St 48. V Gorici 30. novembra 1888. „SoLa" izfcftja vsak petek in relja postiprejemana *li t ftorici na <1on> (Miljnna: Vse Icto . , . . ¦ . f. 4.40 Pol lota .......-\2( Cetyrt leta . . . . . „ 1 W Pri ojsuauilib in tako tudi pri „po. ianiefth" se placuje za riavtutno tristop. no Trtto: _ 8 kr. <5e se tiskn 1 krat 7 •• » ¦> ., 2 i. « ,; „ ,. ;, 3 „ Zarofie ftrke po proatoru SOČA Posamezne stevilke se dobivajo p* 8-kr. v tobakarnicah na Sfcarem trgo in v Nanski ulici in v prodajahuci'G. Likarja r SenieniSkih ulicab h. St. iO. Dopisi naj se pofiiljajp ure.dniitru. Via.Mercato 12, naroSnina pa opr*T-niStva ,,8686", Via SeraSnario fit. 10, Rokopisi ae]'jae vraSajo; dopisi naj sc blagovoljno frankujejoi — Delaicem in druginj iieprpniojSniin se. narofinina sniia, akose oglase pri opravniatvii. Pred durimi je dan, ko bodo vsi avstrijski narodi enega duha in enega Snta obhajali vcle-va2ni dan eesarjevc Stiridesetletnice. Po najvisji Selji izostanejc sicer vse zananje bliidede sve-Canosti ter se bo pomenljivi dan praznoval z blazimi dini, posebno s podpiranjem ubogih in z dobrodelnimi ustanovami. All srca avstrijskih narodov ne bodo niSmanj toplo bila za skup-nega vladarja, marveS bodo imela nov povod ljubiti ga z vso .mocjo. Kar bi se bilo potro-Silo za slavnosti in syeSanosti, obmc se v prid trpecemti 61ove§tvu, in to po 2elji vladarjevi. tepiega dokaza srdne ljubezni vladarjeve do ; svojih narodov ne mouaio si misliti od tega. Odpovedal se je slovestnostim, katere mu pri-stujejo po vsi pravici in dolznostj, ter je pre-menil svoje deSdenje v bladilo in vezilo revczem. Kakersno je bilo vladanje presvitlega cesarja od nekduj, tajk je.tudi ta v'elikodusm in blago-tvomi sklep. Nacin praznovanja stiridesetletnice osvetluje najlepSe presrcno ljubezen cesarjevo do vseh* svojih narodov. V tihi samoti, v najozjem druziuskem krogu preiHvi presvetli vladar pomenljive dneve; in nasa Primorska dezela ima to veliko Cast, da jo je cesar izbral za svoje bivaliide v teh zna-menitih dneb. V cesarski grad Miramare ob jadranskem morji blizu Trsta, torej11a na§a tla, dospela sta pretvitM eesar in cesarica, da osta-neta tarn te dm. Kakor sme biti Primorska LISTEK. Ali smem Slovenec biti? (I*rizor.) OflObe: Slovenec. — Pravitai Nemeo — Kemiki prenapetneL — Prariini Lab. — Laski prenapetnel — PraviJni Madjar. — Madjarski prenapetnei. — Argtrija. — Kataltfan. Slovenec: Slovenska v meni kri kipf, Slovenska zemlja me redi: Povejte mi prijatelji, Ali smem Slovenec biti? (Odgovaijata Nemec in netnSki prenapetnei.) Nemec odgovarja Slovencu: Ja wohl, meia Freund: ja woh), mein Freund t Ti emefe Slovenec biti. Jaz nemike rojen eem krvi, Me Nemec biti veaeli, — In kar mi Nemcu je ljubo, Sosedtt tudi drago bo: Ja wohl, mein Freund 1 ja wohl, meiti Freund! Ti smes Slovenec biti. Nemski prenapetnez odgovarja Slovencu: O nein, mein Freund! o neiu, mein Freuad! Ne smel Slovenec biti. Slovenec nijsi, motiS se; Tvoj dom v deieli nemiki je; Slovenije jaz ne poznam, Za vse kulturo nemSko imam. 0 nein, mein Freund 1 o nein, mein Freuud! ^e $imi Sloveneo biil ponosna na to izvolitev, tako nas tudi veseli, da morerno iz bli^inc svojesa vladarja pocastiti in pokloniti mu v dar svoja hvale^na sr^a, svojo nenpogljivo zvestobo in svojo neomejeno uda-nost. Kakor je trd skahiati rob, na katerera je zidan cesarski grad, tako je stanovitna in neo-mahljiva na§a zvestoba, Obrekovalci in drniici na§ega imena morajo utihniti, ko sam vladar vidi in zre na§e nepremakljivo srce. Na predveder slavstnostnega dne zdruzujemo se v duhu z vsemi narodi sirne Avstrije, ka-terim je po cesarski inilosti zasijal 2ar ustav-nosti in ravnopravnosti, ^er povzdigujemo svoja srca k Najviijemu v nebesih, da bi se dolga leta hranil, varoval, vodil in krepfial Njegovo Velidastvo na§ega presvitlega cesarja Franca Jozefa I., katere mu bodo bila nasa