Oprostite, tovariš natakar, ali je ta zrezek resnično svež, ali je samo na novo naštudiran?
Končno! Prižgala so je luč, ki jo čakam že pol ure. Upajmo, da bo... (Figo bo! Ugasnila je in zopet sem moral čakati deset minut.) Upajmo torej, da bo zdaj gorela. S to ptujsko elektriko so velike težave. Za človeka s slabimi živci je bolje, da gre ob mraku spat, ker drugače ne zdrži sunkov teme, ki zajemajo vsak večer naše mesto. Luč gori in . (Ugasnila je za četrt ure.) To sem tudi mislil povedati: gori in nenadoma ugasne. Ce kaj bereš, če pišeš, ali pa kaj drugega počenjaš, te ob vsaki zatemnitvi zgrabi .sveta jeza. Ne čudim se nekemu upokojencu, ki je v navalu jeze razbil žarnico, demoliral električni števec ln si kupil hlevsko leščerbo, ki je ... (To je pa od sile! Zopet je bil zatemnitveni sunek.) Res, zdaj mi je žal, da tudi jaz
SERENADA CESTNI RAZSVETLJAVI
(Prosto po Prešernu)
Luna sije, kladvo bije pozne nočne ure že.
Na Obrežni cesti v noči luči cestne ne gor6.
Sredi dneva pridi gledat, kžko lepo Jaz gorim.
A ponoči me pri miru pusti, takrat sladko spira.
Up mi dvigni, z roko migni in svetlobo vključi že. Nehaj svetit’ sredi dneva, da ne poči- ml sreč!
RESNIČEN ČUDEŽ
Nekdo se je hvalil:
»Da «em še živ, je resnično čudež. Enkrat sem že padel z letalom v vodo ln drugič zletel s podmornico v zrak . ..«
STOPNJE SIMPATIJE
Dramatik Ferenz Molnar Je imel dva sistema za odpravljanje neprijetnih obiskov. Enim je dejala njegova tajnica:
»Gospod Molnar ni doma!«
Druge, ki mu niso blU preveč pri srcu, pa Je odpravljala:
»Gospod Molnar je pravkar odšel. Če pohitite, ga morda še ujamete . . .«
nimam hlevske leščerbe! Kakor Je videti, ne bom končal nocoj svojega poročila. Mislil sem poročati, kako se pred blagajno mestnega kina	dogajajo
»Prosim, tovariš Iz spodnjega nadstropja, mi nimamo ničesar proti temu, da tako navdušeno poslušate prenos nogometne tekme, edino na naša tla bi pri svojih izrazih veselja že morali paziti...!«
DOMISLEK
Nadzornik je prisostvoval pouku In postavljal dijakom vprašanja! Med njimi je bilo tudi takšno, da bi moral dijak odgovoriti »planina Plešivica«. Da bi pomagal dijaku, je pokazal na lastno glavo, ki je bila že precej plešasta. Dijak se Je v trenutku spomnil in zmagoslavno dejal:
»Ušja gora!«
dramatični spopadi, kakor da bi se tam za okencem delil kakšen skriven dobiček, kot je to res... (Sreča, da imam mirne živce! Sicer pa Je to ugašanje luči tudi koristno. Človek ima čas ra premislek in potem ne nadaljuje pisanja.)
Če ni dovolj električne energije, bi lahko naredili tako kot zadruga v Podgorcih, kjer pustijo, da se stara sol nabira za tri prste na debelo v sodu za sol. Baje so tam vsi artikli od petroleja do krušne moke medsebojno pomešani, samo metle ne premorejo. Morali bi naročiti vsaj eno ln malo pomesti tisto svinjarijo v tej... (Na zdravje! To pišem v popolni temi.) Zdi se mi, da luči sploh ne bo. Se podpisati se ne morem, čakal bom luč...
Martin Vohljač, upokojenec (podpisano zjutraj pri belem dnevu)
PAMETEN OTROK
Učitelj se obrne k raz-tedu:
»No, otroci, vprašajte me nekaj, kar vas zanima! Odgovoril vam bom na vsako vprašanje.«
Janezek vstane:
»Tovariš učitelj, če bt sedeli v blatu, ki bi vam segalo do vratu, ml pa bi vas obmetavali s kamenjem, ali bi se sklonili...?«
\.
BREZ BESED
VARU7MO G?OZ-DOV£ PRED “7 pOŽARIt.
t
$tefoye bridke izkušnje
Dve redki sliki
»2ejen sem!« si je dejal Stef, doma tam nekje v Halozah, ko Je stopil v Mariboru iz vlaka in pogledal okrog sebe, kje kaj bog roko ven moli.
