F rz i reč i i liovcofid dnevnik ▼ #opozici~ LOS ANGELES. Cal., 8. nov. — T z ljubostimin ost i, da je bila neka druga ženska deležna več pozornosti moških kot one same, sta vprizorili dve ženski napad na svojo rival k o, ji odrezali bujne lase ter jo ranili pri tem na nše-sih. Tožbo je vložila dvajsetletna Mrs. Evelyn Thompson, ki jef V krogih Lige narodov obdolžila Mrs. Liifille Roulston in Mrs. Karolino Nutt dejanskega napada. Soglasno s tožbo, ki je bila vložena pri okrajnem pravdniku, sta obe žtnski povabili Mrs. Thompson v hišo Mrs. Roulston, jo pridržali tam ter ji odrezali bujne lase. ki so ji segali do kolen. Tver se je napadena branila, je bila ranjena na tilniku in roki. Testament Debsa. TANGER, Maroko, 8. novembra. — Iz Tetuana poročajo, da je bil ubit tekom neke uspešne span-j TERRE HAUTE, Ind.T 8. nov. ske ekspedicije proti Beni Idir Eugene V. Debs je zapustil pre-plemenu v petek Hamido Hariro, j možen je v znesku $15,000 in sicer ki je bil pribočnik Abdel Krima svoji vdovi, Mrs. Katarini Debs. ter glavar Jahala plemen. j Testament je vseboval le par be- ,, Hariro, ki je bil najbrž star sed tpr se glasi: manj kot trideset let, je imel za — Jaz' Eugene V. Debs, iz Terre seboj zelo pestro karijero. Kot Ha*1*6, Vigo okraj. Indiana, zapu-inladič je bil vnet pristaš Raisuli- ščam s tem celo svoje premoženje ja, s katerim pa se je spri radi SV0Ji ljubljeni ženi, Mrs. Katarini razdelitve plena po nekem ropar- Debs. skem napadu. Prisegel je, da se bo' I^bs je bil lastnik hiše, ki je osvetil ter se zavzel za stvar Ab- vredna $0,500 in njegovo osebno del Ivrima, kateremu je privedel premoženje znaša $5,000. svoja plemena. On je tudi zavzel ( " ' Tazrut z naskokom ter ujel Raisu-lija, ki je umrl par mesecev pozneje v rifskem jetništvu. Abdel Krim je imenoval Ilarira glavnim poveljnikom Jabala plemen in kot tak je vodil nepresta- rp , - . . m J ,T . le dni Je "da ustanovljena nova no vojno proti Tetuanu. Vprizoril - . „, _ , , , . , , , * . . zraena služba med Berlinom in je drzne pohode teh obstreljeval Londonom Aeroplalli so Ust mesto s topovi, katere so morali strategične ceste iz Domodosolla do San Giaeomo prelaza, v bližini izvira reke Tessin in St. Gotthard železniškega tunela. Polkovnik Weber pravi, da obstaja načrt, da se podaljša to cesto v Švico do Airolo, pod pretvezo, da je ta pot važna za turistov-ski promet. — Če bo ta cesta dovoljevala turistovskim avtomobilom potj jo cerkve proti socijalističnemu gibanju, ki pred-preko San Giaeomo prelaza v Ai- J - i . M. , , rolo,-je rekel,-bo dovolieva- stavlJa ^ modernem času glavni cilj proletarskm mas. Vlada pa skuša na drugi strani storiti vse, kar je v njeni moči, da pospeši principe socijalizma in socijalne evolucije, za katero se v glavnem zani-! majo mase naroda. Obregon je izjavil, da je storila mehiška cerkev nadaljno napako, ko je skušala dobiti pomoč verskih sobratov v Združenih državah. V kolikor pride vpoštev ekonomski položaj v Mehiki je zavzel general Obregon stališče, da bodo naravni viri republike premagali sedanje težkoče, ki se ne tičejo le Mehike, temveč celega sveta. RIM, Italija, 8. novembra. — Papež Pij je poklical včeraj zvečer k sebi nadškofa Gonzalesa iz Du-rango, da se posvetuje žnjim glede mehiških zadev. Nadškof je imel dolgo konferenco s papežem. V zadnjih štiri in dvajsetih urah so dospele vzne mirljive novice iz Mehike. Dežela je baje v obsednem stanju, čeprav ni bil še proglašen preki sod. Mehiški katoliki so baje zelo razočarani, ker niso mogli dobiti pomoči Združenih držav. Glasi se, cla zagovarjajo nekateri mehiški katoliški voditelji razširjenje bojkota na blago, izdelano v Združenih državah. Rim pričakuje nove objave Vatikana glede