'  22  '   (  Bo`je kraljestvo vztraja pri neki logiki, vendar je to bo`anska logika. S stališèa “sve- ta”, ki je njegov nasprotnik, se to, kar se do- gaja v kraljestvu, zdi noro in celo nemogo- èe. Vendar pa lahko v bran kraljestvu reèe- mo, da ni preprosto nemogoèe, ampak re- cimo nemogoèe. Na podlagi popolnoma lo- giènega zakljuèka, da je pri Bogu vse mogoèe (Lk 1,37), tudi najbolj noro in najbolj nemo- goèe, bi lahko govorili celo o “logiki” nemo- goèega. Vendar namesto o kakršnikoli mo- goèi logiki, celo logiki nemogoèega, raje go- vorim o “poetiki” nemogoèega. S poetiko mi- slim na skupek taktike, argumentov, izrekov, paradigem in prispodob, na slog in ton, pa tudi na slovnico in besednjak, ki, tako kot velika vojska na pohodu hoèejo skupaj izraziti bistvo. Rekli bi lahko, da je poetika logika s srcem, da ni preprosta ali gola logika, am- pak logika s patosom, s strastjo in `eljo, z do- mišljijo in ognjem, nora logika, morda celo pato-logika, vendar logika, ki zdravi in odre- šuje. Poetika nemogoèega opisuje premik, ko gre `elja onkraj `elje, ko gre onkraj razuma in onkraj tistega, kar je razumno mogoèe, `e- lje po tem, da bi vedeli, èesar ne moremo ve- deti, da bi ljubili, èesar si ne drznemo ljubiti, tako kot beraè, ki je zaljubljen v princeso, nje- gova `elja pa ne ugasne, ampak vzplamti ob nemogoèosti njegovega muènega polo`aja. Naša srca namreè gorijo zaradi `elje, da bi šli, kamor ne moremo, da bi molili in jokali za tem, èesar oko ni videlo in uho ni slišalo, da bi upali proti upanju (Rim 4,18). @eleti si, kar je zgolj mogoèe, brzdati svoje strasti, da os- . /01$( '   (       tanejo v mejah parametrov dobro preraèunane verjetnosti — kaj bi to pomenilo, èe ne zaljub- ljenca brez strasti, ki je po besedah Johannesa Climacusa “drugorazredni slabiè”?2 Ta poetika je razvila posluh za priliko in paradoks in okus, ne za mero in zmernost, ampak za prekomernost in hojo èez rob, za prispodobe, za nenavaden sistem raèunanja — za “an-ekonomijo” — v kraljestvu. Naèin, kako se stvari šteje v kraljestvu, bega izraèune “sveta”. Èe tvoj brat greši proti tebi sedem- krat na dan, mu moraš odpustiti, in to dr- `i tudi, èe greši proti tebi sedemkrat sedem- desetkrat, kar se zdi pretirano. Èe se izgu- bi ena ovca izmed stotih in je nato najdena, je nad njo veè veselja kakor nad ostalimi de- vetindevetdesetimi, kar je nerazlo`ljivo èu- den naèin štetja, saj je veè dobièka od deve- tindevetdesetih in tista ena ni vredna tveganja devetindevetdesetih, kar vam bo potrdil vsak raèunovodja, ki ve, kako preraèunati tveganje. Kraljestvo je nenavadno nagnjeno k preobra- tom: zadnji bodo prvi, grešniki imajo pred- nost pred praviènimi, tujec je bli`nji, tisti, ki so znotraj, so zunaj. Na to ka`e tudi ne- navadno gostoljubje, prikazano v priliki o po- roèni gostiji, na kateri so gostje nakljuèni mi- moidoèi, ki so jih nabrali na cesti, saj so po- vabljeni gostje grobo zavrnili gostitelja. To se zdi izjemno èudna zabava, ki bi presegla celo domišljijo Lewisa Carolla. Na splošno v kraljestvu velja splošno pravilo nepravilno- sti, mo`nost nemogoèega. Poetika nemogoèega ne temelji na smi- slu za pretkano retoriko ali na premetenih avtorjih brez smisla za logiko. Nasprotno, to  # '  22  je govorica s smrtno resnim namenom, s pre- roškim namenom nasprotovati “svetu”, zbegati njegove izraèune in unièiti njegovo trdosrè- nost, njegovo hladnokrvno logiko in njegovo brezsrèno ekonomijo. Ko je sv. Pavel rekel, da je Bog izbral nore in šibke stvari sveta, da bi osramotil modre in moène, in da je Bog izbral niè in nikogar (ta me onta) sveta, da bi zmanjšal na niè stvari, ki se ponašajo z bit- jem in navzoènostjo (ta onta), se je neposred- no sooèal s svetom in poskušal pretresti in vznemiriti in nasprotovati svetu s tem, kako se stvari dogajajo v kraljestvu (1 Kor 1,27-29). Kraljestvo namreè poskuša spodbijati eko- nomijo sveta in vzeti oblast neusmiljeni ra- zumskosti sveta. Svet nepopustljivo izdaja ra- èune. Niè ni zastonj in nihèe ne odide, ne da bi plaèal. Vse je naprodaj, vse ima svojo ceno in niè ni sveto. Svet se bo ustavil, ko ne bo veè mogoèe z nikomer obraèunati, ko ne bo veè mogoèe nièesar poravnati, ali ko ne bo veè mogoèe priti do prednosti; svet je blišè in moè in kruto preraèunavanje. V svetu morajo prestopniki plaèati za svoje prestop- ke in vsak