srca in za katerega se bo borila na§a dlan, dokler bo krvi v na§ih zilah, dokler bo lu5 zivljeuja v na§ih oCeh. Bog zivi cesarja! Bog ohrani nam Oceta in cesarsko rodbino! Ali smem Slovenec biti ? Ce kdo prcmisli zgodovino zadnjik Stirideset let, Btrmel bo nad Jem prasanjen, kajti pred 40 leti bilo je iisto naravno, da vsakdo je smel biti in ostati to, kar ga jo mati rodila. AH daudanes ni ve6 tako. Oniik.i, ljubezen in pravicoljubje so uie toliko na-predovala, da zdaj ne prizuava ia ne pusti vsakdo, da bi njegov soaed bil, kar hoce, teintefi skula pri-dobiti ga za svojo narodnost ali pa ga ovira v nje-govi z vsomi mogofiimi sredstvi: s prigovarjanjem, z lazjo, z darili in z mocjo. Lepa ideja narodnosti spa-6ila se je v nstib nekaterih ljudij v sebifiao^t, krivi-co, nasilstvo in iaz. Tako so oastali napote^i, ki bi radi ves svet za se imeli in ne privo§6ijo sosedu, kar Slovenec Lahu: Govori laski sosed moj, Ki gorko ljubi§ narod evoj, Kaj meoiS, kaj se tebi zdi: Ali 8*sem Slovenec biti ? (Odgovarjata Lab ia laski prenapetnei.) Lah odgovarja Slovencu: Si si, Bignor! si ai, signor! Ti smei Stoveuec biti. Preljub mi je moj la§ki rod, Spoznam in fiislam ga povsod — la to, kar meni dobro de\ Tad' dragemu sosedu gr6. Si si, signor 1 si si, signor 1 Ti smeS Slovenec biti. Laski prenapetnea odgovarja Slovencu: No no, signor I no no, s;gnor! Ne smes Slovenec biM. Gorica, Trst, jadranski liv — Vae laSko je — ne bo§ tajil; Je slaven Lab od nekedaj, Slovene: le molLijo naj, No no, signor! no no, signor 1 Ne smes Slovenec biti. Siovenec Madjaru: Mi Nemec, Lah odgovor dal, Kaj ar6ni Madjar, ti bo§ djal P OdkritosriSno mi povej, Mi *m«ro 3iorwiec W;i t za se zahtevajo. Tudi v Avstriji ugnezdila so je s pomocjo ljudij, ki imajo diuge naraene in dolSnosti, posebno v deSelnh z meSanim prebivalstvom, taka na-petost, ki izpodkopuje mir in zadovoljoost med ljud-stvi. Iz tega izcimilo se je kriviSno in nevarno pri-zadevanje pritiskati in zatrefci male narodnosti in spo-jiti jih v eno voliko drzavno, PoskuSnje nekaterih ljudij, da bi to dosegli, se zdaj trpijo, pa nadejamo se, da kon^ajo kmalu, Avstrija ima prostora za vie in njen vladar hoce iraeti proste, zadovoljue narode. Ta misel izrazena je prav lepo v prizoru, ki smo ga iz „Mira" ponatisnili v danafiojem BListku." V Celovcu pritcdila Bta odbora dru2be sv. Mohora ter poddruznice sv. Cirila in Mefcoda v proslavo cesarjevo stiridesetletnice lepo sve^anost, pri kateri se je igral ta prizor. Izvrstni celovski nMir* pravi, da je napra-vil ta prizor, katorega so igrali nekateri oelovSki ro-doljubi, mogocon utis, in morda bi se dal ponavljati fie maretkje vspiicevanje, da Avstrija sloni na ljubezhi, zvestobi, zaveduosti inkreposti vieh norodov, in ne le nekterih; da tedaj upitje in rasaajanje poteUno proti sloveuekemu narodifiu v nekaterih pokr»jin$h ni v smislu avstrijsko moiii }a avstrijske veljave; da aa-bavljanje proti nasemu pravopisu in naSim imenom je le izrodek nekaterih prismojenih glav, ki iScejo imena in fasti v posoemsnji Don Quixotta, ytteza ialost-Rst postave in stneSoe velikoBti ali velike smeinosti. Zabavljanje proti Slov<*ncemi njih zatiranje, ovi-ranjo in smeSenje se ne godi po namenu dunajske vlade, ki izvrguje besede cesarjeve, ce tudi le.pre-vidno in zato ppcasno. Da je v Avstriji prostora tudi za Sioveuca in aloveneki, jezik, razvidno je med dru-gim iz odgovora minwtra Schonborna na neko inter* pelacijo, o katerera pi§e Ijubljanki „8Ioveneca tako le: „Najvaznejsi za slovensko prebivajstvo bit je odgovor na interpelaCijo poslanca Steinwenderja, ki se je izpodtikal nad razpiaom peterib novih sluLb za avskultante, ker se je v njem od prosileev zahtevalo zoanje slovenskega jezika v besedi m pisavi. Ako se bo to v prihodnje sploh zahtevalo, rekel je Stein-Wender, bodo korodkim nemskim proailcem uradniske slu2be v lastni