M* V. 107 posamezna RtevifKa zv stotink v Trstu, v soDoto r, mara i92i Posamezna Številka 20 stotlnk Uhaja — izvzemši ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. Frančiška AsiSkega štev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se pobijajo uredništvu. — Neirankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vratajo. — (zdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista Edinosti — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 7.—pol leta L 32.— in cen leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave Stev. 11-57. st^Ti Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotlnk. — Oglasi seT^Čunajo v širokosti ene kolone (72 mmK — Oglasi trgovcev in obrtni'.iov m rt pa 40 stot. osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po L 1.—, oglasi dena/ni:i zavodov, mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. besela, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina In reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57^ Kdo noče mSris in prijateljstva? Od italijanske strani obdolžujejo Ju* goslavijo, da v nji gospodarijo militatri* s ti, kS hočejo na vsak način novo voj? no, novo strašno prelivanje krvi. Gla? silo italijanske vlade, »Tribuna«, pa je ravno te dn# napisalo isti Jugoslaviji najlepše sprfičevalo. »Tribuna« prizna, da je jtujg oslov enska vlada s svojim, pra* vilnim in prisrčnim postopanjem povoe dom reških dogodkov dokazala, da hoče vestno izpolnjevati določbe rapallske pogodbe. Iz tega pripoznanja italijanske vla*ie sledi logSčni zaključek, da jugosloven= ska vlada ne želi novih krvavih zaplet? SH na Reko nasprotovat rapallsiki po« godbi in volji Rečanov. Saj so se dogocU ki odigrali v polpreteklosti fin pred očmi vsega sveta! Tu je izključeno vsako potaijevanje in zavijanje. Dejstva so dejstva. Če je torej resnično, kar je ugotovilo glasilo italijanske vlade, da gre nam* reč j ugoslo venski vlade največje pri« znanje za to, daj se hoče vestno in lojak no držati rapallske pogodbe, in če je resnično, da postopanje te vlade opra* vitčuje najboljše nadte za bodoče dobro sosedstvo in prijateljske odnošaje med Italijo in Jugoslavijo, kakor je tudi iz= Ijajev! Držati! se hoče rapaUske po£od= recno nagnala »Tribuna«: potem so 1_ _ \ T __» - A A.____ S ■• i- .-t I v -1 s-t. 1-1 4-« <■.(-, f r-m - „ rn -m _ be. Naj drugi' strani i tal. vlada tudi. Iz tega sledi z železno logiko, da je spo* štovanje rapalske pogodbe glavni po* goj za ohranitev miru. Kdo je potemta* kern nevaren • mrtu? Kdo hoče nove spoie in spopade med Italijo in Jugo* slavijo? Tisti, ki noče spoštovati rapaIL= ske pogodbe, tisti, ki noče spoštovati one določbe rapallske pogodbe, kt ostvarjai neodvtfeno, samosvojo reško državo, tisti, ki hoče, naj se Italija nasil* no mešava v bodočo notranjo ureditev reške države! A kdo je to, na kateri! strani so taki nasprotniki rapallske pogodbe? Na strr.ni Jugoslavije ne, kakor je glasilo italijanske vlaide izrecno in slovesno iz« javilo! Torej — kje? Odgovor na to vprašanje dajajo dogodki na Reki po* vodom zadnjili volitev in po volitvah. Kdo nasprotufle volji reškega prebival« stva, izraženi na volitvah, ki jih niso voći'i prijatelji Jugoslavije. Kdo je prišel nj Reko, da bi z nasiljem preprečil udejs etvitev volje domačega prebivalstva? Kdo noče priznati veljavnosti teh voli« te v? Kdo zahteva, naj jih italijanska vlada naisilno razveljavi? Kdo je razbil volilne žare, kdo uničil volilne spise, kdo nasrbio zasedel reški municipij, kdo ustanovil novo začasno vlado, ki je v prvem svojem proglasu zatgrozila s smrrt* jo vsakomur, ki bi ji hotel križati1 račune?!! Kdo zahteva, naj si Italija samo« vlastno prikljtujči Reko?! Kdo zahteva torej, naj se rapallska pogodba, ki usta; navija Reko, kot samostojno in ne od; vlsno državo, razveljavi in naj se Italija Izneveri dani besedi in slovesno in ob« vezno položenemu podpisu na rečeni pogodbi?! Odgovora na vra ta vprašanja