mehiškega vprašanja. je rekel, — bo dovoljevala tudi pot oboroženim avtomobilom na čelu iz Domodossole v Airolo v Airolo v teku par kratkih ur. Te čete bi tudi lahko zasedle | St. Gotthard tunel in hosnic na sv. Gotthardu ter celi ključ naše planinske obrambe, predno bi mogli mi pozvati enega moža pod o-rožje. Zveza med Azijo in Rusijo. povzroča precej vznemirjenja vest, da nameravajo ustanoviti azij-sko-rusko ligo. ŽENEVA, Švica, 8. novembra. Azijsko-ruska liga, obstoječa iz Kitajske, Afganistana, Perzije, Turčije in Rusije je pričela razburjati kroge Lige narodov. Povod za to je bila konferenca, ki se je vršila v Angori m^d kitajskim poslanikom Sze, perzijskim poxbinikom Mirza Kanom, afgan-skim poslanikom t**r ruskim poslanikom Snričem. Poročila trdijo, da je bil glavni predmet razprav zveza imenovanih narodov, ki šte je jo-600 milijonov prebivalcev. Dobro je znano, da je Kitajska vse prej kot zadovoljna s Trgovinska pogodba za Saar okraj. BERLIN, Nemčija, S. novembra. — Podpisan je bil nemško-francoski stw>razum glede izmenjave železnih produktov ter ma- Polet iz Berlina v London v petih urah. BERLIN, N emcija, i. novembra. post o-1 nufakt urnega blaga med Nemčijo nan »cm evropskih vel-sil in da je in Francijo. To pomenja dodatek Rusiia tako malo kot Turčija čla-1 k provizorični trgovski pogodbi niča Lige narodov. j med oboma dpželaraa? ki jo blla i uvel javi jena že avgusta meseca. Novi nasadi. i N apol ofieijelno je bilo objav- "WASIIINGTON, D. C-, 8. nov. 11 jeno. da so se zastopniki obeh Vlada namerava nanovo zasaditi . dežel prepričali, da bo imel ta do-?ozdove v Nevadi, katere je uni- govor ugoden učinek na pogaja-čil požar. 'nja, ki se bodo pričela v pričetku prihodnjega leta in kojih namen bo skleniti trgovinsko pogodbo za daljšo dobo. Kolizija vlakov. HAGERSTOWN. Md., 8. nov. Dvanajst oseb je bilo danes zjutraj ob poldevetih ranjenih, ko j<> za vozi I potniški vlak številka 1 Western Maryland železnice, napoti iz Ualtimorja v Hagersiown v neki tovorni vlak pri Thurmont. Najtežje ranjeni so bili tri,:-poštni uslužbenci. . . Nemškega Zrakoplovnega Llovda. aM ..^'.VV Vre ° Razdaljo med Berlinom in Londonom prelete v petih urah. njegovi težavnega terena v bližini glavne španske postojanke. Hariro je bil izreden značaj, mož velikega poguma in španske oblasti so vedno skušale podvreči ga. Pogoji, katere je stavil in stališče, katero je zahteval zase, pa so delali vsa pogajanja brezuspešnim. Njegova smrt Konec 24-ume stavke v Chile. SANTIAGO, Chile, 7. novem-je odstaranila bra. — 24 ur trajajoča generalna resno ogroženje pomirjenja Jaba-' stavka, ki se je pričela včeraj v la plemen med Tetuanom in Tan-1 protest proti prisilnemu zavaro-gerjem. Hariro je padel na čelu vanju vlade, je končana. Vsi tran-svojih mož v naskoku na španske sportacijski možje so se vrnili na pozicije. J delo. Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji slovenski dnevnik v Združenih državah. Se znam To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je t.raba poslafi, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah.. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno ie, ako boste vpoitevali svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo. Dinarji Lf re Difl. .. 500 ____ $ 9.45 Lir ... ... 100 .... .. $ 4.85 Din. .. .. 1,000 ... i % 18.60 Lir ... ... 200 .... .. $ 9.40 Din. .. .. 2,500 ____ $ 46.25 Lir ... ... 300 .... .. $13.80 Din. .. .. 5,000 ____ $ 92.00 Lir ... 500 ____ .. $22.50 Din. .. .. 10,000 ____ $183.00 Lir ... ... 