de^eli ceJ6 v fiiato uemSkih okrajih zaprte in se bodo tujci iz drugih kronovin preselje* vali na Korosko, ki se bodo s i^uvaltiimi agitaoijatni vredne skazovali svoje prednoati in njim izkazanega (Odgovarjata (Madjar in madjarski pronapetnei.) Madjar odgovarja Slovencu: Igazdn, kedvcS bardtom [ (Res, dragi bratel) Ti araeS Slovenec biti. Mr draga je madjarska vlast, In Madjar biti vselej oast ~ In kar je meni dragega, Naj tudi tebi, brat, velja. Igazdn, kedveS batatomi Ti sme§ Slovenec biti. Madjarski prenapetne* odgovarja Slovenou: Majd bizora, gemmi esetrei (Kaj Se, na nobeden na6in) Ne smeS Slovonec biti. Velja pri meni sam Madjar,' Slovenca ne trpim nikdar; Slovenije na'svetu ni, Ti Madjar si, se meni zdi. Majd bizom, semmi esetrei Ne smeS Slovenec biti. Slovenec Avatriji: Razkrij mi, mati Avstrija, Kaj tebi dobra uiisel dd; Kaj pravo in poSteuo je: Ali smem Slovenec biti ? Avstrija odgovarja Slovenou: Ne boj se, sin 1 ne boj se, sin 1 Ti sines' Slovenec biti. =• • Bil vselej zveat si Avstrijan: Tud' zh'.Q je moj u»i»? dsn; # caupanja. Zato vprafia bivSega justieneg* ministry kako more to ravnanje opraviflevati, sedanjeg* mi-nistra pa vprafia, kako hooe popraviti to napako evojega prednika? Minister Schonborn je danea odgovarjal, da se je njegov pxednik vsM pritoSb, ki so ae kar je bilo pisano, fie nekaj I dodali ter izrekli, da so pripravljeni vie to 8 prise-I go potrditi vprico dekana in vikarja ter navesti fie I dru^ib pric, ako bi ^rebalo, Pritoiba je obiegala, kt* •ssaaameaas " '." i. ,i l ' ,' v i,", fwaasafssamBamm kor naitevajo omeojeni dopisi, moogo, Cesar niimo sprejeli v nafi liaf, med drugimi reemi tudi to, kar je bilo v zadnji fitevilki. Tedaj menimo, da 6. g. vikar ae ne more na to sklioerati, dabi to2ba — vaaj po bistvu — ne bila vloiena proti njemu. Ur.) Za-torej pa ime;>iijem dopisnika grdega in nesramnega obrekovaloa, ako mi ne dokaze, kdaj sem jaz fiolsko mtadino tako strafiao pobujfial, kakor on fiirokountno pripoveduje. Da pa p. n. obfiinstvo z/e, kaj je dalo povod takcmu nesramnemu obrekovanju, zato naj o-meuim, da ne kaznovanjo otrok je tega krivo, marvel edini vzrok je atari eerkvonik, katerega je cerkveno oskrbnifitvo kot nesposobnega za cerkv. sluibo odstavilo. (Dofili nam dopisi navajajo kot povod vecV jim prepirom, brez katerih tudi prej ni bilo popolno-ma, zahtevanje kuhar6oo, naj bi se napeljala obm'uska voda v vikarjovo kubinjo, in nasprotstvo obfonov proti tej zabtevi. Ur.) To naj zadostuje pamrtnemu; strastnemu dopisniku pa povem, da moja dubovska Lust mi ne pripufiCa, da bi se i mjim po 6aanikih priikal o takih gnusoboih ro5eh ter odgovarjal mu na njegove umazano in luznjiye dopise. (Ker namera-vamo z d&nafinjo Steviiko vsaj za zdaj ustaviti nadalj-no razpravo Avfikih prezalostoih razmer, dodali tnno zgore navedeni opombi, ter su nadejamo, da priob-Leni dopisi in ugovori pospefiijo refiitev to zade* ˇ«•. Ur.) JANEZ JUG, vikar. Od Velikih 2abelj, 27. nov. - Ala j1 lep Ovuj svet; Onde potok, Ovdo cvet; Tamo njiva, Ovde sad; Eno sunce, Evo hlat». Jovan Jovanovid. Tako opeva pesnik milo ma domovino ob zla-tej Donavi. I ni li v njej opisal osrfija nafio Vipave, nafio pri'kraino stran P I I to premilo nam dom>vino bode oaemdenotoro njih v kratkem ostaviti (zapustiti) i oditi! I kaiuo P Y Bosno ponosoo pohodit' nam bra-teP! Oh ne! Pa5 v ju*2no Amoriko, v Brazilijo, baj-da v nepovratc.*) Kdo jih tje aili ? kdo jih tje va-bi P kdo jih l"]& marai ? v neprohodne pragozde, v nepragledoe livade in kavonosoe poljane ? UboStvo, objestnoat ili maraou ? Ko bi na ubofitvo gledali, morali bi se vsi iz „Vipave" izbeliti, ker vse nas ubofitvo tare; strojnosti ni Se pa pri nikomur dose-glo, Nektere teh tira objestnoat tje! Siti so krtiha, a naj gleJajo, da ga ne bodo gladovali. Jedeu iz svojte te mi je man. Ima dobro duino; ali tarn na-deja se vedje. Ha! gospod! Bolje je bolje, mi vedno svojo gode. Bilo mu dakle bolje I Yefiino njih sam mamon mami. Hi dolgo temu, poslal je od tarn noki doljeiu'c tarn od Ceroid 500 fl. domov. To jih mami! Ako jih on domov pofiilja, jib bomo tudi mi, si oni mislijo. Ne ved6 pa, da je odfiel od doma s polnim mofiojiLkom in da le od tisofi jeden zadene nternou I Mamon mami; dtmar je siepar. 