nam ni treba datal ker vsi pzonamo tiste, ki so pač računi jasni in ni treba še le kazati s prstom na tiste, ki ndčejo takega do* brega sosedstva in takih d obrih o dno* šajev! In ker nihče ne more dvomiti o tem, da bi enostransko kršenje ali raz* veljavljenje rapallske pogodbe neizogibs no do vedlo do novih komprikacij — -in to ne le med Italijo in Jugoslavijo, ampak bi se pritegnila v vtrtmec tudi drugi činitelji evropske politike —, je pač jasno, da hočejo vreči gorečo plamenico tisti', ki nočejo piriznati rapallske pogod? be, ker zahtevajo, naj se Italija izneveri tej pogodbi! Jugoslavija pa se je hoče držati, — kakor je ugotovilo glasilo ita* lijanske vlade. S to ugotovitvijo je tudi rešeno vprašanje o krivcih morebitne* ga novega krvavega spopada. »Piccolo« je rekel te dni, da bi, če bi prišlo do vojne, ravno Jiujgoslofvenii mo» radi doprrnašajti največje žrtve v krvi in imetju. Gotovo bi trpeli strašno ravno mi na tem ozemlju. Zato si tudi ne že* limo, da bi prišla na nas nova nesreča, novo prelivanje krvi in novo pustošenje naše zemlje, marveč moramo želeti, da se vsa navskrižij a med Italijo in J u goslač vi jo poravnajo mirnim potom in v zado* voljstvo obeh sfcrami. RapaHskai pogodba je naložiila Jugoslovenom velikansko žrtev. Ali ker je že sklenjena, naj se tudi izvede!!! Toda, ko že govorimo o krivcih, ki bi s svojim blaznim posto* panjem hoteli zanetiti nov plamen, naj ugotovimo, da isti? italijanski listi, ki očitajo Jugoslovenom tako namero, vča* sih povsem odkrito, včasih bolj pritaje* no, pritrjuieio tistim, ki so šli na Reko rušit raipallsko pogodbo!! Tudćf ti listi spadajo med krivce! Naj nam torej ni* kar ne govore o militaristih v Jugo* slaviji! Jugoslavija Pcnesečen atentat na jugcslovenekegs notranjega ministra. — Napadalec pobegnil BEL GRAD, 4. Včeraj zvečer je bila v kazini demokratska prireditev, kaltere se je udeležil tudi minister notranjih del, Anglija Uradno besedilo ultimatuma Nemčiji LONDON, 6. Evo uradno besedilo skupne izjave zaveznikov, ki je bila pod* pisarna danes predpoldne na prvi seji: Zavezniki (Ugotavljajo, daj nemška vla* da kljub zapovrstnim popustitvam Draškovič. Ko je šel ob pol 2. uri mini* j strani zaveznikov od podpisa versaill _ j r\ »1____• * I _ 1__1 _ * _ _i___"1 J m'ih. 1 n 1 i {n Llltitk /"vrl V* n m la, da so morali določiti odloKSne odred* be. Dalje je Lloyd George rekel, da je Nemčija bila povabljena, naj predloži jasne predloge o svojem celokupnem dolgu. Jasno je, da bi bilo zaveznikom bo|j> všeč sprejeti nemške ponudbe, ko bi bile zadovoljive. Lloyd George je tu namignil na londonsko konferenco in von Simonsove ponudbe. Zavezniki mo» rajo priznati!, da se Nemčija ni zavedala težkoč, ki so ji grozile, toda dolžnost zaveznikov je bfla predvsem zahtevati rizčrpno izvršitev mirovne pogodbe. Lloyd George je prešel nato k reparacij* ski komisitji Na podlagi vseh tozadev? nih listin je »komisija izračunala pretekli teden, da dolgu}]e Nemčrjja 6 miljard 600 miljonov amgl. funtov. Llovd George je pripomnili, da se je moral spremeniti en dodatek mirovne pogodbe, da bo mo* goče urediti pialčevamje tega dolga, za* kaj doba 30 let bd bila prekratka. Lloyc George je dalje Tekel, da se predvide* vajo tri vr&te obveznic. Prvdl dve vrsti se bosta plačali v glavnem v naravi in delom. Proti temu pa se Francozi upi rajo. Delo za popravo razdejanih krajev bo trajalo po mnenju Llovda Georgea 5 do 10 let. Tretja vrsta obveznic se bo krila z 25%tnim odbitkom od nemškega (izvoza. Ta odbitek bo vrgel 230 miljo« nov funtov. V Berliniu, se bo nahajala komisija, ki bo nadzorovala pobiranje teh odbitkov. Lloyd George je zaključil •da je načrt zaveznikov pravičen in praktičen in bo obrodil tiste rezultate, ki se pričakujejo. Japonski prestolonalsedni k na Angleš* kem. — Zveza med Anglijo in Japonsko se bo obnovila PORTSMOUTH, 5. Jutri- pripiujc pristanišče v Spitheadu oklop niča »Ka* tori«, nai kateri) se nahaja