1000 ____ .. $44.00 Za poSIlJatve, Jd presegajo DeaettlaoC Dinarjev ali pa DratlsoC Ur dovoljujemo poseben znesku primeren popust. Nakazila p« brzojavnem $1— inriijem t Posebni podatki. Pristojbina za Izplačila amerUkib dolarjev t Jugoslaviji in Italiji xnafta kakor ■ledi :xa $t5. ali saanjl znesek 75 centov; od 125. naprej d« $300. po 3 cente od vsakega dolarja. Za vrije svoto po pfr- FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street mono: oobtlandt «st Nw York, Mm Xm MM. GLAS NARODA, 9. NOV. 1926 GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Xhoned and Published by BLOVBNIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) «. Firak Bakser, president.______Loois Beaedik, treasurer. Place of bnadnea of the corporation and address« of above officers: 62 Cortlandt 81,' Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NABODA" ________________"Voice of the People" Unwed Every Day Except Sunday* and HdUdays. Za celo leto velja list ta Ameriko in Kanado------.$6.00 Za pol leta_______$3.00 Za četrt leta .$1.50 Za New York ta celo Ufa, $7.00 Za pol leta_____i__$3.50 Za inozemstvo ta celo Uto -~$7.00 Za pol leta________$3M Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. 'Olas Naroda" izhaja vsaki dan isveetnši nedelj in praenikov. Dopiai brex podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar faaj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje __najdemo naslovnika. 'G L A 8 N A B O D A", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876• DEVETA OBLETNICA Devet let je minilo izza velevažiiega dogodka, ki je postavil mejnik v zgodovino. V Rusiji se je pojavila skupina moških in žensk, ki niso imeli nobene administrativne izvedenosti, katere je svet smatral za sanjače iti ki si preživeli vee kot polovico svojega življenja po sibirskih jetnišnicah. Ta skupina se je takorekoč preko noči polastila vrhovne sile v Rusije. V tistih časih je bila Rusija zmes politične razora nOSth . . Ljudski narod jt, stradal in umiral. Rusija je bila pode*** najnesrečnejše dežele, v katero je nemški kajzer pošiljal svoje morilne legije. Tedaj so se boljševiki, k: so bili ena najmanjših političnih skupin, domenili in sporazumeli. In proglasili so svetu: "Prevzeli smo krmilo državne ladje in homo začeli krmariti. Kam bomo zapeljali ladjo, zaenkrat še sami ne vemo. Morda jo bomo zapeljali v varno ali nevarno pristanišče — ne moremo reči. Rečemo pa le to, da se zaenkrat še nočemo potopiti. Komu izmed gospodov na f tej ladji ne bo prav, mu ne l>o drugega preostajalo kot, da bo vržen preko krova." Možje, ki so stali pri krmilu, so bili realisti, pozuali so duh in zahtevo časa. Poleg tega jih je družil skupen cilj. Združeni so bili v trdni disciplini, katero so sami ustvarili ter so se ji prostovoljno podvrgli. Temu je sledilo čvetero let državljanske vojne, sl^ dili so napadi, blokade, suša, lakote in bolezni. Tuji imperijalisti, ki so se v prvi vrsti zanimali za rusko olje in druga ogromna ruska bogastva, so najeli carske hlapce, — Yrangla, Denikina in nešteto drugih — opremili so jih z denarjem in vsem potrebnim ter jih po slali v boj proti boljševikoin. Toda ruski kmet, ki se je bor^l dolga leta z nemškim delavcem, je odnesel domov svojo puško tei* je bil pripravljen do zadnje kapljice krvi braniti svojo kmetijo, katero so mu bili carji vzeli ter mu jo je boljševizem zopet vrnil. Kolčak je bil poražen. Denikin je bil pognan v Orno moirje. Leta 1920 so Lenin in njegovi tovariši postali upravitelji vsega, kar je še ostalo od silnega ruskega carstva. Če ste se naveličali navadnih... ELMAK je ostala, vedno priljubljena Njenih navdušencev je na milijone. Na milijone ljudi kadi danes Helniar. ("e enkrat okusile Helm ar. ne uostt> nikdar več hrepeneli po drugi cigareti. Niti čas ne more uničiti, niti navada odpraviti neprekosljive kakovosti te cigarete. rojstne grude tako v srce vti-nje- j lisce strašit. Praznoverni