investitor prièakuje povraèilo; vsaka enaèba je uravnote`ena in vsak raèun je pla- èan, tako ali drugaèe, s krvjo ali z denarjem. Poetika kraljestva je preroška — uporab- lja slog protislovij in prepovedi — in “zahteva” (propethein) vladavino Boga, ki zahteva, da se stvari dogajajo na Bo`ji naèin, ne na na- èin sveta. Govorica kraljestva neposredno nas- protuje svetu, kar pa jo veliko stane, saj svet natanèno vodi raèune in ve, kako doseèi, da bodo njegovi kritiki plaèali. Èe kdorkoli pri- de na svet in jo svetu zagode, ga svet ne bo sprejel, kar po navadi pomeni, da ga bo to drago stalo, morda vsega, omenjeno pa ni do- bra nalo`ba. Vendar prav ta preroška strast, ki nasprotuje svetu, razlo`i, zakaj ima govo- rica kraljestva tako nasprotujoèo si obliko, zakaj je tako nepopustljiva, tako polna poe- tiène sprevr`enosti. Poetika kraljestva se giblje v obmoèju med logiko in strastjo, med re- snico in praviènostjo, med pojmi in hrepe- nenjem, med naèrtovanjem in molitvijo, med pretkanim smislom in norimi zgodbami, saj nikoli ne more biti zgolj eno ali drugo, ni- koli ne more zavzeti toèke, ki je èisto tuja eni ali drugi. Osnovna ideja je, da bi spregovorili v imenu praviènosti, v imenu Boga, in zah- tevali prihod kraljestva, molili in jokali za pri- hod praviènosti. Kraljestvo namreè prihaja, da bi zmotilo obièajno delovanje sveta, da bi svet postavilo pod vprašaj, da bi ga zau- stavilo. Razglašati prihod Bo`jega kraljestva pomeni zanikati, da je svet vse, pomeni upreti se omejenemu obzorju sveta, zavrniti totali- zirajoèi oklep sveta in vztrajati, da neusmiljeni izraèuni, ki veljajo v svetu, niso zadnja beseda. Obzorje sveta je namreè na robu preraèunlji- vega, razsodnega, mo`nega, razumnega, zdra- vega investiranja. Na svetu moramo za vse pla- èati. Iz sveta se nihèe ne norèuje.   Bo`je kraljestvo ni kraj, ampak èas, èas, v katerem vlada Bog, ne pa svet. Bo`ja vlada- vina tekmuje z moèmi in oblastmi sveta, kar Luka imenuje exousias (Lk 12,11) in je zanimiv izraz, ki pomeni “moèi, ki bivajo”, moèi, ki imajo ugled in polo`aj in vso te`o bivajoèe- ga (ousia). Oblast Boga izziva oblast premo`- nih, bogatih in izziva blišè tega sveta in jih po- stavlja pred moè in neodvisnost Boga, saj ni nobene ousie in exousie, razen tiste, ki prihaja od Boga (Rim 13,1).3 Vladavina Boga se upira naèinu, kako se stvari dogajajo na svetu, in za- vraèa red in zaporedje, arche, ki je vsajen v ta svet. Kraljestvo tudi ni še en svet onkraj tega sveta, niti še en èas onkraj èasa, ampak èas Bo`- je vladavine v svetu, še en naèin biti v èasu in biti v svetu. To je vladavina nekega èasa. Bo`ji èas nasproti hitenju v svetu, saj je v kraljes- tvu èas Bo`ji, ne naš. Ko molimo, molimo, da bi prišlo kraljes- tvo, in prosimo, da bi `ivljenje v èasu postalo èas, ko vlada Bog, da bi Bog obvladoval èas,      kar je nasprotno temu, kako èas obvladujemo v svetu. Èas je eden izmed kljuèev kraljes- tva, znamenje ali vodilo, da se svobodno in brez te`av gibljemo v ritmu kraljestva, name- sto da bi nas posrkalo v vrtinec svetnih poti. V kraljestvu je èas kakor Bo`ji utrip, Bo`ji odmev, Bo`ja simfonija, medtem ko je v sve- tu èas denar. V kraljestvu je èas tista glasba, ki jo Bog igra v naših ušesih, njen forte in pianissimo pa moramo razbrati ob vsem ti- stem šumu iz ozadja, ki ga povzroèa svet. Èe ni nihèe videl Boga in pre`ivel, pa bi mor- da lahko slišali, kako Bog prijetno igra v èasu, in mu plesali v zabavo. '  22  Zvone @igon: Cikel Kamen in upanje, V senci Boga (Irska)  # Svetni èas so natanèno opisali filozofi, saj mora ta èas imeti enakomeren ritem, vzdr`e- vati stalno tiktakanje, v katerem “zdaj” nado- mešèa “zdaj” v tako urejenem zaporedju, da ga je Husserl imenoval “oblika” in celo narisal njegov diagram.4 Kot rezilo tanka izvorna toè- ka zdaj-faze je okrepljena z zdaj-em, ki je prav- kar minil, in tistim, ki bo kmalu prišel. Zdaj- faze gladko teèejo iz prihodnosti v sedanjost, u`ivajo svoj minljivi trenutek pod soncem se- danjosti, nato pa prav tako gladko iztekajo v preteklost, kjer zavzamejo svoj nespremenljivi polo`aj. Vse je natanèno urejeno in vodeno na podlagi pravila retencije in protencije, spo- mina in prièakovanja, pretekle sedanjosti in prihodnje sedanjosti, kar je temelj vsega preu- darnega dolgoroènega naèrtovanja in pazlji- vega ohranjanja spominov, ki