japonski prestolonaslednik. Prestolonaslednika spremlja tudi okloprnicai »Kašima« in ena eskadrilja angleških torpedolovk iz atlantske eskadre. V čast prestolona* slediniku se pripravljajo veirke svečano* stK Angleški listi objavljajo dolge član* ke, v katerih naglašajo važnost tega obiska. Obisk se stavi v zvezo s skoraj* šnjjfm potekom angleško * japonske zve* ze in pravijo, da je zvezo treba ob no* vriti. Dasi prestolonasledniku ni poverje* na nikaka diplomatska naloga, bodo an* gleški ministri govorili z japonskimi dostojanstveniki, ki sipremlj ajo presto? lonaslednrika, o tej zvezif s posebnim o* žirom na politični /položaj med zavezni* škimi in pridruženimi državami, kakor se je razodel po sklepu miru. ščenje radi pokoja japonskih državlja* nov v NifcolskiL Japonci so uvedli v za* sedenih krajih japonsko upravo ter so pozvaH rusko prebdfvaLstvo, naj bo mir* no in naj se pokori. ster Draškovič iz lokala, je stopil pred njega mlad, visok človek — po zuna* njosti sodeč, dsjjak — ter n?meril nanj revolver, ki* se pa ni sprožil. G. Draško* vič je tekel za njim do vogala ulice. Ker ni bdlo v bližini ljudi iln nobenega poli* cista, se je napadalcu posrečilo po tem* nšh ulicah uteči. BELGRAD, 4. Ko se je srnoči m inister jza notranje stvari, Milorad Diioiškovic, vračal okoli pol ene ure ponoči z demo* kratske zabave v Kolarcu z avtom ob i* lom domov, se (je nenadom'a približal avtomobilu neznan mlsidiiič in nameril nanj samokres. Minister je z odprtega tavtomobila udaril atentatorja z dežni* kom po roki, v kateri je imel samokres, nakar je atentator pobegnil po Pozo* ri/Šrti ulicfr. Na trgu pred Kozarcem v imenovanem trenutku ni bilo nobene varnostne 6traže. Policija je po ob ve* ,ščeirju izvršila takoj pogon po mestu, ki pa je bil brezuspešen. Nadaljevanje trgovskih pogajanj z Italijo BELGRAD, 4. Ker se poroča iz Rima, ,da se hoče italijanska vlada strogo dr* žati rapallske pogodbe, se bodo v krat* jkem nadaljevala trgovska pogajanja med jugoslovensko in italijansko dele ;gacijo. >?ca Borbe v Gornji Šlezlji. PRAGA, 6. Po zadnjih vesteh o bojih v Gornji Šleziji se gruče poljskih vstašev približujejo na nekaterih točkah čehoslovaški meji. 'Streljali so že na čehoslovaška tla. Vsled tega iso bile orožniške postaje ob meji pojačene. 156 čehoslovaških državljanov je moralo zbe-žati iz Gornje šlezije. Begunci so prišli v Bo-humin. Po pripovedovanju beguncev so Poljaki zavzeli do sedaj vse ozemlje do Odre. Trgovska pogodba med Čehoslovaško in Avstrijo podpisana. PRAGA, 6. Pogajanja za trgosko pogodbo z Avstrijo so končana. Dosegel se je sporazum o vseh točkah: o medsebojnih ugodnostih, o uvozu in izvozu tkanin, stekla, keramičnih izdelkov itd. Obenem so tudi bili določeni kontingenti za posamezne vrste blaga kakor za vino, likerje, obleke itd. Določbe o uvozu in izvozu stopijo v veljavo s 1. junijem t. 1. Za Čehoslovaško sta pogodbo podpisala minister za trgovino dr. Hotovec in načelnik čehoslo-raškega odposlanstva minister za trgovino HeindeL Pogodba bo stopila v veljavo, ko jo ratificirata parlamenta obeh držav. To bo po zaključku finančnih in političnih pogajanj, ki «« bodo začeli že te dni. mia*. pogodbe dalje in kljub odredbam, ki so bile sklenjene v Spai in Patrifeu in odredbam, ki so bile pozneje sklenjene v Londonu in uveljavljene ni izvršila obvez, ki jih jroti Nemčiji, dočim so An# gle-ži veliko zmernejši in bolj popi^t* livi. Pni najnovejšem zborovanju v L on* donu smo opazili; da je tudi tokrat zma» galo angleško stališče. Francozi so ho= teli, naj se zasedba, ruhrske kotline ta» koj izvrši, toda ostali zborovadci niso bili tako ostri. In tako je prišlo do ne» kakega kompromisa. Zavezniki so se ze» dinili v tem, da se pošlje Nemcem uiti* matum, kajterega rok poteče v šestih ali sedmih dneh. Ako bi Nemci v tem roku odklonrii predloge zaveznikov, tediaj bi šc4e sledila zasedba ruhrske kotline. Zavezniki, bodo topot stavili Nem* cem prav določene