0 ipotniki! Ameri-kanci! Predno odlazito, preduo se ukroate za prevoz-ojo preko „volike luze,M zapomnite si in dobro pre-mislite RYodnikove4 beaede: Kranjo! tvoja zemlja je zdrava, Za pridne nje lega najprava. ISfie te are6a, um ti je dan, Naiel jo bod, ak1 nisi zaspan! Lenega Sake — strgan rokav, Palca berafika, prazen bokal. •) Hi a nepovrata kale SrbohrTat in je po nalem to-liko, kolikor „i t i i n a e n e v r n i t i." Iz CerniC, 20. novembra. — Kakor je bilo I naznanjeno v oenjeni „Sod,iH in v tBdinoatiu, prazno-I vala je dostojno tudi nafia obiirna 2upnija 401etnico I vladanja Kjegovega YeliSanstva, presvitlega cesarja I Frana Josipa I. I Ko bi imel zlato pei6, hotel bi se zlatimi 6r- I kami opisati ta izvanredni patrijotiSui praznik, ki se I je vrsil tu pri nas na 18. dan novembra, kajti nafie I obcmetvo storilo je vse mogofie, knr je bilo v njegovi I mo6i, da se je le slavnost povaem dobro obnesla. LNaj torej prostopim k popisu, kako se je namreS I dotifioa slavnost po dolo6enem programu izvrfievala. I PrejSnji dan, t. j. na 17. novembra razdelilo se je v I spomin proslavljenja mej uboge domadine 40 for. iz I obfiinske blagajnico, a demer so uafii o6etje starefiine I gotovo najlepsi spomin na slavnost vcepili v hvaleina I sroa dotidnib obdarjeocev. Razven tega bilo je na I predveier pritrkovanje se zvooovi, moSno streljaoje I iz topieev in voliki kresovi. I Druzega dne za rano vzbndilo nas je ii slad- 1 keg* spaDJa zopetpo pritrkovanje in wotoo ftreljaojd Se hrib omaja, pada hrast — Slovenec carjn brani east. Ne boj se. sin! ne boj se, sin I Ti sines' Slovenec biti. Slovenec katolieanu: Povej fie ti, katoliean, Pri tebije res nice bran; Iz area svoj'ga razodeni, Ali amem Slovenec bitiP Katoliean odgovarja Slovcncu: Vifiave vlada Oce tvoj: Yi bratje vsi Bte med aeboj, Otroci e n i h ste pravic: Ne ora'te si nasprot' krivicl Seg narodom jaz ne kalim, Beacdo veakega castim: Y ljabezni vseh si sluzi ven'c, Ostani rodu zvest Sloven'c! Slovenec: Prijazno se pobratimo In slo2no v roke sezimo; Ljnbimo ae, kot brata brat, Pravicc dajmo spoitovat*, Da zgine z Avatrije prepir, Cvett med nami rajski mir. Zjedinjeni zakli6*mo vsi: Naj vera, oesar, dom *ivi! Vai podajo ai roke in po&av^ajo besede: Naj vera, ceaar, domiivil Ob 9% uri bila je slovesna sv. maiop koje so so udeleiili vsi gg. obSineki odborniki z gosp. iupanom v.b. Sew. Ieto tako tudi gojaSko sfaresinstvo, spada-joLe pod tukajSnjo zupijo. Sv. maSe vdelezila se je tudi liotaka mladina pod nadzorstvom Cast uSiteljskega j osobja, ia premnogo ostalnega obcinstva napolnilo je I oaSo jako prostorno hiso bozjo, Med sv. raaso imel je I oas pre6^stiti dekan gosp. Anton Cibic kaj iep in slavnostf primeren govov. V jedrnatem govoru narisal j nam je v s&ivih barvah premnogo lepih cednosti Nje- I fovega Yelifianstva, sosebno poudarjajoc* poboznoot in I obrotljivost naSega premilega dezalnega oSeta, pre- I 8vetlega cesarja in Njegove prevzviSene obitelji. Slu-2ba koocala je s6 zahvalno pesnijo 1 I Fo konSanej sv. maSi vrnila so je Solska mla-dina 7 uciteljstvorn vred v Solske prostore, kjer se ' je vrfiila Solska veselioa. Nagovor na solsko mladoi J imela je nasa utfteljica gospodicna Olga Fabjani. Na to vrsilo se je razno petje, deklamacije in otroSka igra pod vodstvom nadu8itelja gosp. Sternada v popol-no zadovoljnost navzoSih; z eno besedo re6euo : 0-troci so izvrstno re§ili dane jim naloge. Omeniti mo-ram, da solska zastava se ni blagoslovila, ker