se dogaja v svetu. Èas sveta je tiste vrste èas, ki ga lahko šteješ, èas, na katerega lahko raèunaš, tisti, na kate- rega se zanaša ekonomija. Dovolj urejen in za- nesljiv je, da lahko izraèunamo razmerja in us- trezne menjave ter da lahko napravimo natanè- ne analize stroškov. Vendar pa je èas v kraljestvu odloèno dru- gaèen. Enakomeren ritem prisotnosti ousie v svetu se umika pred bolj “prehodno” od- prtostjo in odvisnostjo od Bo`jih vsakodnev- nih posegov. Poglejte lilije na polju, navadne lilije: ne skrbijo za niè, saj je “današnji dan” Bo`ji dan, današnji dan je v Bo`jih rokah in Bog bo poskrbel zanje. Daj nam danes naš vsakdanji (epiousios) kruh, kruh, ki ga potre- bujemo za danes, saj so današnje skrbi do- volj, in celo zaradi teh nas ne bi smelo skr- beti. “Usiologija” se umika “epiusiologiji” (epiousios), ki pomeni Bo`jo vladavino nad “vsakdanom” (quotidie), nad vsakodnevnim èasom minljivih lilij. Trdna gotovost snovi in bogatašev, ousia in exousia tega sveta, se umika bolj krhki, lilijam podobni, nesnovni, ne-samo-zadostnosti. “Svet” stoji na svojih nogah, v vsem svojem blišèu in posvetnem okrasju, ponašajoè se s svojo Selbständigkeit, samostojnostjo, samo-zadostnostjo; tako je, kot da bi svet mislil, da lahko vzpostavi ne- kakšno usiološko odpornost na Boga ali raz- glasi svojo neodvisnost od Boga. Vendar pa èastihlepno gospostvo sveta podirajo lilije na polju, ki ne sejejo in ne `anjejo, saj Bog po- skrbi za vsako njihovo potrebo. V kraljestvu èas pleše, kakor igra Bog, postaja pred Bo- gom popolnoma razkrit, za`ivi pred Bogom, se odziva na Boga, ki vsak dan, vsak trenu- tek, trenutek za trenutkom, pazi nanj in ga vsak trenutek pre`ivlja. Bog je namreè preštel vsak trenutek, tako, kot je preštel vsako solzo in vsak las na naši glavi (Lk 12,7; Mt 10,30). Ko vlada Bog, ko je èas melodija, ki jo igra Bog, so rezultati po pravilu nepravilni. Pri- èakovanja in zakljuèki, vzorci in zakonito- sti, pravila in uredbe, ki so nastali v ekonom- skem èasu, so prelomljeni. Enakomerni utrip èasa sedanjosti, ki vodi umirjene ritme ou- sie, se umika epiusiološki pobudi, novosti in preseneèenju. Zakonitosti kinetike podlegajo èudovitim preobrazbam “metanoetike” — od metanoa, imeti novo dušo in novo srce — kjer so stvari prepušèene preoblikovanju in po- velièanju. Kar je, je dano — kaj imate, kar vam ni bilo dano? In kaj vam je dano na tak naèin, da vam ne more biti prizanešeno, tako je bilo radikalno narejeno, da ne bi moglo biti ne- narejeno ali odpušèeno? V kraljestvu je lahko odpušèena celo neodpustljiva preteklost, tako da je prihodnost odprta v mesijanskem pri- èakovanju prihoda nepredvidljivega. '       ( V enajstem stoletju je Peter Damiani trdil, da je Bo`ja moè tako velika in razširjena tako daleè, da bi lahko Bog, èe bi bilo tako do- bro, dejansko spremenil preteklost in naredil, da se tisto, kar se je v preteklosti zgodilo, ni zgodilo. Damiani tega ni trdil zaradi maèi- stiène `elje dokazati, da je naš Bog mogoè- nejši od vašega, ampak kot argument za od- pušèanje. Bo`ja moè odpušèati greh je bila      takšna, da bi Bog, èe bi bilo dobro tako, lah- ko naredil, da grešnik sploh ni grešil, da gre- šniku ne bi samo odpustil, ampak da bi ga spet napravil nedol`nega.5 Dobro je toliko boljše in moènejše od biti, tako onkraj biti, da bi dobro lahko celo pobralo vsebino iz biti in ousie in tudi prelisièilo razliko med biti in ne-biti. Stvari, bit, ousia, navzoènosti, smi- sel in ne-smisel, celo na videz vsemogoèno naèelo neprotislovnosti same, vse hitro iz- ginja pred exousio Boga, pred moèjo in na- klonjenostjo Boga, ki je edini vsemogoèen, ki je edini dober. Ta zelo spoštovana filo- zofska naèela, te “oblasti in vladarstva” fi- lozofov niso niti blizu Bo`ji moèi in dobroti. Zato so v kraljestvu, kjer vlada Bog, stva- ri tako presenetljivo nestalne, nepredvidljive, spremenljive in nakljuène, kot si ni upal sa- njati noben filozof. Priznati pa moram svoj dvom v to, ali Da- miani lahko zagovarja argument o spremen- ljivosti preteklosti. Poleg te`ko razlo`ljive- ga vprašanja o popolni skladnosti tega pred- loga se mi zdi, da èe bi bil Bog zmo`en iz- nièiti pretekle grehe, bi s tem iznièil tudi od- pušèanje, saj tako ne bi bilo potrebno nièesar veè odpustiti. Odpušèanje zahteva, da so pre- tekli grehi odpušèeni, ne iznièeni, da so