ljudje na, da jih je le malo, kateri gie-;so šli k fajmoštru in ga prositi, do v tujino z namenom, se nikdar naj pokopališče ob 11. uri po novec ne vrniti. Vsak izseljenec za- či, ko se vrag pojavlja, še enkrat pusti domovino, da bi si gmotno blagoslovi. Fajmošter se je napo-pornogel in se zopet vrnil v kraj. sled želji svojih faranov udal ter kjer je tekla njegova zibelka in kjer je preživel svoja mlada leta. Mnogim je sreča mila. da si pridobijo s trdim delom in skrajno ^•arčnostjo nekaj premoženja, a še več jih je kateri žive od rok v usta in postanejo ali žrtve kapitalizma. ali pa žrtve svoje lastno lahkomišljenosti. Radi bi videli še Poznam jako vernoga. katoli-šel z mežnarjem. kateri je nosil, škega in odločnega rojaka, ki toč-"aspergilum", ob določeni uri na no izpolnjuje vse cerkveno in bož-pokopališče. Komaj sta prišla dn Je zapovedi. kapelice, je že prišel velik prešič { F™ toni Pa strašno hud • jr-in se zaletel fajmoštru ravno med malenkost se ti razjezi, ma- li o «jre tako. da ga je fajmošter za- "ari v cerkvi, med službo božjo, jezdil. V svojem strahu in misleč.' Toda. kot sem rektl: veto, je da ga je hudič vzel, je fajmošter božjim in človeškim postavam, a zaupil: "Adijo mežnar. mene že v**ka stvar ima svoje meje — kot Seznanite se s Helmar Kraljico izrednih cigaret. boj z delavskimi unijami. Le začno naj ga. Najkasneje v d veli letih bodo želi. toda z žetvijo ne bodo nič kaj zadovoljni. V tem slueajn bi namreč imela Anglija najkasneje \ dveli letili delavsko vlado. Dopisi. kaj je odgovoril, pove. Pozdrav! Joža. NOVICE IZ SLOVENIJE enkrat svoj rojstni kraj. toda ni-|ima". Kaj si je mežnar mislil, ali, boste slišali z naslednjega: majo niti toliko, da bi plačali vožnjo. Naši rojaki so bistre glave ir se kaj hitro prilagodijo ameriškim razmeram. Navzamejo sr dobrih in slabih lastnosti svojo nove domovine, posebno pa ameriškega "bluffa". Ako se vrnejo v domovino, raztresajo z denarjem, pripovedujejo koliko zaslužijo na dan in delajo skomine svojim poslušalcem, kateri vse radi pritrjujejo, dokler teče zlata kapljica, katero plačuje Amerikanec. Ka kepa lepega dne iznajde Ameri- Smrtna kosa. Pri D. M. v Polju je umrl posestnik in krojaški mojster Fran Mandelj, a v Dolu Neža Boh. ki je dosegla visoko starost SO let. tega povest ne' Zadnji petek se je vračal z dela domov. Pa je šel mimo štanta, na katerem je Romunec pekel strašno lepo dišeče klobase. Bil je petek, — slabo vreme po-jvrhtega — toda duh klobasie je pobožnega in razdražljivega rojaka vseeno zbodel v nos. Vede! je. da jih ne sme jesti, ker je petek. In vedel je nadalje, da njihovega duha ne more do]«_ro duhati, ker se je h plohi pripravljalo. } Kljub temu pa pristopi k štan- Smrtno ponesrečil je 17-letni Franc Spiler iz Trbo- tu in vpraša: — Po čem so pa klo-kanee, da so dolarji in mladiči pri, velj. kleparski vajenec pri kle- basiee? koncu. Domisli se hitro na ki ■*»-[jarju Taškerju v Celju. Tašker Tedaj se je pa nobtt strašno žaga prijatelja v Ameriki, mu piše.jima večje delo v Dobovi. kjer po- bliskalo in zagrmelo. da v .Jugoslaviji ni za živeti in gajpravlja cerkveno streho. Dopol ' Rojak je požrl slino, in v njem prosi, naj mu pošlje frejkarto". V prejšnjih časih, ko še ni bilo priseljevanje v Ameriko tako rt-mejeno. je bil dotičnik kmalo zopet v Kolumbovi deželi, a dandanes je to drugače, kvota je izčrpana. in Amerikanec ie primoran ostati doma v za smeh tistim, ki so še pred kratkim ž njim na njegove stroške pili in občudovali njegovo ameriško modrost. Priznati se mora. da so delavske razmere v Ameriki boljše, kakor v Jugoslaviji, zategadelj bi jaz vsa komu, kdor je še mlad, zdrav in krepak, svetoval, da tam ostane. dokler ga lie začnejo moči zapuščati. Ako je pa dosegel 50 let in je slaboten ter ima nekaj prihrankov, je pa vsekakor bolje, da se vrne v domovino ter si podaljša življenje. Prihranke naj vloži polovico vj kako tukajšnjo dobro banko, kjer, dne je delal na strehi Spiler, ne sr je vzbudila prirojena jeza. da bi bil privezan. Ker mu je spo- (Jrdo je pogledal proti nebu in drsnilo. je padel T."