ni Se zgotovljena. Popoludne ob 4. uri imetf btoo sv. blagoslov. ToLno ob 5. uri pricel je slavnostni banket z domafo veselioo v prostorih gosp. Valcntina Kosovela, podzu-pana, ki so bili kaj ukusno in Bpodobao pripravljeni za 'to nenavadno svefanost. Slava prirediteljcm 1 Banket* udelezilo se je CerniSko- in GojaSko atare&instvo v polnem Stevilu, vse dast. duhoveustvo in u&teljstvo. | Pocastili so banket tudi moogi doma^i odlionjaki obojega spola. Udeleiilo se je banketa tudi obilo cas-litih gostov iz sosednib obelo, osobito pa vei odlit-nejsih iz Sempasa in RiUemberga. Med baoketom vrfiile so ae razne to5ke domafo veselice. Banket otvo-rili so domafii pevci, meSani zbor, s jKantato," kojo so kaj izborno zapeli. Na ib imel je zupan gosp. France Leban slavnustno napitnico oa presvetlega oesarja. V kratkem pa jedrnatem govoru naslikal je pomen veselice. sklepajofi svoj govoi pozove navzoge, La] L njim vred zaorijo trikratoi: Sivio I na kar za-doni gromoviti trikretni: Zivio naS dobrotljivi cesar! Po kratkem odmorn zapojtf domac"i slavcki pesom: HZastava,u kojo je navzofie slavno obcinstvo povsem pohvulno sprejelo, Komaj pa petje potMme, uze ptitSne fca'ljivi prizor: nKiobu«5ek in cilinciar," kar je prouzro-Silo mnogo smeba mej posluSalci. Za tem sledila je pesen: ffZa dom,M ki so jo omenjeni pevoi tudi ptav dobro peli. Za ttekaj casa dvigne se nadopolna deklioa Joeepina Kosovelova, ter jako mi6no in gladko de-ktamuje: ,Na draSbi," za kar je zela mriogo pohvale. Pevci zapoj6 Se: „Na strati," katero penein so mo-rali ponoviti, in to radi 5arobnega baritoua, kajti tak6 izvrstnih pevcev, kakor je soliat, je troba le iskati. Oast komur 6ast! Konecno predstavljali so domaCini eami Se igrp: BNa ljudski veaelici." Tudi to nalogo reSili so povoljno. S tem bil je apoied doiuado veselice pri kraji. Razume se, da jo bilo med banketom ve6 napitnic. Omenim naj le dvc glavni, in sicer ono na svetega oCeta Leona in njegovega sotrudnika mi-lostljivega knezonadskofa Alojzija, kojo je uapil cast, goap. kapelan France KodriC. Slavnemu staresinatvu napil je precast, gosp. dekan. Z jako iepim, izvrstnim petjem razvedrovali in kratkocasili so nas vrli „Brej-f)kiw pevoi do pozne ure v no6. Ves ias omenjenu doma^e zabave bila je vas Oeniice v krasni razsvet-Ijavi, sosebno gre tu omeniti solsko poslopje in pa postni dvorec, kjer smo zapazili mnogo lepih trauspa-rentov, osobito pri gosp. nadu6itelju, bi je pravi mojster v tacih umotvorih. Se le pozno v no5 razsli Mtto se z 2eljo, da bi dal Jjubi Bog Njegovpmu Veli-iastvu naSemu presvetlemu oesarju se mnoga lota zdravemu vladati, a nam tudi do2ivcti, ko bode sla-vil petdesetletnico svojega modregavlada-ja. Bog dajl Iz Av5, 26. novembra. — (Tudi iz Av5, kakor iz Kauala, dobili smo ugovore proti dopisom v dteh zadnjib „So6inib' Stevilkah. Avski zupan g. Peter Zbogar He opraviduje radi dnvoljenega plesa in pravi med drugim:) Pri tem plesu tudi ni bllo nobenega pohujSanja in nerednosti, ker se je za to uze dobro preskrbelo z dostojoimi strainiki. — Me, nim pa, da bi bilo na vsak nadin boljo za mladino-da se vrti v doma^j vasi pred o6mi svojih roditeljev in oskrbnikov, kakor da se fantje in dekleta skupaj po drugih vaseh (po plesib) klatijo btez varstva in •e tako pozno v no6 v naj vecjo ialost roditeljev zopet domov vradajo. Sioer nisem bil nikoli prave volje kot iupan dovoliti pies; dokaz umu je zapis-nik seje 21. decembra 1880. St. 286, ker sem tnkrat kot predsednik seje navlasS predlagal, da kdor bo hotel imeti godbo, mora placati 10 gl. v obc. denar-nico, mieleC, da zaradi tega stroska ne bodo imeli toliko veselja do gadbe in plesa. Ker je pa ta moj predlog slav. ataresinstvo enoglasno potrdilo in ker so domaeH fantje 10 gl. v obd. denarnxo placali, primoran aem bil pies dovoliti, ker xiisom mogel sklepa celega starefiinstva odbiti. Zupan