še vedno tam, pa èeprav so nekako odstranje- ni, saj sicer vse skupaj postane slepa usoda in nespremenljiva nujnost. Vendar tudi èe dvomim v njegovo logiko, me zelo privlaèi poetika Damianijevega argumenta, ki je vèa- sih zelo tehnièen. Damiani si je namreè drznil podpirati poetiko nemogoèega, ki se ka`e v odpušèanju, ki gre tako daleè, kot lahko nek- do gre. Kot Angelus Silesius si drzne iti, ka- mor ne moreš iti. Damiani je eden izmed ve- likih teoretikov nemogoèega, to pa zato, ker ima oster obèutek za razliko med posvetnim èasom in èasom, v katerem vlada Bog. Tako kot Kierkegaard in Lévinas kasneje, je tudi on filozof s posluhom za Sveto pismo, s po- sluhom, uglašenim na bo`anske ritme, saj so vsi ti zaznali poseben znaèaj odpušèenega èa- sa.6 Tako kot ta dva ima pravzaprav tudi on dvojni posluh, hvala Bogu, enega za poeti- ko Bo`je vladavine in drugega za dober ar- gument, dvojni protitertulijanski posluh, ene- ga za Atene in drugega za Jeruzalem. Dvojni posluh je boljši kot enojni in omogoèa ti, da pišeš z obema rokama: posluh le na eno uho nas privede samo na pol poti. Damiani razmišlja o èasu metanoetièno, vsak trenutek obravnava kot novo stvarjenje, v katerem preteklost mineva, da bi dopu- stila, da se `ivljenje zaène na novo, kar po- meni, da so vse stvari narejene na novo, to pa je temeljna ideja v kraljestvu. Ta ideja je prav tako prisotna pri Descartesu, za ka- terega smo navajeni reèi, da je oèe raciona- lizma, vendar mu je Lévinas pripisal zelo do- ber posluh za Sveto pismo. Ta evangeljski in metanoetièni èas se na primer uresnièiuje v “odpušèenem èasu”, v èasu odpušèanja, ki išèe drugo mo`nost, uro, ki se vrti nazaj, “dar” èasa in novega rojstva, v katerem so vse stvari narejene na novo, kar pomeni biti “odrešen”. V zelo podobnem duhu, pa èe- prav je naèin njunega pisanja zelo razlièen, je na samem zaèetku svoje kariere Lévinas spregovoril o popravi nepopravljivega: “Èas, ki je pogoj našega bivanja, je naj- prej pogoj, ki je nepopravljiv. Fait accompli ... se za vedno izogiba èlovekovemu nadzoru, vendar moèno obremenjuje njegovo usodo … Kesanje — ta boleèi izraz radikalne nezmo`- nosti, da bi odpušèali nepopravljivo — naz- nanja ob`alovanje, ki rojeva odpušèanje in odrešuje. … Èas izgublja prav svojo nespre- menljivost.”7 Da dobiš èas ob`alovanja vredne napake nazaj — mar ni to hrepenenje onkraj hrepe- nenja, upanje proti upanju? Èe to ne bi bilo mogoèe, èe nemogoèe ne bi bilo mogoèe, èe ne bi mogli popraviti nepopravljivega, “kako bi lahko `iveli,” se sprašuje veliki prerok spre- obrnjenja (Teshuvah) (Ezk 33,10). '  22   # Damiani je verjel, da Bo`ja moè, da lahko naredi vse stvari nove, pomeni, da èas tako kot prostor ne pomeni nikakršne resniène ovire za Boga, da ousia tega sveta ni kos exou- sii Boga, pa tudi èe se filozofi, ki se upira- jo teologiji, še tako zaganjajo (Damiani je bil nekoliko grob, ko je šlo za odpadnike). Da- miani je sprejel osrednja svetopisemska mo- tiva stvarjenja in ponovnega stvarjenja, mo- tiva ustvarjanja na zaèetku in nato ustvarjanja stvari na novo, to je, spet ustvarjanja, ustvar- janja v bo`anski ponovitvi, saj vsak da zahteva ponovitev. Ne more biti namreè enega da, saj vsak da vztraja pri ponovni izgovorjavi da. Bog je ustvaril svet, da, in nato je videl, da je dobro, da, in tako je Bog nadaljeval z nje- govim ustvarjanjem, da, da, in tudi ko je Bog poèival po stvarjenju, se je delovni teden us- tvarjenega sveta nadaljeval, zato je moral biti neprestano pozoren. Grki pa so, nasprotno imeli zelo drugaèno in zemeljsko izkušnjo èa- sa. Za Damianija je èas radikalno prigoden in spremenljiv, ta prigodnost pa se razteza celo na prigodnost preteklosti, ki je za Da- mianija utemeljena v dobrosti in vsemogoè- nosti Boga, saj ta lahko spremeni dušo in srce. Na drugi strani je za Grke ideja bo`ansko- sti pomenila vladavino nespremenljivega in nesmrtnega, saj so prav to imeli za bo`ansko. Grki so vse razdelili na nespremenljiva bitja in spremenljiva bitja, na nesmrtna tam zgoraj in smrtna tu spodaj, in pripognili svoja ko- lena predvsem pred stvarmi, ki ne bi mogle biti drugaène, ki so bile edine resnièno “bo- `anske” in o katerih je bila mo`na edina re- snièna episteme. Za Grke je ljubiti bo`anske stvari pome- nilo, da cenijo nujno, nepremakljivo in uni- verzalno pred prigodnim, spremenljivim