pogoje o načinu pla* čevaniai, tud'' se je na podl'aigi poročila komisije, kri je preračunala vojno ško» do, natančno določila višina voine od* škodnine, tako da se bo zdaj Nemcem težko ogniti točnemu odgovoru. Ameriške Združene države so se postavile na stran zaveznikov in ne ma* rajo posredovat™ v prilog Nemčiji. To* ko je splavalo Nemcem tudi to upanje po vodi in ne bo šlo drugače, nego da sc pobotajo z zavezniki, aJi na kraitko povedano, da podpišejo, kar njihovi naa* protniki zahtevajo. V nasprotnem slučaju bodo zavezniške čete zasedle ruhrsko kotlino. Fran* cozi že mobilizirajo dva letnika za ta slučaj, vse je pripravljeno za zasedbo tega gosto obljudenega in bogatega nem* škega industmalnega ozemlia. S to za* sedbo si hočejo zavezniki zatgo-tovrtl dohodke ruhrskih rudnikov in tvornic. Ti dohodki bi se uporabili v knttje nem* škega dolga zaveznikom. Sevoda je pre* cej dvomljivo, ali bo zasedba ruhrske kotline imela zares tiste uspehe, ki jrh pričakujejo od nje zlasti Frctncozi. Nemci se bodo znali gotovo izogniti vsai deloma temu pirsilnenrui plačevanju, bodisi s tem, da bodo skušali skrčiti pro* izvodnjo, bodisi, da bodo nahujskali delavstvo, naj ono ovira delovanje za* sednih organov, in drugače še. Verjetno pa je, da se bodo Nemci udali ter podpisali. Zakaj ruhrska kot* ina je življenske važnosti za nemško gospodarsko življenje. Tudi se Nemci upravičeno boje, da ne bi' Francozi coristili zasedbo in razkosali Nemčijo. Odcepitev ruhrske kotline in porenske* ga ozemlja, čctddiil za kra/tko dobo, bi :>il vsekakor hud udarec za Nemčijo. Srcer pa se zdi, da bi zavezniki zelo radi videli, da bi jim ne hilo treba na* praviti' tega korakat Nasilna sredstva so nevarna, posebno v teh oasdh, ko pov* sod tli ogenj sovraštva in Čaka priVkoi, da izbruhne na dam. — VOLILCI! Volitve so popolnoma tajne. — Kdorkoli Vam izraža pomisleke glede tajnosti, je ali revček ali pa agitator nasprotne stranke! Vsem volilcem! Županstva so že začela razpošiljati volilne izkaznice (legitimacije). Volile! ohranite izkaznice skrbno f Kdor ne bo imel izkaznice, ne bode mogel voliti! Politično društvo „Edinost** Nali volivni shec£3 V sredo, 4. t. m,, in v četrtek, 5. t. m., so se vršili sledeči volivni shodi: Na Goriškem in Notranjskem: V Senožečah. Poslušalcev okoli 250. Govorila sta gg. Mirko Skok in Slavoj Rebec. V Britofu (Vreme). Poslušalcev je bilo okoli 300. Govornika sta bila gg. Mirko Skok in Slavoj Rebec. . Shod v Vipavi. V sredo, na dan sv. Florijana, ki ga Vipavci praznujejo kot^ svoj domač praznik, se je popoldne vršil v Vipavi, v gostilnici Adrija zelo dobro uspel vclivni ehod naše stranke. Radi velike udeležbe se je moral opraviti namesto v dverani na prostornem dvorišču, ki so ga napolnili zavedni .volivci iz Vipave in sosednih krajev. Shod je otvoril g. Zvanut iz Št. Vida. Kot kandidat se je predstavil z daljšim govorom g. dr. Wilfan. Za njim je Še obširno pojasnil pomen volitev in postopanje pri volitvah g. dr. Gabriček. Nadalje je govoril še g. Ferjančič, četudi ne, kakor je poudarjal, oficielno v imenu socialistične strank^, vendar v njenem smislu,^ Govoril ie pa tako, kakor tisti staropisemski možak, ki se je namenil preklinjati, pa je naposled le blagoslovil. Saj ga zares ne more biti trezno in normalno mislečega slovenskega proletarca, ki ne bi spoznal, na kateri strani mu je pri teh volitvah pravo mesto. Zbrani volivci so odgovor g. dr. Wilfana na izvajanja g. Ferjančiča vzeli na znanje z glasnim cdobravarjem in shod se je zaključil, po kratkih besedah še nekaterih govornikov, ob splošnem navdušenju in zadovoljstvu. V sredo zvečer se je vršil shod v lepi gledališki dvorani v Bratinovi hiši v Ajdovščini. Tudi tu je bila zelo lepa udeležba. Govorili so gg. dr. w ilfan, dr. Gabršček, not. Jurca, župan Kovač in še nekaj drugih. Shoda v Sežani in Toma ju. V četrtek, na Vnebohod, sta se vršila dva vo-livna shoda v Sežini (v Šmucovi dvorani) in v Tomaju (pri Černetu). V obeh krajih je prišlo zelo veliko volivcev, ki so z velikim zanimanjem poslušali izvajanje obeh glavnih govornikov, dr. Wilfana in dr. Gabrščeka. Povsod sc U pokazalo popolno umevanje pomena teh !"