ne more v«ega earn atoriti in ne dovoliti, pa se manj vsem Ufjtrefii. (Qlede plesanja ? torek nam je opomniti, da imamo zanesljiva poro^ila, ki pric* jo, da pics je trpel v torek 6. nov. do 9. ure zajutra in Sez. Druge . to5ke t dopisu so manjse va^nosti ter smo jih opu- J stili. G. 2upan nekako zuga a sodnijo. Tu rau mo- I ramo nojprej omeniti, da nima AvSkih fentov pred j seboj. Ce pa ostane pri svojem sklepu, lahko pride | k nam, da mu posodimo brezplafoio forraular, da mu I ga ne bo treba iskati drugod.) Politi&ii razgled. V drZavnem zboru razpravlja se §e vedno postavni nacrt 0 kme5kem dedovanji. Razprava vrsi se prav pocasi in tezko da bo koncana ta tedcn. Potera pride na vrsto nova vojaSka po-stava, ki se sprejrae soglasno bd vse zbornice. Poro&lo oncga odseka, ki je novo postavo pre-tresal, se je U izro&lo dr^avnim poslancem. Vecje stroske za vojake, ki nastanejo po tej postavi, zahtevalo bo ministerstvo pozneje, ko dobi postava cesarsko potrjenje. V seji 21. | t. m. odgovoril je minister SchOnborn na inter-pelacijo poslanca Steinwender-a 0 nstanovi no-vih mest za sodnijske avskultante na KoroSkem in 0 znanji slovenskega jezika, ki se pri teh zahteva. 0 tem govorimo na drugem mestu. Prora^unski odsek pretresa prav pridno preu-darke za prihodnje leto in nadejati se je, da finanCna postava za leto 1889 bo razglaSena pred mesecem majem. V Pragi je umrl Kon-Itantin Josip Jiredek, nekdanji § nautai minister, uLen in delaven mo2, ki je veliko in te-meljito pisal na jezikoslovnem in zgodovinskem polji. Kot minister deloval je le male tasa, namreL za grofa B.ohenwarta. Na§ zaveznik in iskreni prijatelj Milan, kralj srbski, je ves vnet za pravo volilno svo- bodo. Ker so se potozevaie vse stranke, da niso bile svobodne pri volitvah volilnih mo2 in po- slancev, ovrgel je kralj vse dosedanje prvotne in druge volitve ter ukazal, naj se sestavi v I vsakem volilnem okraji komisija treh volilcev • raznih strank, katera naj nadzoruje volitve ter j naznani, ako bi se kje siia godila. Res hvale- I vreden ukaz, 6e se primerno izvrii. Na Francoskem ni pravega porazumljenja j v zbornicah in vsako toliko dobijo priliko za ; kak scandal. Zadnjid prisel je bil zopet v zbor-: nico Wilson, sin prejsnjega predsednika franco-. ske republike, ki je nekdaj kup&eval ,2 redovi, in pretrgali so sejo za eno uro, dokler ni Wil-( son zapustil zbornice. Ljudovlada zgublja na j tak na6in vedno bolj tlapod nogami in ni nemo-| gofic, da bo leta 1889 obhajaia stoletnico velike ] prekucije z monarhijo. j V Rumuniji onkraj madjarske drzave na j meji ruski godile so se v politi^nih zastopih in I oblastvih velike in pomenljive premembe. Libe- ralni Madjari so mislili, da si narede Rumene prijatelje - suznje, ako jim primejo nekoliko za mo§nji6ek s tem, da postavijo veliko carino na ziviao in ztto, ki se je izvazalo iz Rumunije v Avstrijo. Pa zgodilo se je nasprotno. Ker Ru- muni niso mogli se svojim blagom v ogersko drzavo in iez njo, obrnili so se fiez rusko zem- Ijo do crnega morja in po morji na Francosko j in Anglesko. Ker se je cbrnilo njih. blago na I tisto stran, §lo je tudi serce za njin, in prevla- dal je v Rumuniji duh, nasprotcn Madjarom, a j prijazen prijateljem. Ysled tega prisia je kon- I servativna stranka do ve5tne v obeli zbornicah, v katerih sta predsednika konservativca, in tudi I ministerstvo sprejelo je med se tri konserva- tivne ude. Liberalna vlada, ki je prej ukazova- I la, si ni upala razpustiti zbornice, ko se je I prikazala v njej konservativna ve6ina, temvefc I se je raje z njo prijateljsk' pogodila. Z naSega sta- I li§La je obzalovati taka prememba v Rumuuiji I radi premenjenih odnosajev v zunanji politiki. I Madjarski modrijani se morda iz tega kaj nau- I Sijo. Prav bi bilo. I m >mi|»......