Pa ni bilo ,nič podobnega videti — le napisov vseh vrst je bilo toliko, da joj! INFANTIN THAUMA, RHEUMIN in še vrsta drugih — vseh Štef Se prebrati ni znal!
»Čudno učeni so ljudje tu v Mariboru,« je momljal Stef sam zase, ko jo je rezal od kolodvora tja, kamor je šlo največ ljudi. »Vse vrste napisov ei izmislijo, samo da bi ubogega Haložana znoreli,« je še modroval, potem pa se ogledoval naprej.
»Nekje mora tisto biti, kjer oštirji ljudi plahtajo!« si je trmasto ponavljal, »pa naj rečejo temu kakor že bodi! Saj menda niso vsi v Mariboru pri sveti vojski, da bi jo strela!« In je ogledoval še kar naprej napise nad vrati, če bi le ne bilo kje kaj domačega.
MERKUR, UNIVERZAL — Stef sa je popraskal s prosto roko pod klobukom — le kakšna so to imena! Pa tamle — zgoraj piše OLIMPIA — prodajajo pa navadne škarpetle, in tam, poglejte, žemlje in kruh pa kar pri PIRAMIDI!
Stef je majal z glavo in potlhem klel. Ne da bi bil proti —. o, ne! La zamalo se mu je zdelo, da je ni pijače naprodaj v tako velikem mestu kot je Maribor in kakor nalašč takrat, ko se Stef tako žejen pripelje sem!
»Aha!« se je tedaj nenadoma razveselil Stef, »zdaj smo pa skup! Kdor išče, ta najde!« si je še dejal in se ustavil pred velikim oknom, za katerim je bilo lepo zloženih in postavljenih morje steklenic, velikih in majhnih, belih in pisanih. Kjer so steklenice, tam je tudi pijača — to je vedel Stef iz Izkušnje in zato se je pošteno zagledal v to okno.
»Ahal« je dejal nato Stef že enkrat ln si z dlanjo obrisal oči. Kajti od vsega, kar je videl, ni razumel niti drobtine: OLD JAMAICA RHUM, CREME DE CACAO, MENTA COLA, BRAN-DY MEDICINAL, CREME D’ABRI-COT, MARASCHINO, LIQUER SUR-FINE DE OEUFS, TRIPLE SEC, DAL-MATIA CORDIAL ... »O, mat’ kurja!« je vzdihnil Stef, ko je črkoval te zapletene napise, »kaj so vse naredili iz teh lepih steklenic! Ko da bi ne imeli dovolj domačega ln poštenega vina in sadjevca — za bolezen in mraz pa žganja!«
Globoko pobit je šel Stef dalje. Spet je pogledal v izložbo: CITRON VAFLI, DANUBIUS KEKSI, STAR KAVA, SUFER CA J. — »Oj, tl strela, ti! Od česa neki Mariborčani živijo?« se je spraševal Stef. Le ptfglej si: STOCK
CHOCOLAT DE MENAGE, EXTRAIT DE TOMATES, TOSCA, KI-KI, KARAMEL!
Stefu je postajalo počasi nerodno ii» črna slutnja se je začela nabirati v njem. »Ti strela gromska!« je zagodrnjal, l:o je videl, da milu pravijo ELIDA FAVORITE, S AVON CITRON, SAVON LANOLINE, FLORIDA SPE-CIAL in kuj še vse! In tiste stekleničke z EAU DE COLOGNE in PARFUM SPECI AL in vrečice s SHAMPOO in podobnimi vragolijami — le čemu je vse to dobro!
Vtem je prišel mimo trgovine z ma-nufakturnim blagom. Toda na izložbenem blagu so prav tako čudni napisi: KAMGARN, GABARDIN, MONTGO-MERY, TROPI CAL, POPELINE, NY-LON, PERLON, KULI . . . Edino cene so se mu zdele nekako domače!
Stef je snel klobuk in si obrisal potno čelo. »Zlomek, kako vroče je postalo tu v Mariboru!« je zamrmral v brado, ko je strmel nekaj oken dalje v okrogle m štirioglate škatle s tajin-stvenimi napisi LUNSHEON MEAT, MACKEREL, HAM EXTRA FINE... »Nič ne rečem!« si je dejal, »slike so videti lepe!« ter požrl silne, tako da se je k žeji pridružil še glad. K sreči je kmalu nato zagledal hišo z velikimi okni, za katerimi je videl stati mize, za mizami pa sedeti ljudi, ki so veselo jedli in pili »To bo pravo!« si je mislil Stef — nato pa naglo odšel mimo, ko je videl velik ln lep napis ASTORIA. Tako naglo je šel mimo tega zagonetnega napisa, da ga niti razstavljene slaščice v oknu tam blizu niso zmotile — posebno, ker je videl na oknih napise: DANČING, PATIS-SERIE!