/>litev in odločna volja, da si tudi to pot naš zavedni Kras osvetli lice. V Trstu: Na Preseku, Shodu je predsedoval g, Maiko Milič. Govorila sla gg. dr. Slavik in Gergolet. Pri Sv. M. M. S p o d n j i. Predsednik shoda je bil Anten Miklavec, govorila sia gg. dr. Slavik in dr. Mikuietič. Uršika »asiisfaii Telesna poškodba. Iz Pazina nam javljajo, Era Nuova« priobčuje poseben članek samo o tem, kako bi se dal z dobrohotnim privoljenjem oblastev popraviti očitni pogrešek, ki ga je zagrešilo vodstvo fa-šis to vskega bloka s tem, da je vložilo in dalo pri notarju overoviti popolnoma različen znak in ne tistega, ki ga priobčuje »Era« že par dni kot pravi znak bloka. Overovili so pri notarju »alabardo«, »Era pa prinaša »sekiro«. Priznava, da bi moglo postati to usodepolno, ker zakon predpisuje, da glasovnice, ki ne nosijo po notarju overovljenega znaka, niso veljavae! Človek bi mera! misliti, da se bije boj med tržaško alabardo in fašistovsko sekiro. Kaj bi se v takem slučaju očividne razdvojenosti znaka dogodilo stranki, ki ne bi bila italijanska?! mw ju Sls Is^la Poskusen sa^c-mor. 20 letni irgovski agent Eribert Loppik, stanujoč v ulici Ginastica št. 43, se je zaijubil pred nedavnim časom v neko mladenko, katere ime nam ni znano. Pred par dnevi ga je pa dekle zapustilo in od tistega časa je postal mladenič zamišljen in žalosten. Njegovi prijatelji so ga radovedno povpraševali, kaj pomeni njegov molk. Ker jim pa ni dal nobenega odgovora, je marsikdo ugibal o tem ali onem. Včeraj zjutraj je pa izvršil Lap-pik, kar je imel že delj časa v načrtu. V* skladišču, kjer je bii uslužben, se je nahajal sam. To priliko je porabil in se zastrupil z arzeni-kom. Ležal je že v nezavesti, ko vstopi v skladišče neki gospod, ki je prišel po trgovskih opravkih. Ta je nemudoma pozval zdravnika rešilne postaje. Toda še preden je prišel zdravnik na lice mesta, so odpeljali mladeniča z nekim avtomobilomv mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v VIII. oddelek. Njegovo stanje je opasno. V pasi se je ujel. Včeraj zjutraj se je sprehajal pred manifaktumo trgovino v ulici Arcaia 26 letni Andrej Mimon, ki nima stalnega bivališča. Premišljeval je, kako bi prišel do dveh pec finega blaga, ki sta bile izloženi pri vratih prodajalne. Dolgo časa je tuhtal, kako bi jih odnesel. Končno si je dal toliko poguma, da ju je zagrabil ter se spustil z njimi v beg. Ko je videl lastnik, da mu je sraka ukradla blago, je zaukazal trgovskim pomočnikom, njo. Posrečilo se jim je, da so ga prijeli ter ga izročili prvim stražnikom, ki so jih med potjo srečali. Predrzni Drejček dela za to pokoro v zaporu v ulici Ccroneo. Oh, ta nesrečna Amerika. Nekaterim ljudem se zdi jako čudno, kako je to mogoče, da se pustijo tujci, ki imajo namen odpotovati v Ameriko, opehariti od tržaških potepuhov, ki poskrbujejo »potne listine«. Vsa stvar je jako logična. V naše mesto prihajajo ljudje iz Nemške Avstrije, Jugoslavije itd., da se od tu odpeljejo v Ameriko. Oni seveda ne vedo, da mrgoli v našem mestu večje število takih elementov, ki prežijo na tujce. Tujec, ki ne pezna .tržaških razmer, zaupa preveč človeku, katerega ne pozna, in ta ga oslepari kolikor se da. Na isti način kakor sta opeharila pred včerajšnjim ona dva mladeniča Štefana Kurija, tako je opeharil včeraj Mihael Scmentino nekega Gvidona Krovata in Antona Lauriča. Oba sta mislila odpotovati v Ameriko. Nudila se jima je prilika, da sta kupila cenejši vozni listek od Semcntina. Na ta način je izvlekel Sementino od obeh 15.000 lir in 70 dolarjev. Kmalu potem sta pa oba opeharjena izvedela, da ne bosta šla v Ameriko, ker je bil potni list ponarejen. Dogodek je bil naznanjen policiji, .ki je že prijela Sementinija in ga dala odvesti v zapor. Borzna Tečaji: Trst, dne 6. maja 1921. Jadmn slo banka Cosulich .... Dalmatia . . . • Gero.'imich . . , Libera Triestina , Lloyd . • • • . Lussino ...» M.Ttinolich . • . Oceania . » • . Premuda . . . . Tripcovich • . . Ampelea . . . . Cerr.cnt Dalmatin Cement Snalato . 