¦"¦ Domade in rkzne vesti; Gesarska. Stiridesetletmca obhaja se po drugtvih in v obfiinah z ve&jimi in manjgimi sloves-nostimi, ker Cesar je sree polno, sili na dan. Tako bo slavila tudi goriska fiitalnica v soboto 1. decembra kot na predve5er slavnostnega dne veseli dogodek se slovesno besedo, katera zafine ob 7% uri zve(5er. Rojake iz mesta in z dezele uljudno vabimo, naj bi se obilno udele2ili te veselice, ki se bo odlikovala po svojem namenu in po izbranem programn. Slovenska &taiiica v Gorici proslavljaia bo v saboto dne 1. decembra t. 1. Stiridesetletnico vladanja Nj. Vel. presv. cesarja Franca Jozefa L z veliko besedo. Spored: l.„Naslavo Avstryi"; vglas-bil A. Forster za peteroglasen meSan zbor. 2. Slavnostni govor. 3. Cesarska pesem; poje meSani zbor. 4. „Misli lete", koncertni komad za 3 citre vglasbil Kalbacher. 5. „Avstrija moja"; vglasbil A. Nedvfid zamoSki zbor. 6. MHreponenje"; vglasbil Hauser za citre na lok z glasovirom. 7. „NaSe gore"; vglasbil A. Forster zameSani zbor. 8. „Igralkau, veselo-igra v enem dejanji; prosto po Fournier-u poslov. Viktor Erzen. Osebe: Franchise .Dumesnil, igralka in kuma; Luizina; Dupuis, sodnijski pisar; Alfred, njegov sin. Godi se v Parizu leta 1750. Za-Cetek ob 7% uri zvecer. — Vstopnina za osebo 50 kr., za druiino 1. gl. Vstop brez vabila ni dovotfen. K mnogobrojni vdele^bi vabi najuljudneje Odbor. Radodarni doneski za dekliSko Solo in 0-troSki vrt v Gorici. Monsig. Stefan Kafol 5 gl.; Anton Berbuc* nabral privslavno8tnem banketu ce* sarske fitiridesetletniee v Cerni6ah 8 gl. 50 kr.; S. v Gorici 1 gl. Presrcna hvala milOBronim darovaleem 1 Drobne novice. Dezelni odbor imenoval je I kot evojpga zasiopnika v del. Solskem svetu dr. Nik. Tonklija. — C. g. Vinko Stubelj. vikar v Podflabotinu, dobil je dekret za vikarijo v Gabrijab pri Smarijah; L. g. Josip Madera pa kot upravi-telj osiroCenega vikarijata v Podsabotinu v duhovskih in gospodarskih zadevah (in temporalibus et spiritu-alibus). — Danes so bili v mafinike posvefieni v se-meniiki cerkvi naslednji bogoslovci ^etrtoletniki go -riike nadskofije: Karol P r i n 616 iz Koborida, Jo-MStrancar iz Ustij in Aleksander Zarapar 0 iz GradiSCa. Nove mage bodo imeli na prazoik D. M. 8. dec. v svojih rojatnih kra;ih. — Goriska vojas-ka posadka se bo pogajala za preskrbijevanje tukaj-gnjih vojakov z mesom leta 1889. Kdor namerava pogaofati se za to, naj stavi svojo ponudbo in 200 gl. varSelne do 14. dec. Pogoji avejo se v tukajSoji kosarui. t France EerSevani. „Mi bomo ve5no ii-veli !* rekel je vfasi oce France, ko je bil prav dobre volje v vesel? druzbi, kakorsna se mu je naj bolje prilegala. In kdaj ni bil dobre volje oce France, dokler je bil Se pri Lili mo5i ? Saj ga je bila vsaka druiba vesela, ker je znal marsikatero povedati in ie je trebalo, tudi zapeti, da je vnemal veselje, tudi kder ga ni bilo. A bili so tudi casi, ko je znal re-Ben biti in remt^ g >voriti v resni zadevi. Moz je bil prebrisauo giave, modro je znal sukati jezik in pero in da si stare garde Siovenee, bil je vnet za naroduo stvar in posebno vnet za koristi svoje obdme, svojega Dornberga, katcetnu je Supaitil nepretrgoma ceUh 23 let. To je naj bolj i dokaz, da je znal zupanovatL — Moz je bil do zadnjega leta krepsk, — a lsnska domada kapljica je bila vendar le moSaeja od ttjega. Zdaj je za vedno ugasuil prijazen na milt do tihega grobn na3pga m pozabnega ofieta Franca KerSevana, posebno pit 6a*titi dohov^ini, pred. gosp. zupniku in nagrobni govor, domadim peveem za premilo petje, goapodom vcteranom. njim na 6elu visokorodnemu gospodu grnfu Lanthiert-ju U Vipsvr, in vetevanaki prvaaki godbi, splob vsom bodi najtoplejSa zahvala. D o r ii b e i ^, 27. aovecsbra 1888, 2alujo6i rodbina. Javna zahvala. Ysein p. n. goapodom in go9podiLimm, kateri i_____111:__- i.vt.i I^ma! olminAjfi tr nMutavn fiti- Stev. 702. Razglas! t Po katerem se naznanja, da dne 11. decern bra t. I predpoldne ob 10. uri se odda ? tukajsriji obfc. pisarnici po javni -drazbl- v na-jem pobiranje obfiinskih naklad na vino, meso in pivo v skupni ob5ihi Kan&l, in sicer za le'to 1889. Klicna cena je 1200 gl; odda se tistemu, ki vcc ponudi. Vsi drugi pogoji so v oM. pisarnici razvidui. Od zupanstva v Kanaiu, due 28. novembra 1888. 