> in glohoko in za mrmra I: — Xo. no. le počasi, se ubil. Mojstra ne zadene nobe- Saj nisem hotol kupiti in tudi jena krivda, ktjr je preskrbel vsa si i ne. Vpraša se pa vendarle ži-predpisana sredstva za varnost her. Kam bomo pa prišli, če bo delavcev in jim zabičal njih upo- vprašati jrreh . . .? rabo. Vlom v davčni urad. 25. oktobra so neznani tatovi vdrli v davčni urad v Brežicah. Dvignili so okna in prevrtali že-j To je resnična zgodba. Recimo, ila so je završila nekje v Brooklyn u. Naše Slovenke pozimi ponava- lezna vrata, nakar so dospeli v (lj {leIaj0 Delajo pri slamnikih in blagajniški prostor. V tej sobi sto- precoj (lobro zasln?jj0. je druga poleg druge tri velike Ker ima pa Ysaka eno?a a]j kj na otroke pa- potem na strani navrtali. V roke pere in ve^erjn kt,ha. jim je prišel precejšen plen. Raz-' n noki (jružini. kjer so tudi ! metali so vse listine, ki so bile v bordarja imeli, je prišla mlada : blagajni, odnesli pa gotovine za 14.900 Din. V blagajni je bil skoraj sam kovan denar. PORAŽENI ANGLEŠKI PREMOGARJ! Te dni bo končana stavka angleških prertiogarjev. Vztrajnost, ki so jo kazali tekom dolgih mesecev štrajka, je skoro brez primeri v zgodovini razrediiega boja. Lastniki premogovnikov naj se za zmago zahvalijo Mr. Baldwinu in njegovi vladi. Zmaga lastnikov premogovnikov je tako popolna, da mora biti ž njo nadvse zadovoljen najbolj nezadovoljni premogarski baron. Majnarji se bodo vrniH na delo. Vrnili se bodo s srdom v Srcih fn « blisk v očeh. Delati bodo morali dalj časa in za nižjo plačo. Tudi to je prvi slučaj v zgodovini angleškega delavskega gibanja, da je bil po štrajku delovni čas podaljšan. Borba je trajala dolgih šest meseeev. Ljudje, ki natančno poznajo položaj so prerokovali, 'da zamote trajati v najugodnejšem slučaju kvečjem štiri mesece. Delavci so izstradani, unijske blagajne so prazne. A . , . __ . ^ tri popolnoma nove pesmi, kate- Q Sedaj se nudi konservativcem lepa prilika, da začno ^ g§tovq mte h uikd^r dišali. Brooklyn, N. Y. Danes nimam nie ]>osebmh novic poročati iz te naše velike vasi. Vsak se svojega dela drži in tako nam mineva čas prehitro, nekaterim žalostno, drugim veselo. Pa vendar se laliko štejemo srečnim, da smo tu, kajti v domovini se jim godi veliko slabše. Vsako leto so obiskani z drugo nesrečo: toč-a. povodenj. suša ali mofa. Tu imamo sedaj sušo (proliibi-eijo). Bomo vidtli kaj bo sedaj po volitvah, ko so zmagali mokrači. Sicer pa mislim, da bodemo vsak po svoje preskrbljeni z mokroto, kajti prispela nam je že trd na jesen z vso svojo zadnjo krasoto. Polje je že prazno in tudi vinogradi so obrani. Mislim, dragi rojaki, da si ga je nabavil vsak po svoji moči, da so napolnjeni vsi sodi do vrha in da še čez kipi, kajti do sv. Martina je še vedno mošt. Zapoved sv. Martina je: Jaz ga krstim, prej ni vino. Moč njegova je res velika. Vinogradniki ga zelo častijo ter se mu priporočajo za dober pridelek in srečno trgatev, vsa u-soda je v njegovih rokah, do nje-gotovega godu 11. novembra. Xo potem je pa v naših kleteh v naši oblasti. Moja želja je. da bi pa tako dobro požegnal. da se ne bo do drugega skisalo. (Mislim, da bomo že poskrbeli, da se ne bo). Kakor vsako leto je tudi letos sklenil "Slovan" prirediti koncert s plesom na Martinovo soboto 13. novembra ob 8. uri, zvečer v dvorani John Meditza na 196 Wilson Ave. v Brooklynu. V