»No, končnol« je nato ves srečen vzdihnil — kajti nad nekimi vrati ja zagledal vendarle lep slovenski napis SLAŠČIČARNA. »To bo vendarle nekaj, sl Je hrabro dejal in zavil skozi vrata. Postavil se Je in čakal, da pride na vrsto, pri tem pa posluSal, kako naročujejo ljudje te razne sladke igračke. Posluša, posluša in vedno bolj se mu vsiljuje zopet tista zla slutnja od prej. MIGNONE, KREMSNITE, PRIN-CESKRAPFNE, SAMROLE, ROLADE, VANILISNITE ... — to so naročevali ljudje in Stef se je v trenutku odločil ln kot bi mignil obrnil ter Jo ucvrl nazaj, odkoder Je prišel, pri tem pa besno momljal:
»Prekleti ajzenpon! Pa me je ta zlomek črni potegnil nekam v Avstrijo, če ne še kam dalje — namesto v Maribor, za kamor sem karto kupil in plačal! Saj pri samih teh tujih besedah In napisih in imenih vendar ni mogoče, da bi bil doma kje v Sloveniji ...«
Na pošti okrog prvega ...
ali: Natakar, ki je odločno proti napitnini!
4
L ■
In: Brivec, ki Je odločno proti napitnini!
Nekaj soboških cvetk
ALI 2E VESTE . . .
... da bodo pričeli zopet c delom v nedograjeni kino dvorani, ker je baje že dovolj mrzlo, da ne bo zmanjkalo izgovorov;
.. da so že našli primeren prostor za denar, nabran za soboški kulturni dom;
... da v Ljudski knjižnici dobiš tisto knjigo, ki si Jo sam izbereš, ne pa tiste, ki ti jo da knjižničar! Tudi je ta knjižničar krvavo prisegel, da bo uredil seznam knjig v rekordnem času 10 let;
... da bo obračun festi-
vala na razpolago že čez dve leti;
... da je dobil napol zmrznjeni prodajalec časopisov končno topel prostorček — v bolnici;
... da se je nogometaš 2eljko trdno odločil, da se ne bo več dotaknil steklenice — če bo prazna;
... da so se Sobočani odrekli koruznih žgancev — dokler ne bo zopet koruznega zdroba v trgovinah;
... da Je nekdo, ki izkorišča svoj službeni položaj, vendarle pošten, čeprav nekateri trdijo, da je nepošten ...
»In preden zaprem, bi vam rad prisrčno čestital k potrpežljivosti, ki ste jo pokazali pri čakanju...«
CIKLAME Poznamo odhod na dopust in poznamo prihod z dopusta. No, pred dnevi Ja cvetličarko obiskal gost z zahtevo:
»Rad bi kupil tri lončka ciklam.«
»Mi je zelo žal, toda ciklame sem razprodala. Vzemite hijaclnte. tako lepe so!«
»Nemogoče! Jutri zjutraj se vrne z dopusta moja-žena. Obljubil sem ji, da bom njene ciklame pridno zalival .«
NEPREVIDNOST
»Moja zibelka je stala tik ob morju!«
»Oh, da — kako neprevidne so včasih matere ...!«
Odmevi na Odmeve
— No, vendar sem prodrl i Ilirizmom!
J
ZMAGALI SMO, KEK . . .
Jesenski dež je na drobno naletaval. Ulice so bile prazne. Tu pa tam je v daljavi rezko zapiskala lokomotiva. Temna postava je švignila po pločniku, se ozrla in hipoma ustavila. Naproti ji je prikorakal veselo in korajžno mlad moški. Obe silhueti sta se ustavili, izmenjali nekaj besed ln zopet izginili.
Bralec je morda uganil, da je bil prvi trener Branika Dragičevič, poročen moški, ki se mu je mudilo domov, kajti bila Je že osma ura zvečer, drugi pa 2eleztnger, še svoboden neporočen mladenič.
Inteligenten braleč je morda tudi že pravilno sklepal, da sta se obe silhueti zmenili za nogometno tekmo Poročeni :Neporočeni.