in posamiènim, kar pa je ravno nasprotno od tega, kako stvari potekajo v “Bo`jem kraljes- tvu”. Kot vsi ljudje zdrave pameti bi tudi Grki, ki so pazili na to, kako stvari potekajo na splošno, veèino èasa dali prednost deve- tindevetdesetim pred eno, splošnim pravi- lom pred nepravilno izjemo, ki bi jo bilo po- trebno izloèiti. Tako je bil za Grke idealni naèin razmišljanja o Bogu predstavljati si ga, kako potuje v krogu, medtem ko razmišlja brez konca in samo o sebi, precej brezbri`- no in neobèutljivo do nas, krvavih ljudi tu spodaj. V Bo`jem kraljestvu pa je prešteta vsa- ka solza in vsak las na naši glavi in Bog `a- luje in trpi z nami v vsaki naši stiski. Grki so ves èas trdili, da spremenljive stvari stre- mijo in te`ijo k temu, da bi bile tako nespre- menljive, kot jim njihove skromne okolišèine dovolijo, namesto da bi priznale, da je ne- skonèna pro`nost in prigodnost stvari zna- menje bogov. Grki so se pohujševali ob ideji, da bi bit lahko prišla iz ne-biti, da bi vednost lahko prišla iz nevednosti ali bi se karkoli lah- ko zgodilo s prehodom med bitjo in ne-bitjo, stranema, za kateri je treba dobro paziti, da ne prideta v stik druga z drugo. Spreminja- joèe se stvari, ki so stvari (symbebekos) pravkar postale, so hoteli podrediti tistemu, kar ne- prestano in trajno je (ousia). Nujnost je vla- dala v vseh stvareh in prav to so mislili s “kra- ljestvom” tega, kar so imenovali “theos”, èe je kdorkoli med njimi `e uporabil ta izraz. Èesar pa nihèe ni naredil. Prav zato ima odpušèanje, ki zahteva ve- liko poni`nosti, èastno mesto v Bo`jem kra- ljestvu, in prav zato je poetika Damianije- ve sheme tako zanimiva in negrška. Odpuš- èanje je namreè nemogoè poskus, da bi na- redili nekaj nemogoèega, da bi popravili ne- popravljivo, da bi grešnika napravili novega, da bi rekli grešniku “nikoli se ni zgodilo!” Celo in še posebej, èe se je. Odpušèanje je znamenje naše ljubezni do nemogoèega. Ne- mogoèe je namreè prav tisto, kar ljubimo. Ljubezen ne bo mirno sprejela ideje, da je ne- mogoèe onkraj meja, ali pa, nemogoèe je edi- na stvar, ki lahko v`ge ljubezen do konca. Si- cer bi bil tisti, ki ljubi, drugorazredni slabiè, ki je pazljivo preštel denar v svojem `epu, ki      je pazljivo premislil, kaj lahko biva in kaj ne, ki ni nikoli preseneèen ali prevzet od prièa- kovanja neprièakovanega. Nemogoèe je ti- sto, kar v`iga naša srca, kar nas ̀ ene. Ljubezen se zaène z nemogoèim. Odpušèanje je udarec, ki ga je Dobro zadalo biti in nujnosti, reductio ad nihilum, ki zmanjšuje grešnikovo bit na neko ne-bit, ki nadaljuje in podaljšuje delo stvarjenja, ko vodi grešnika iz ne-biti v bit, v metanoio. Mrtvi vstajajo iz grobov, hromi hodijo, device rojevajo, telesa gredo skozi trd- no snov in hodijo po vodi, morja se delijo, stene se rušijo ob zvoku trobent. Èude`i ni- koli ne ponehajo. To je èez in èez zelo ne- pravilen in anarhièen svet, toda to je zelo vzgojen in svet nered, sveta anarhija, hier-an- arhija, ki bi morala vznemiriti obstojeèo hie- rarhijo. V kraljestvu se zdi, da stvari niso na- rejene iz trdne snovi, kakršna je grška ousia, ampak so tako èudovito gibljive in spremen- ljive, da bi celo same Grke same pripravile do èudenja, pa èeprav bi morali biti prav oni znani po svojem èudenju.          Èe povzamemo, kraljestvo bega filozofe, ki so navajene urejati stvari v skladu z “na- èeli” biti, razuma, reda, mo`nosti, prisotnosti, smisla in pomena. To je strašljiv mimohod velikih duhov, ki u`ivajo ponosno mesto v filozofiji, to so bogatini in premo`ni (Kol 1,16), oblasti in poglavarstva filozofije, ki se- dijo na èelu filozofskega omizja. Temu nas- protno je kraljestvo, ki je norost, šala, kra- ljestvo ironije in lepote, kjer so zadnji prvi, šibki moèni, tisti, ki so zunaj, znotraj, skri- venèeni ravni, nièvredne`i na prvem mestu, slepi in hromi pa na èelu. Pravcato anarhièno kraljestvo, kraljestvo, katerega arche je vse, kar je an-arche, brez oblasti in vladarske ve- ljave. Kraljestvo koraka v svojem taktu, v svo- jem ritmu, po svojih zakonih prostora in prepustnosti teles, njegov kljuè (kljuè kra- ljestva) pa se pojavi ob zelo nenavadnem, sebi lastnem èasu in glede na svoj lasten smisel, kaj je mogoèe in kaj nemogoèe. Zato se, pre- segajoèa ves grški smisel za èudenje, besedila kraljestva berejo — èe si smemo prikrojiti mi- sel, ki