300 383 285 1500 5-jO 1650 1025 230 379 409 374 602 332 Tuja valuta na tfžn?kcra trge: Trst, dne 6. maja 1921. Neprepečatene krone . . . avstrijsko-nemške krone . . češkoslovaške krone . . . dinarji ......... Icji . . . . • marke ......... dolarji ......... irancoski franki . . . • . švicarski franki..... angleški funti papirnati . . angleški funti, zlati . . . rubli.......... napoleoni . ....... 4.--5.- 3.25- 4,- 28.--29.— 61.--61.50 33- 33 50 30.75— 31 75 20.10— 20.20 16!.--162.— 358.--362,— 8 J.---81.- 100.--102.— 8.--10.— 80.--Si- se računajo po 20 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 2'—. Debele črke 40 stoiink beseda. — Najmanjša pristojbina L 4'—. Kdor išče službo, plača polovično ceno. PRODASTA SE 2 chiffonier, 1 omara s 4 predali, umivalnik in drugo pohištvo, vse že rabljeno. Rojan, via Moreri 77, III. 761 SPALNA SOBA nova za 2 osebi, se po nizki ceni proda. Via Petronio 2, III. 763 PSTBLiŽNO 400 kozarcev za pivo Vi 1. prodam Via Sette fontane 23. 764 GOZD bukov ali smrekov, vsakega obsega, tudi v Jugoslaviji kupim. Ponudbe pod »Gozd« na upravništvo. 765 »VjUiU1' Ud u^iiavuisivu. ■ MLADENIČ star 21 let, govori srbsko, italijansko in nekaj nemščine, išče primerne službe. Ponudbe pod »Namještenje« na upravništvo. lf>r) fte Sir!!© Ja "V Francka Može roj.Cehovin Franc Može poročena Sinadole, 30. 4. 1921. OKOLI 1000 q apna je na prodaj. Gabrovec, gostilna Gruden. 757 KONSUMNO in kmetijsko društvo v Gabro-vici pri Prošeku išče krčmarja. Podrobnosti se poizve pri odboru. 750 ?JAZHANJAM stavnemu občinstvu, da sem poleg dclavnice odprla tudi salon za izgotovljene zimske obleke in letne.plašče ter raznovrstne obleke. Priporočam se za obilen obisk. A. Mer-motja Sieger, ulica Coramercicle 3. 5S6 LEKARNA IN KEMIČNI LABORATORIJ V SEŽANI. Ribje olje prve vrste, kemično preizkušeno. — Sirup R. za šibke in malokrvne otroke. — Kroglice B. za malokrvne ženske. — Švedske kapljice. — Mašilo za jfnrje, (specijaliteta). — Praška mas*. — Tinkiura in obliž za kurja oč«=sa. — Fluid za živino. — Sestavljen mlečnokisli Kreosotov sirup, pripravljen po posebnem receptu, preizkušeno zdravilo za pljučne bolezni in katar di- hala, — Vsakovrstna zdravila in specijaliteta za ljudi in živino vedno v zalogi. — Poštne poiiljatve. 466 PCUIC: Angleškega, francoskega, italijanskega, jugoslovenskega, nemškega jezika, slovnica, konverzacija, korespondenca, stenografija; trimesečni tečaji za odrastle; posebni tečaji in ponavljanje za deco. Prestavljanje. Via Boccaccio 3, vrata 14. 451 FOTOGRAF ANTOM JEPJCIC, TRST, ulica Roma (poštna ulica) 24, Gorica, Corso Verdi (vrtna ulica) št. 36 priporoča se svojim sorojakom. {35 NOVA POROČNA SOBA za L 2200, kakor tudi omare, ponočne omarice, vzmeti, postelje in žimnice prodaja po nizkih cenah, Semolich, Campo Eelvedere 1, zaloga pohištva. 759 P O D L I S T F K V. F. B. V malem svetu (38; VI. Predpust je dal gospi Krivošički dovolj prilike, da je zadoščala svoji domišljiji in hrepenenju po sijajni družbi in odličnih poznanstvih. Obiskovala je z Ivanko vse večje plese. Ni štedila z izdatki samo da uvede svojo hčer v družbo na sijajen način. Ivanka je imela najlepše toalete. Krasne postave, lepega obraza, se je olepšavala še boij, odkar je vedela, da je ljubljena in odkar je tudi nji sami srce živo utripalo za Klinarja. Njen mladi, podolgasti obraz je izgubljal otroški izraz in iz mladih rjavih oči sta odsevala ženstvo in sreča. Cela četa oboževateljev se je zbirala okolo nje na plesih, pričakovaje, da pride vrsta tudi na njih, da zasučejo mlado, vitko telo po parketu in da bodo vdihali tisti vroči dih, pomešan z vonjem dišav in transpiracij. Ali, vsaka