V nedeljo so se zbrali poročeni na igrišču — jasno — točno ob dogovorjenem času. Neporočeni so pa nekoliko zamudili in so zaradi tega žene poročenih že pred tekmo razširjale med gledalci krilatico, da mora biti moški, ki hoče biti popoln, poročen.
Prvič v svojem življenju sem videl, da so si bili poročeni gledalci — Brani-kovci in 2elezničarji — edini Pod nadzorstvom svojih žena so krepko ln po taktu navijali za poročene
Mariborski Šport v senci ljubljanskega
V ljubljansko-republl-škem časopisu je mari-borski šport bil osumi ljen, da se senči v senci ljubljanskega športa
Sence ljubljanskega športa na. telesu mariborskega športnika, ki se je nič hudega sluteč vlegei v to senco.
Ekipa poročenih je pokazala, da se da tudi borbenost strenirati in je v tem oziru prekašala nasprotnika. Cim je kakemu poročenemu zmanjkalo borbenosti, je pogledal proti publiki in je nato kar zdirjal po igrišču.
Ko je sodnik dosodil prvo enajstmetrovko v škodo neporočenih, so neke zagrizene ženske na tribuni dejale:
»Prav Jim je. zakaj se pa niso poročili!.
Gajšek je v škodoželjni Jezi streljal in padel je prvi gol za poročene.
Po tem golu so neporočeni začeli napadati naravnost histerično. Toda poročeni — vajeni tega — so te napade hladnokrvno odbijali in končno zmagali.
Najtežjo nalogo je imel sodnik, ki ni mogel biti nepristranski, kajti samo dve možnosti sta: ali si poročen, ali pa neporočen. Izgleda, da je sodnik bil poročen, kajti zmagali so poročeni.
Glede novinarja B., ki je v »Večeru« opisal tekmo, si nisem na jasnem, ali je poročen ali ne. Lahko bi bil poročen, ker je napisal, da je imel neporočeni Petrovič »glavo na pravem mestu«. Poleg tega se je še podpisal le z začetnico.
Po tekmi se Je zgodilo ravno nasprotno kot običajno: poročeni — zmagovalci so odšli disciplinirano domov, neporočeni — poraženci pa so v restavraciji slavili svoj poraz Naslednji dan sem govoril s poročenimi. Rekli so mi, da bodo drugič napovedali neporočenim boksarski dvoboj. Upajo, da bo v boksu njihova zmaga še večja, ker v nogometu nimajo toliko treninga kot v boksu.
Izjave po tekmi: Dragičevič: »Zmagali smo, ker smo srečno poročeni!.«
Plaznik: »Zmagali smo, ker smo srečno poročeni!«
Gajšek:	»Zmagali smo,
ker smo srečno poročeni!«
skrb za Človeka
Direktor zavoda za socialno zavarovanje je prebledel. V rokah Je imel statistiko bolezenskih primerov.
»To je vendar nemogoče! Deset odstotkov bolnih! Naš zavod bo vendar finančno propadel! Kako bomo plačevali oskrbnino?«
Poklical je tajnico. »Tovarišica, prosim, pošljite mi šefa zdravnika!«
Medtem ko Je čakal, je direktor nervozno bobnal s prsti po mizi. Kmalu je stopil v sobo šef zdravnik. »2elite, tovariš direktor?« »Tovariš šef! Pomislite, bolezenski izostanki zavarovancev so narastli že na deset odstotkov! Saj ne bomo mogli finančno vzdržati, če bomo morali tolikim zavarovancem plačevati bolezensko oskrbnino!«
»Kaj pa hočemo storiti? Morda bo res, da smatrajo zdravniki že vsakega simu-lanta za bolnega!«
Direktor zavoda in šef zdravnik sta o tem problemu diskutirala tri polne ure. toda rešitve ni bilo.
Naenkrat pa je šefu zdravniku nekaj šinilo v glavo
»Nekaj bom poskusil!« je dejal direktorju.
»Kaj pa?«
»Zaenkrat vam še ne morem povedati! Cez en mesec bova govorila dalje!«
To je dejal in se poslovil od direktorja
Minil je mesec. Direktor Je vzel nekega dne v roke statistiko in onemel: bolezenski primeri so padli od deset na dva odstotka.
»Nemogoče!« je dejal direktor in dal poklicati šefa zdravnika
»Kako to, da ste uspeli tako hitro znižati odstotek bolnih?« ga je vprašal direktor, ko Je vstopil.