izvira od Gillesa Deleuza — kot pravcata Alica v èude`ni de`eli, ki je polna zgodb o naj- presenetljivejših preoblikovanjih in spreme- njenjih, polna paradoksov in aporij, polna najbolj norih gostij, polna prigod, ki begajo èas filozofov, ki se sploh ne znajo zabavati. Èe povem po pravici — in to je moja hipo- teza, za katero prièakujem, da bom moral go- tovo plaèati — to, kar se bo zgodilo, ko pride kraljestvo, je videti in slišati kot tisto, kar so- dobni francoski filozofi imenujejo “dogodek” (événement). O kraljestvu bi lahko rekli to, kar Deleuze pravi o Alici: da bi ga razumeli, po- trebujemo “kategorijo zelo posebnih stvari: do- godke, èiste dogodke”.8 Prihod kraljestva je iz- hod, od evenire (lat.), izstop ali izbruh neèe- sa, èesar nismo videli prihajati, neèesa nepred- vidljivega, edinstvenega, nenavadnega. Poleg tega pa je dogodek tudi to, kar Derrida ime- nuje l’invention de l’autre, pri-hod (invenire) neèesa “popolnoma drugega”, ko vdre v naš znani svet nekaj popolnoma presenetljivega, kar pretrese naše obzorje prièakovanj. Ko v voj- ski nekdo zakrièi “prihod”, je najpametneje poiskati kritje, sicer nas bo odneslo v priha- jajoèe kraljestvo. Ta izbruh ali izstop pretre- se naša obzorja prièakovanj. Sicer se niè ne do- gaja, niè posebnega, niè novega; stvarjenje je trepetanje do konca in ‘da’ izgublja sposob- nost, da se ponovi, da še enkrat pride. “Do- godek” je nekaj, kar se ne zdi mogoèe, nekaj, na kar nas nobeno svetovljansko obzorje mo- goèega in predvidljivega ne more pripraviti. Èakati na dogodek pomeni prièakovati, da bomo preseneèeni in prevzeti, pomeni pripra- viti se na nekaj, na kar ne moremo biti priprav- ljeni, kar je tako, kakor da bi vnaprej vedeli, da bo kraljestvo prišlo kakor tat ponoèi. Skratka, po zgledu tistega, ki je jedel z gre- šniki, dovoljujem kraljestvu, da sede k mizi '  22   # z dekonstrukcijo in drugimi zloglasnimi fran- coskimi fanti. Na veliko pohujšanje dekon- strokcionistov in “kršèanske desnice” tudi tr- dim, da gre naèin, kako kraljestvo naspro- tuje svetovljanskim moèem, ki se pretvarjajo, da so in da obvladajo prezenco, z roko v roki z razvpito kritiko “metafizike prezence” (ou- sia) v dekonstrukciji. Nasprotje med “kra- ljestvom” in “svetom” v Svetem pismu uvrš- èam ob bok “daru”, ki je nemogoèe, in “eko- nomiji” v dekonstrukciji, prihajanje kraljestva uvršèam ob bok pri-hajanju tout autre ali od- hajanju dogodka v dekonstrukciji. Trdim to- rej, da imamo v kraljestvu in v dekonstrukciji opravka z dvema razliènima izvedenkama po- etike nemogoèega. Ne poskušam zvesti ene na drugo, nikakor ne, saj sta pomembno raz- lièni, ampak hoèem odpreti komunikacijske linije med obema in sporoèiti “dobro novi- co”, ki jo prinašata druga drugi. V poetiki nemogoèega so stvari zelo de- konstruktabilne, vendar biti “dekonstrukta- bilen” ni tako slabo, kot se sliši. V bistvu tr- dim, da je to dobra novica in da je tik za pe- tami dobre novice. Namreè, nekaj je dekon- struktabilno samo, èe se je zaèelo s konstruk- cijo, zato je tudi dekonstrukcija nastala skupaj s teologijo in zato njena kritika metafizike prezence izhaja iz miselnega okvira, ki paz- ljivo opreza za maliki prezence. Dekonstruk- tabilnost je stanje “dogodka”. Sicer bi bile stvari doloèene preveè strogo in ousia bi bila premoèno spojena z ousio. To je to, kar je vzplamtelo hrepenenje Parmenida, èigar ideja èasa je bila popolnoma sferièno trdna, kar je, èe dobro premislite, izjemno nenavaden ideal, da bi ga hranili v svojem srcu. Kajti vse novo ali presenetljivo, kar bi se lahko pripe- tilo, vse èudno ali èudovito, kar bi se lahko zgodilo, kar je to, po èemer hrepenimo in kar si `elimo, molimo in jokamo, mora biti de- konstruktabilno. Daleè od tega, da bi bila de- konstruktabilnost stvari sovra`nik vere ali re- ligije, daleè od tega, da bi bila zadnji `ebelj v krsti, ki je pripravljena za smrt Boga; je ena izmed blagovnih znamk Bo`jega kraljestva, ena izmed prvih stvari, ki se bodo pojavile, ko pride kraljestvo, ena izmed prvih stvari, ki se bodo zgodile, ko bo zavladal Bog, ena izmed stvari, za katere molimo, ko molimo, naj pride kraljestvo, ko molimo in jokamo, viens, oui, oui. Dekonstruktabilnost je temelj- na stvar, ki jo morajo imeti stvari, da bi bile odprte in bi sprejemale oblast Boga, saj je èas Bo`ji in ne veèni zdaj kot