prva tura je pripadala Klšnarju, ki je, odlikovan na ta način pred vsemi, krotil svojo ljubosumnost, ki ga je mučila, ko je moral gledati dragi Ivankin stas v tujih rokah. No, Ivanka ga je znala odškodovati s tem, da je plesala največ žnjim, često tudi po dve četvorki in po dve turi. Mati se je radi tega jezila nanjo in jo karala, češ, da je to nepristojno in da bodo dru- gi užaljeni. (Videla je namreč, kako se nekoliko pristavov in zapisnikarje iz dobrih hiš, da, celo en baron zanimajo za Ivanko, in zde- j Ic se ji je, da bi bila to lepša partija za Ivanko, nego pa Klinar). Ali, Ivanka je imela svojo glavico. Obljubljala je materi, da jo bo ubogala, ali, ko je stopila v plesno dvorano ter potonila v sijaj, razsvetljavo, dekoracij, toalet, v šum glasbe in vrtinec valčeka, tedaj je pozabila na svojo obljubo in na ves svet, ki je bil v dvorani in zanjo je obstajal le ples. Klinar pa, poleg tega, da ji je bil ljub, je tudi plesal izvrstno. Ko je plesala žnjim valček, je bilo Ivanki kakor da leti po dvorani; lebdela! sta oba, komaj dotikajoč se tal in marsikako zavistno oko je sledilo temu vitkemu, lepo ra-ščenemu paru, ki je mnogim gledalcem izvabil vsklik občudovanja. Ivanka je v takih hipih blestela od lepote, ki jo je zanos še povečavah K 'emu se je pridruževala še umetnost dam Driničevih, ki ste z izbiro in barvo tkanine — večinoma belih tulov in gazov — .ter krojem zalito lepo rast dovesti do popolnega izraza in vrednosti. V taki beli ali svitlomodri umetnini Driničevih, ki je bila često lahka kot peroti metulja, s krvno gostih, temnorjavih las in dragulji svojih rjavih oči — je bila Ivanka med svojimi vrstnicami v tej sezoni res kraljica vsakega plesa, ki ga je obiskala. Tu se je seznanila z mnogimi mladimi mož-kimi, mnogimi mladimi dekleti in materami, in je s tem pomnožila tudi poznanstva svojih starišev, ki so prišli v družabni stik z raznimi stevniki, predsedniki, poslanci in odvetniki. Z nekaterimi teh se je razvilo tudi ožje občevanje, otroci so se začeli obiskovati, a žnjimi iudi stariši, in v kratkem času je mogla gospa; KrivoSička ustanoviti svoje sestanke, ki so vedno obilovali na finih zakuskih in hitro si je pridobila glas in priljubljenost v družbi. Tu so se shajale razne gospe svetnikov, predsednikov, bila je tudi ena »presvetla«; prihajali so mladi uradniki in mlada dekleta — to je bilo vsakega četrtka — pak so se razgovarjali in muzicirali, in je bilo sploh dovolj živahno, ker jc Krivošička sama kaj rada in mnogo govorila, a kjer se shajajo dve- tri ženske, tam ni tišine. S pomočjo te tišine je zadobila Krivošička lep položaj v zagrebški družbi. Sijajno urejena prodajalnica in lepo opremljeno stanovanje sta napravljala vtisek velikega blagostanja, ki so ga povečavala razkošna krila Krivošičke in njenih otrok, obilni obedi in darežljivost firme Krivošič ob dobrodelnih prilikah. Kmalu je bila družba — ki se je označala za srednji razred — navdušena za hišo KrivošiČevo. Domaćica je bila tako ljubeznjiva, dekleti tako mili, da se je človek res občutil pri njih kakor doma. Pripovedovale so se cele bajke o bogastvu Krivošiča, ki da ni skozi dvajset let v gornji Ilici v svoji mali prodajalnici delal nič drugega, nego zbiral stotake na stotake. Odkodi NA PRODAJ so tri hiše, z gospodarskimi poslopij, zemljiščem ali brez, pripravne za vsako obrt, v zelo prometnem trgu tik državne ceste Trst—Ljubljana. Pojasnila daje A. Laurič, Planina pri Rakeku. 741 POSTELJA se odda takoj poštenemu mladeniču. Via Istituto št. 18, III. 758 INVALID star 24 let, poročen, z malo hibo, vešč slovenščine, italijanščine in nemščine, išče primerne službe. Naslov pove upravništvo. 752 POZOR! Srebrne krone po najvišjih ccnah p!; čnje edini gresist Bcielli Vito, via Madonrina 10, I. 389 BRINJEVEC jamčcuo naraven, v poljubni množini, se dobi po zmerni ceni pri Fr. De-kleva, Slavina p. Prestranek. 34 ZLATO in srebrne krone plačo m več ho! drugi kupci. Albert Povh. urar, Marzini 46 (v bližini drvenega trjja). 