skupini je moč! Čim več nas bo, tem bolj bomo počastili Martina in se mu skazali hvaležnim za letošnje prešanje. Okrog 12. tire bo prišel sam sv. Martin v vsej svoji svetosti ter nam bo prekrstil mošt v pravo vinsko kapljico in svetoval to in ono. "Slovan" bo zapel poleg drugih Program pesmi je objavljen v oglasu tega lista. Svirala bo izvrstna (Ridge-wood Trio) godba za plesalce. Izžrebana bo elegantna steklena oprema, katere bo srečni gotovo vesel in zadovoljen. Da bo ustreženo vsem. bodo preskrbljene za naše kadilce (se ve tudi damam se jih ne bo odklanjalo) po primern? ceni najizvrst-nejše. importirane. pristne kranjske vržinke. Mogoče ste že pozabili, kakšne so še: dolge so tako. da so ongavov očp lahko trikrat k maši kadili. Tu je pa drugače. Lahko boste dve ali še več popu-šili na nasi zabavi, ki je vedno vesela in ne prisiljena. Torej pridite rojaki rojakinje, da se po trdem delu malo razvedrite na naš koncert, ples in-krst, kjer bomo preživeli par veselih ur skupaj, na katere se bomo vedno z veseljem spominjali. Na svidenje na Martinovo soboto 13. novembra! "Slovan". Bradley, 111. navihana služkinja ter je prve tedne opravljala delo v splošno zadovoljstvo. Toda ženske, no. saj ves+e, kaj so ženske. Gospodinji ni bilo to prav. služkinji je bilo to narobe. Nekega večera sta se pošteno sprli. mu nosijo 7 procentov, a drugo Ubegel falzifikator in goljuf, polovico naj vloži v Frank Sak-j Ljubljanska policijska direkci-ser State Bank v New Yorku. ka- j ja je dobila iz Zagreba brzojavko, tera obrestuje vloge mesečno ter (la je pobegnil neki Fr. Pele. po daje na ta način, ker so že obresti poklicu poštni uradnik rojen leta . >ame naprej obrestujejo, najbolj- 1894, ki je falzificiral račune in' S',rh in skre"a]l S,a ^ sk^^,•,-šo ugodnost. Kazun tega je ta ' goljufal neko zagrebško banko za 300,000 Din. Pele ima namen pobegniti z denarjem v inozem-' stvo. morda preko Ljubljane v Ttalijo ali pa preko Zidanega mo-» sta in Maribora v Avstrijo. banka pod državnim nadzorstvom, tako da se vlagateljem ni bati ni-kakega poloma. Ako je svoje finančne zadeve tako uredil in si mogoče kupil še malo hišico z vr-vrtom, potem lahko mirno in brez skrbi lahko uživa sad svojega dolgoletnega dela. (V ima kolikor večjih prihrankov, lahko živi od obresti. Tisti pa, kateri gredo v domovino, samo na obisk, naj se obrnejo na Frank Sakster 8tate Bank, da jim preskrbi dovoljenje za vrnitev (permit to reenter) in pa seveda tudi karto za nazaj. Ker pridejo v Jugoslavijo samo na obisk lahko svobodno pustijo, da dobijo njihovi dolarji vsi mladice, saj se bodo vrnili zopet v Ameriko po "očete" (dolarje). Teh navodil nočem sicer nikomur vsiljevati, navedem jih pa v dobro veri in na podlagi lastnega opazovanja. Da ne bom ostal samo pri resnem razpravljanju, hočem povedati še eno šaljivo dogodbico: V neki vasi na Spodnjem Štajerskem (pa ne v Dobovi), se je Priloženo vam pošiljam tri do-' raznesla govorica, da hodi vrag v nosti. In če se enkrat ženske skregajo, vam je znano, da ne štedijo z očitki in besedami. Gospodinja je bila stara kakih trideset let. služkinja pa dobrih osemnajst. Ko sta si vrfrli v zobe medse-Smrtna kosa. , bojne dolžnosti, so prišle osebno- Umrla je na Jesenicah po dolgi s?i na vrsto, bolezni Marija dr. Pavličkova. po- — Ah. kaj boste vi. — je rekla setnica in trgovka. služkinja gospodinji. — Vaš mož — V Črnučah je umrla v sta- ( mi vsak dan desetkrat pove, da rosti 83 let. Adela Luckmann, ro- sem lepša kot ste vi. jena Rak. larje za podaljšanje naročnine za list. Vaš list jako rad čitam ter mi izmed vseh slovenskih listov v Ameriki najbolj ugaja Vi ne veste. kako sem se moral včeraj smejati, ko sem čital dopis [Mrs. Ben-čan iz Chicage. Saj