skala trdne lepo zaobljene krogle, kar je bila prva oblika, ki jo je imela ousia, ko je prišla na svet. Presenetljivo se mi zdi, da bi kdorkoli, ki pobo`no bere Sveto pismo in ki ljubi idejo Bo`jega kraljestva, ljubil tudi “usiologijo” ali neoplatonsko hiperusiologijo, esencializem ali hiperesencializem ali grško-rimske teorije “na- ravnega zakona”, s katerimi se pogosto dru- `i usiologija. Res, narava ima svoje zakone, vendar pa je Bog, ki je avtor narave, zakon teh zakonov, exousia, ki povzroèa vso zemeljsko ousio, kar tudi razlo`i, zakaj v svetopisemskih zgodbah Bog od èasa do èasa dopušèa, da se ti zakoni postavijo na glavo. Ta zmo`nost pre- kinjanja, ta dekonstruktabilnost v imenu pra- viènosti je to, kar mislimo s kraljestvom. Èe se v svetu Bo`ja slava ka`e v urejenem toku narave, kar je ideja, ki ji lahko sledijo celo fi- lozofi, potem je oblast Boga še bolj oèitna v zgodbah iz kraljestva, ki govorijo o prekini- tvah in obratih obièajnega toka narave. V kraljestvu se dogajajo stvari veliko bolj na tak naèin, kot se izidejo v dekonstrukciji, katere najmanj slaba opredelitev, pravi Der- rida, je “izkušnja nemogoèega”,9 kot pa se izi- dejo v klasièni metafizièni teologiji, ki, tako jo šaljivo opisuje Johannes de Silentio, “vsa našminkana in napudrana sedi pri oknu in /…/ svoje èare ponuja filozofiji”,10 ljubezni fi- lozofije do nujnosti, reda, prezence, esence, urejenosti in trdnosti. Ne vem, kako omiliti udarec, ki leti tako proti uèenim prezirljivcem religije kot proti uèenim prezirljivcem dekon-      strukcije, za katere dobra novica oznaèuje iz- jemno slab preobrat dogodkov: dekonstruk- cija je po moje zgrajena tako kot religija in uporablja religiozne strukture. Derrida lahko namreè niè manj kot sv. Avguštin reèe, da inquietum est cor nostrum, nemirno je naše srce, in vodi ga hrepenenje, hrepenenje on- kraj hrepenenja, hrepenenje po nemogoèem. Z nemogoèim Derrida namreè ne misli samo kakšnega divjega ali norega dogodka, pa naj bo še tako groteskno, surovo ali nasilno. Do- godek se zaène z nemogoèim, vodi in poganja ga hrepenenje po daru onkraj ekonomije, po praviènosti onkraj zakona, po gostoljubnosti onkraj lastništva, po odpušèanju onkraj po- vraèila, po prihodu tout autre onkraj prihoda istega, po tistem, kar je Lévinas, sklicujoè se na antièno izroèilo, imenoval preobilje do- brega onkraj biti. To pa je ljubka ideja, ki jo tisti, ki ljubijo kraljestvo, lahko uporabijo, èe opustijo neoplatonsko metafiziko, ki nima skoraj niè opraviti s kraljestvom in ki bi Je- zusu iz Nazareta zaprla sapo. Dogodek vodi hrepenenje po Mesiji, ki bo prišel, po Me- siji, ki bo nasprotoval samovšeènemu ugodju in sijaju sedanjosti, po Mesiji, ki bo pove- dal svoje o svetu in o tem, kako stvari v svetu potekajo. Èe je torej na eni strani kraljestvo podroèje, kjer vlada Bog, in èe na drugi strani dekonstrukcija pomeni vladavino daru, do- brega, praviènosti, gostoljubja in odpušèa- nja, potem se mi zdi, da bi oba, dekonstruk- cija in Bo`je kraljestvo, lahko èudovito sha- jala, pa èeprav obstajajo medsebojne razli- ke in celo èe njuno osebje in njuni predstav- niki ne zaupajo drug drugim. Ne pravim, da bi morali Novo zavezo po- staviti ob bok Alici v èude`ni de`eli, pa èe- prav mislim, da se imajo tisti, ki ljubijo kra- ljestvo, kaj nauèiti od Deleuzeve ljubezni do Lewisa Carolla v Logiki smisla. Jaz samo opra- vljam svojo dol`nost in varujem svetost èasa in prostora ter ju s tem, ko pravim, da sta Bo`ja, da sta v kraljestvu prostor in èas pro- stor Bo`je vladavine, branim pred maliko- vanjem. Toda èe — in zato imamo zagotovilo najvišje oblasti (exousia) — je kraljestvo v nas, potem to, kar pravim, vpliva na spremenlji- vost naših `ivljenj, saj imamo opravka z naj- moènejšimi in najbolj preoblikujoèimi po- dobami samo-preoblikovanja, v katerih smo mi in vse stvari narejeni na novo. Ideja za poetiko nemogoèega je metanoetièna in pre- oblikujoèa, preroška in odrešujoèa, ustvar- jalna in poustvarjalna, popravlja nepoprav- ljivo, preoblikuje oblièje zemlje, saj vedno zaèenja z nemogoèim, z dih jemajoèim pre- oblikovanjem ex nihilo, ki je, po mišljenju Grkov, nemogoèe. Svoje predpostavke se dr- `im z vra`jo trdnostjo, z neunièljivim hre- penenjem in brez najmanjšega ob`alovanja poskušam ote`iti `ivljenje tako uèenim pre- zirljivcem religije kot uèenim