23 KDOR ilOCE KAJ KUPITI m KDOR KOČE KAJ, PRODATI f KDOR IŠČE SLU23E, ITD. ® IN5ERIRAJ V »EDINOSTI« ® ' ^ p p -i '^'2 f'1 V3IJ3iB ?rim'n-^ki 'in: ti Seidel & Neumann in BSEHHBSHra^ .Siiiger' Ga6t & Gasssr Tvidka ustanovljea 1. 197* FRftilCEStG BED8AR Trst, ui. Carupauile 10 Bogata zaloga vseh potrebščin. Meluiučn- delavnica za vsaku papraviiaoja- I ALOJZU POVH ! Trst, telefon štev. 3-29 Piazza G ari bal d i 3 (prei Carriiia) Največjo izbero darii za birmo dobite samo v trgovini Piazza Garibaldi št. 3, (prej Barriera) Opravilna številka E 15/20 II, a ___ra Po zahtevan ju >/IV2aiii:e posojilnico in hramlnice« po od ve t. dr. Josi'pu Abram v Trstu, bo dne 6. junCijsi 1921, dopoldne dne 6. (šestega) junija 1921, dopoldne ob 10. uri, na licu me&ta v Danah pri Sežani, hšt. 4, dražba nepremičnin, vpi* sanih v vlo3. št. 35. — 1. zemljiško telo —, viož. šr. 257 — 3. telo —, delež 240 37200 in edinega telesa vložka it. 837 (občinski ju s) da včne občine Scža » na, Lin sicer hiša, hlevi, vodnjak -pod 1 št. 4 v Danah, vrt, gozdovi, njive, vinograd in pašn'lki, s pr fiklinoi vred, ki sestoji nekaj vinske posode. Nepremičninam, ki jih je prodati na dražbi, je določena vrednost na Ur 49.605'—, prdf-kiinam na lik' 208'—, sku* pa i torej na lir 49.813'—. Najmanjši pomudek znaša lir 33.208'—-f Pod tem zneskom se ne prodiaja. Dražbene po£aije in listine, ki se lice* jo nepremična (zemljiško-knj žni izpi* sek, hipotekami izpisek, izpisek iz kata* sira, cenitvene zapisnike itd.) smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj ozna* men j eni sodni ji, v f.zbi št. 2 med opra* vilnimi urami. SEŽANA, 16. aprila 1921. OKRAJNA SODNI J A, ODDELEK I. PRODA SE hiša z gozdom in travniki. Naslov pove upravništvo. 760 so prihajali ti, tega ni vedel nikdo. Vedelo se je, da Krivošič plačuje šest tisoč letne najemnine, da je pri njemu zaposlenih osem do deset ljudi, da je palčal opravo svoje trgovine z gotovim denarjem, in cenili so ga, da ima najmanje stoiisoč gotovega denarja. Za toliko so i ga cenili, računajoč po režiji in stroških hiše. I S stališča: »kolikor imaš, toliko si vreden- je I ta družba dajala Krivošiću tudi primerne ča-! sti. Izvolili so ga v odbor Merkurja v nadzore- j valni odbor neke zavarovalne družbe in v cenzuralni narodne banke; postal je poverjenik še dveh treh trgovsko-dobrodelnih društev, njegova žena pa je zastopala celo trgovski stan v Rdečem križu, je bila odlikovana z izvolitvijo med patrenese za sijajni Merku: jev ples, za predsednico društva v podporo sirot iz trgovskih rodbin. Vse to jo je laskalo in jo kaj zadovoljevalo. Samo eno jo je mučilo: v kroge visokega uradništva ni prišla. Ti so stisnili medse in niso puščali blizu priproste meščanke. Če so prišli z njo v stik v drugih nižjih društvih, ki so se včasih morali spuščati do njih, tedaj so občevali znjo s tisto visoko Iju-beznjivostjo, ki pri vsaki besedi ovaja posvarilo: »Vidiš, mi smo tako ljubeznivi s teboj, ker je to naš načla, da smo ljubeznivi, ali, ne pozabljaj nikar, da stojimo mi toliko in toliko višje nad teboj!« Same nn UsSelo m greprotlcjalce! Trakovi, moške in ženske nogavice, robci, čisti.o /a čevlje Briil, Ecia, Lift, radični glavniki, špdišeča mila, kratače, vzmetne zaponke, iftle in sukanec, žensko perilo, gumbi, cigaretni papir, pismen papir i. t. d. S. Nicolo 19 GACOMO LEV S. Nico o 19 i D " ra: v JrV3S O"ž^r. 3« glisto« coKe, tirna za peči in štedllnlKč strešniki, nauailna o^Kst, cement Portinnđ l. ersts (Dalje.) ZALOGI: Vio Csronso 25 telefon 13-G6 Viole XX. seilembre 94 telef. l\\ J mmi Celje* BiiMR, Kotor, Kranj, Lian ______________________Bj liana, Marmor, M* Ms. Ssrajsua, i sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro m M vlose pod naJMlnejilnil pogoji.! Split, imenik, Zadar, Zagreb, Trssf ©len. Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji Poslovne zveze z vsemi večjimi krallvto-ln inozemstvu =