2upan: MALNlC. Preselim se z danasnjim dnem iz dosedanjih prostorov ob drzav-ni cesti v hiSo g. Riccabona-e ob cesti, ki drii v Zabji kraj, oziroma v Kronberg. C. k. p o 5 t n i urad bo tndi naprej odpit o tistih urah. kakor do zdaj. Svoio krcmo bom tndi v novih prostorih oskrboval pod prejsnjim imenom ____r. .. „ , ... „Pri poSti" ter vabim vse dosedanje obiskovalce, so blagovolili pro .teko lepej alavnosti v proslavo Sti- j katerim se presrcno zahvaljujem za dosedanje zau ridea«tletnice Nj. Velieanatva prt-sretlega ceaarja Ft ana josipa, I. dne 18. novembra t. I. v Sezani, n^dajje V8eiti 0-. t. goapodom in gospodi^nffm, koji so blagovolili v nakup spomenskib kwjisic darove poalati, iz-rekaor 6ej*rdni5o zahvalo. V SEZANI 20. novembra 1888. Za uSiteljstvo. Veselicnega odbora predssdnik. Stev. 814 1888. Razglas. Ker je podpisana zbornica sklenila, da neha v lastnem gospodarstvu obrtovati se susilnico za sadje in vrtnine, katero je postavila v Gorici, in da jo proda z vso dotiftno opravo in z vsem orodjem, naznanja s tern, da se do 15. decern-bra t. 1. v zbornidnem nradu sprejemajo po-nudbe tistih, kateri bi jo zeleli kupiti in da so v istem uradu razgrneni tndi prodajnt pogoji, dotidni inventar in cene vseh k susilnid spa-dajo6ih stvari. Prednost se bo dala tisti ponudbi, katera bo obsegala celo susilnidno opravo. Prodaja se bo prisodila po tern, ko zbor-nidni svet potrdi najprimcrniSo ponudbo. Trgovska in obrtnljska zbornica v Gorici, dne 22. novembra 1888. Predsednik HITTER 1. r. Tfljnik BLARZINO 1. r. St, 25. Bazglas. Dne 6. decembra t. 1. od 2. do 3. ure popoludne bode v zupanijskem uradu v Sezani javna drazba v oddajo prekladanja enega dela skladovne ceste pri Krizu. Klicna cena zna§a 1636 f. 81 kr. Drazbeni pogoji in naCrti so vsakemu javno v razgled razpolozeni pri cestnem odboru v Sezani. Ccstni odbor v Seiani, 25. novembra 1888. Nafclnik. panje, naj bi me tudi v bodoCe prijazno obiskovali. Vedno bo mi prijetna skrb in radost, postrefii p. n. gostom z najboljso pijafio in izborno kuhinjo. V Solkanu, 80. novembra 1888. MIHA PEZDlO, c. k. podtar in kr&mar. Podpisnna naznanja s tern, da bo todila slamaiio KJeii-ScliwscWo mar6no pivo prej v ulici Via Sfretta at. 5 — od 1. d-jeembra naprej v ulici Via Sretta §t. 3 „Zum Eiskelier" (Pri ledenici). Skrbela bo, da razen priznanega KI. Schwechatskega piva bo vedno imela izvr-stna vina in izborno kuhinjo po prav zmurnih cenab. Za obi 1 no obiakovunje priporo5a se uljudno Ivanka Blansch. koavateij in odgovrnik urenik: M. KOKCSI — Hilarijauflka Tifkiroa v Gorici. SYILOREJSfiI ZAVOO SISAM v ALBIATE (Brianza). ] Obstoji 26 let. | | Kralj. lombardijski zavod je odli6il to podjetje I ¦ nejve^im Brambilla - vim darilnm, na Turinski I j razstavi uzoroev je prejel diplom, na Dunaji j I navetinjo za napredek", tri zlate svetinje na | okrajnih razatavah milaneke kmetijske druibe, | v Reggio Emilia 1. 1876, v Kremon* 1. 1888 itd. j Zvun konknrza na milanski razstavi. | I Posebne roje. Mikroskopiono odbiranje, pravilne ! | prezimovanje. — Seme ae ohranjuje po poseb- j nem aistemu a pomoojo privil - bladilnie. | Virginij Mengotti j Via Morelli, Sto. 6 v Gorici. j Glavni eaatopnik za pokneSeno grofijo goriiko in gradiako in za Ietro. i CENIK ! prihodnji reji za vsako on6o po 30 gramov. Sviiodno seme, celi6no odbrano. Bumeno 6iato . . . f. 7.— 1 Kriiano belo-rumeno f. 7.— I Zeleno japansko . . f. 6.50 I Belo japansko . . . f. 7,50 | j Sklepajo se pogodbe tudi ia petinko pridelka. Za velike narocbe sklepajo se posebne j pogodbe. 1