pravim, ta ženska pa zna pravilno obračunati z Grdino. Pozdrav vsem skupaj, posebne pa Petru Zgagi. Mike Starašinič. Selo Moste, Slovenija. Dopisnik iz Pittsburgha, Pa., navaja v svojem dopisu, da mu je g. Varoga. kateri se je mudil na kratkem obisku v domovini, "•>-vedal. da rode dolarji v Jugoslaviji mladiče. To je resnica, a resnica je tudi, da se to mladiči kmalo razprše, ako se ne ravna ž nj:-mi pametno in previdno. Nam Slovencem je ljubezen d*> obliki velikega prešiča na pokopa- Za površne bolečine rabito SEVERA'S Gothardol. Zanesljiv bitni linimenl. Popularno zdravilo od .eta 1S81. 50c ir. COc« Naprodaj vsepovsod po lekarnah. W. F. SEYEKA CO., R^DAR SA?:05. IG*A T3 OJAKOM, ki imajo namen poslati darila za Božič v denarju priporočamo s posiljatvijo ne odlašati. Cimpreje odpošljejo, tempreje se izplačilo izvrši. S tem pomagajo nam in pošti vzdržati točnost tudi v Času največje zaposlenosti. - - - i • FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. dospodinja jo s težavo požirala j<*zn. — služkinja jo pa mirno na-daljevala: j — Pa tudi stokrat boljše znam ; poljubovati kot znate vi . . . j Gospodinja je ozelenela Bele J pene so se ji pojavile na ustih. jCudno je zahropla in vprašala: ! — Ali pravi moj mož. da zna-jle vi boljšo poljubovati kot pa jaz? — — je odvrnila služkinja. — tejra ne pravi vas mož. To mi je vaš bordar povedal. Henry Ford plačuje stroške potovanja kraljice Marije po Ameriki. Človek bi domneval da se Ford le za Liziko zanima, pa se tudi za > Marijo. * Tud# ta je iz ne\vyorške naselbine : Rojak je prišel domov. Tiho se je sezuval in spravljal spat. Manjkalo je par minut do treh zjutraj. Žena se prebudi ter ga zaspano vpraša: — Koliko je ura? — Le oakaj. Do dvanajstih sem bil na seji. Po seji sem šel takoj domov. Ena ura je. Tedaj pa udari ura na steni: Klin?! Klingr! Kling! Žena se popolnoma pfedrami in hoee začeti dolgo pridigo. Rojak pa zagrabi oevelj ter ga t reso i v uro rekoe: — IImlič,rodkclaj -pa Ječljafc? - GLAS NARODA, !). NOV. 192G SENACIJONALNI VLOM V BIARITZU UNIČUJOČA SODBA 0 ČARLSTONU i še noben moderni ples razunj vloma v grad Chan- prvega šiinija ni dvignil toliko! Ni se se poleglo razburjenje ra-1 d i drznega tilly, kjer so vlomilei odnesli ve- prahu, kakor sedanji čarlston. De-liki dijamant "Conde", že javlja- bate o njem so stalno na dnevnem' jo listi o novem senzaeijonalnem redu in o ekeeentrienem plesu soj vlomu, ki je bil izvršen te dni v podali svoja mnenja že uirlednij slovitem letovišču Biarritz. Vlom- znanstveniki, zdravniki peda"o**i •no je bilo v vilo Allfreda Loe- itd. Čarlston ima po vsem svetuj wensteina, najbogatejšega bankir- mnogo privržencev, zeli se pa. da ja Belgije. Loewenstein preživlja tudi mnogo sovražnikov. Morda običajno svoj«- poletne počitnice najbolj zagrizen njegov nasprot-v gradu Leicestershire, deloma v nik pa je angleški pastor Rogers svoji razkošno opremljeni vili Be- iz Bristol a. Ta je izrekel o plesu gonias v Biarritzu. naravnost uničujočo sodbo, kate- V noči od 17. na 18. okt. je bi- ro je objavil v nekem mesečniku, lo v vilo bankirja vlomljeno. Vlo- Gospod pastor motivira vzrok mileč je splezal čez balkon v bnr svojega nasprotja do čarlstona ta-kirjevo stanovanje' Predno je šel ko-le: na posel, je omamil Vse hišne pre-' "Jaz za svojo osebo še nisem vili i valeč. Domače razmere so mu ,],»! večje neumnosti. Plesna dvo- morale biti dobro znane, zakaj pobral je iz nekega predala ključe od železne blagajne, v kateri j • bil shranjen nakit gospo Loe wen -stein. Blagajno j«* neženirano od- rana ni več podobna plesni dvora-! ni. ampak blazniei. Plesni parčki t sp zde kot blazneži ali kot tolpa ' "pie. ki stoje na žarečem oglju ii ' zato ne morejo mirno