prezirljivcem dekonstrukcije, ki so na `alost velika uèena mno`ica. To je nevaren posel in ne verja- mem, da bom imel veliko posnemovalcev. Samooklicani Branilci Dobrega so se namreè vedno pohujševali ob tem, kako kraljestvo sprejema grešnike (in dekonstrukcioniste), ki jih imajo oni za peklensko zalego, med- tem ko je dekonstrukcioniste transcenden- talno zaznamovanega vedno zajela brezbo`na vroèica ob religiji, saj so jo vedno imeli za upor su`njev proti morali ali za stvar usmi- ljenja vrednih ljudi, ki pogrešajo mamico. Kraljestvo bi moralo biti èim bolj gosto- ljubno, v duhu tiste nemogoèe zgodbe o zelo nenavadni svatbi ali o pravi klobuèarjevi za- bavi, kjer razlika med tistimi, ki so znotraj, in tistimi, ki so zunaj kraljestva, postaja ne- koliko nora. Zelo me zanima vprašanje meja kraljestva, vprašanje njegove notranjosti in zunanjosti in njegove politike, zanima me vprašanje, ki se preliva tudi na druga pomem- bna vprašanja o mejah, ki loèijo “religije knji- ge”, ali meje med ortodoksijo in heterodok- sijo, med skupnostjo in izobèenimi, med teiz- mom in ateizmom, med teologijo in a-teo- '  22   # '  22  logijo in na splošno med religijo in tem, kar smo s hudièevo sijajno besedno zvezo ime- novali “religija brez religije”. Obstajajo os- tre meje okoli kraljestva? So na mejah obmej- ni organi? Imajo te`ave z ilegalnimi pribe`- niki? Kdo je znotraj in kdo zunaj? Je kdo, ki se ima po pravici za ateista? Nauk, ki ga lahko potegnemo iz te zgodbe, je, da so tisti, ki so znotraj, zunaj, in tisti, ki so zunaj, znotraj. Rade volje se strinjam, da je to popolnoma noro — ima smisel in nesmisel, je popolni- ma v skladu s poetiko nemogoèega, s tisto vrsto dogajanja, ki ga bomo izkusili, ko bo prišlo kraljestvo. V skladu z mojo predpostavko je namreè oblast Boga nekoliko samovoljna in kraljestvo je videti kot sveta ali posveèena anarhija, kjer se zdi, povedano po pravici, da je ves pekel udaril na plano. Hudièa, res je.  !"' .$2 ! 1. “The Poetics of the Impossible and the Kingdom of God.” V: The Blackwell Companion to Postmodern Theology. Ur. Graham Ward. Blackwell: Oxford 2001. Str. 470–481. ¡Op. prev.¿ 2. Søren Kierkegaard. Kierkegaard’s Works. Zv. 7. “Philosophical Fragments.” Ur. in prev. H. Hong in E. Hong. Princeton University Press: Princeton 1985. Str. 37. 3. Èeprav, z dovoljenjem Pavla, ki se je v tem besedilu izkazal kot izjemno dober rimski dr`avljan, se mi zdi, da iz te toèke sledi, da je vladajoèa oblast prav tisto, èesar ne smemo mešati z neèim, kar ima bo`ansko moè. 4. Edmund Husserl. On the Phenomenology of the Consciousness of Internal Time (1893-1917). Prev. John Barnett Brough. Kluwer Academic Publishers: Dodrecht 1991. Str. 237–8. 5. Gl. Daminanijevo “De divina omnipotentia” v Die Briefe des Petrus Damiani. Ur. Kurt Reindel. Monumenta Germaniae Historica: München 1983. Zv. 3. Pismo 119. Str 341–284. Angleški prevod gl. Peter Damian. “Letters.” 4 zv. Prev. Owen J. Blum. V: The Fathers of the Church. Catholic University of America Press. Washington 1989–1998. Izvrsten angleški komentar v: Irven M. Resnick. Divine Power in St. Peter Damian’s De Divina Omnipotentia. Brill: Leiden — New York 1992. 6. Johannes Climacus je omenil paradoksalen znaèaj odpušèenega èasa, “retroaktivno moè iznièiti preteklost”, tudi v misli, da vera potrebuje celo `ivljenje, da se poskuša uresnièiti, medtem ko heglovci trdijo, da gredo dlje. Gl. “Philosophical Fragments.” V: Søren Kierkegaard. Kierkegaard’s Works. Zv. 12. “Concluding Unscientific Postscript to ‘Philosophical Fragments’” Ur. in prev. H. Hong in E. Hong. Princeton University Press: Princeton 1985. Str. 224. 7. Emmanuel Levinas. “Reflections on Hitlerism.” Prev. Séan Hand. V: Critical Inquiry 17 (jesen 1990). Str. 65. 8. Gilles Deleuze. The Logic of Sense. Prev. Mark Lester in Charles Stivale. Ur. Constantin V. Boundas. Columbia University Press: New York 1990. Str. 1. 9. Bolj poglobljeno in dokumentirano razpravo o ideji, da je dekonstrukcija primerna za religiozno razlago, najdete v moji knjigi The Prayers and Tears of Jacques Derrida: Religion without Religion. Indiana University Press: Bloomington 1997. 10. Søren Kierkegaard. Kierkegaard’s Works. Zv. 6. “Fear and Trembling” in “Repetition.” Ur. in prev. H. Hong in E. Hong. Princeton University Press: Princeton 1983. Str. 32.