»Popolnoma enostavno! Igrišče z obvezanimi izpah-Najel sem dva zdravnika, ki sta člana upravnega odbora nogometnega kluba!«
»????«
»Nič se ne čudite! Veste, ta dva zdravnika sta se navzela duha upravnih odborov nogometnih klubov, ki pošiljajo nogometaše na
PMKfenofflJE
SPOMINI
Lojze in Franca sta že dolgo poročena. Tako dolgo, da že obujata spomine na tiste lepe čase, ko sta se spoznala.
»Se spominjaš, Lojze, kako si takrat sedel v slaščičarni pri sosednji mizi, me samo gledal in se nisi upal niti spregovoriti? Celi dve uri je trajalo, preden si zbral dovolj poguma ln me nagovoril!«
»In kaj sem takrat dejal?«
»Dejal si- Hudiča, gospodična, apetit pa imate, apetit...!«
ČIGAV OTROK JE TELE?
»Vi, Markuc, sedaj pa kar priznajte, katero tele vam je pomagalo pri tej nalogi?«
»Tovariš profesor, vaš sin!«
TEŽAVE
»Nekako slabo izgledate Zadnje čase!«
»Ni čudno! Moja jetra niso v redu, želodec mi nekaj stavka, noge so mi otečene, glava me boli in vrat imam natečen. Pa tudi jaz sam se ne počutim prav dobro...» v
SLUŽBENO POROČILO
»... ko sem pri svojem drugem obhodu naletel na sumljivega moškega in ga opozoril na nezakonitost njegovega postopanja, mi je ta odgovoril, da naj grem v ... Ko se je to zgodilo, sem ga aretiral-.«
BARITON
Operni baritonist bi se rad porodil z lepim dekletom. Ko je govoril z dekletovim očetom, mu je ta dejal:
»Najprej sem bil proti temu, da bi se poročila moja hči z vami. Slišal sem marsikaj o vašem lahkoživem življenju in ženskih zgodbicah — in razumeti morate, da človek ne da rad svoje hčere ženskarju za ženo. Toda zadnjič sem vas videl v .Don Juanu*. Imejte mojo hčer. Kajti vi niste prav nikak Don Juan!«
UJEDLJIVOST
2elo kosmat možakar pride k brivcu. Ko ga prične brivec militi, začne možakar pogovor:
»Ali me niste že zadnjič brili?«
»Mislim, da ne, kajti jaz
sem tukaj še'° pol leta!«
— Veš, tista tanka palica ml je pri skakanja že pri najmanjšem dotiku padla na tla .. .1
— Tako, dragi, sedaj še naglo en poljub! Samo pohiti, ker čez eno uro io pride moj oče domovi
N
K D
O
njenimi rokami, z bandaži-ranimi zlomljenimi nogami in tako dalje!«
Direktor je prebledel. Spomnil se je nogometnih tekem in bil prepričan, da po vsem tem gotovo marsikateri delavec stoji ob stroju z izpahnjeno roko ali lzvinjeno nogo, kajti Če bi upravni odbori naših nogometnih klubov imeli v rokah Zavod za socialno zavarovanje, bi bolezensko zavarovanje sploh odpadlo.
Seveda, kolikor bi smatrali zavarovance kot nogometaše, ki morajo igrati za klub nogometno tekmo.
O ZLATI GJUNGJENAC
Neki povprečni režiser Je zaklical Zlati Gjungjenac, ki Je bila tedaj že evropsko znana: »Zakaj ne napravite takole!?«
Zlata pa mu je skromno odgovorila: »Vidite, ko pa nisem tako velik umetnik kot vi!«
Neki častilec je med odmorom poiskal Zlato Gjungjenac v garderobi. Prav tedaj, ko jo je poklical in-spicient, jo je vprašal:
»Kako se počutite, gospa?«
»Joj, kličejo me! Vanj bom z odra povedala!«
Pred dobrim letom sreča umetnico neki znanec ln Jo vpraša:
»Kako Je, gospa profesor?«
»Stanovanje sem dobila!«
»Stanovanje, vendarle! Kaj niste nič veseli?«
»Ne, Levar Je moral umreti zato.«
•‘‘M« Novlnerrko drulfvo Slovenije, po« er |«nlSt»o Maribor -Ureja nrednUkl odbor od »oer.ml urednik Dra*«n Fllaai Leto« nnrotnln« «00 dlnnrje*. polletna 200, šelrtleln« 100 dle - Urednilfvo id n- •■«■ Merihor. kopalnico 1 Telefon 20 Tfi - Cek ra* NR Wl T IM - Poftnl predal « - Rnkopino« in risb n» vroJjmo - Tiak Mariborske tiskarn«