stati. L ju pri in odnesel ves nakit, prekr.v- ki so navdušujejo za čarlston ne biserne ovratnice, obleke in prstane. Njegov plen je bil zelo li^-gat. kajti samo ena biserna ovrit-niea, sest o ječa iz 77 biserov, se ceni na t milijone frankov. hiši se je nahajal policijski pes. k. so abnormalni, Njih mnenje je zapreka poštenemu plesu. Ali ste morda že videli mladeniča v širo kili oksfordskih hlačah plesati čarlston Zdi sp, kot bi divjal silen vihar v njegovih hlačah in jih pa ni običajno spal v Loewenst.'i-J ugajal semtertja. Boli me, ko vi- sobi dim kaj takega! Kdor ljubi !«•- NOV NAČIN KRADNJE novi spalnici, marveč v nega maserja. poto, bo raje umrl predno bi pri- Vlom so opazili Šele zjutraj. V še] v sfik s čarlstonom. Ta ples je bankirjevi sobi je bilo vse raz-.io- ijistericen! Je ogaben!' Smrdi! tano, obleke so ležale po tleli i« , Fuj, odprite okna!" videti je bilo, da je tat vse teme-j Zalegla tudi ostra pastorjev« , 1 jito preiskal. Zanimivo je. da je ,>ridiga ne bo. Čarlston bo vsaj še prezrl dobro napolnjeno listnico v to S070no divjal po plesnih dvo-žepn neke obleke. Bankir je o rana], vsega sveta. Dolgega živ-vlomu takoj obvestil policijo v ljenja pa mu tudi njegovi ljubi-j Biarritzn ter pariške draguljarje.' telji ne pripisujejo. Izjavil je policiji, da ima sicer ve-'__ liko osohja. da pa jamči za poštenost svojih uslužbencev in služin-čadi. Vlomilec jo je najbrž odku-ril v inozemstvo. Celokupna sko- da znaša 1"» milijonov frankov. Prebivalstvo Brna je vznemir-, i n 1 zadnje čase neznani uzmovič. j ki je na zelo originalen način kra-> del razne drobnarije, najraje se-1 veda novčanice, ure. prstane in, druge manjše dragocene predme-j te. Mož si je pomagal pri svojem j poslu s trnkom, ki ga je metal! skozi odprta okna v izložbe ali privatna stanovanja iti lovil dragocenosti kakor ribič ribe. Dan za dnem so prihajale na polieijr ovadbe in vse prizadevanje kriminalnih organov, da bi modernega ribiča izsledili, je bilo zaman. Šele te dni je prišel ino/. v roke pravice. Pred kratkim se je zglasil v ne ki hiši neznanee. ki je šel po vseli hodnikih in opazil, da je kuhinjsko okno nekega stanovanja odprto. Na mizi v kuhinji je ležala denarnica in neznanec se pri pogU Z BERGLJAMI OKOLI SVETA Mar premore svet globetrot t er-jev, ki bi zaslužili posebno pozornost? Da; vsekakor moremo šteti med nje bivšega francoskega letalskega poročnika Pernota. ki se je pred tremi leti odločil, da trikrat prehodi svet v šestih letih. Poročnik Pernot je bil ranjen v svetovni vojni in so mu morali odrezati obe nogi. Nenavadni svetovni potnik, ki je izredno fantastično oblečen, se je te dni pojavil v Ilanovrn. kjer je vzbudil velikansko pozornost. Od 1. januarja leta 1024 je prehodil že fiO.OOO km z lesenimi nogami in bergljami ter prepotoval Španijo. Holandsko, Švico, Italijo, j du na „j0 n\ mogel premagati. Ili-Avstrijo. Balkan. Poljsko, Rusijo, j tro j(. vrpp| trnc]- jn jt, Združene države, del Kanade i" ; denarnico k sebi. Bil je v ribiški velik kos Afrike. (V se mu njego-1 otroki izborim podkovan. Tisti hip va namera posreči, dobi na pod jc pa stopila v hišo raznašalka lagi stve. ki jo j.- sklenil z nekim novin in zalotila čudnega ribič;) ameriškim založnikom. 40.000 do- ( |>r; poslu. Slučajno ga je poznala larjev. to bi bilo za tri kilometre osebno. Neznanec je z ukradeno en dolar. Iz Hanovra se je potnik denarnico hitro pobegnil, toda Ali bodo starišž izpostavili svoje otroke nevarnosti? Seveda no. I*a je k!juh temu na stotisoče starjšev. ki imajo najboljše namene, na ne vedo, da njihovi otroci niw> pravilno liranienl. Seveda; re l»i to vedeli, bi storili vse potrebno. ajte pa otrokom, namazanega na kruh a3i piškotih ter \ kakavu ali čokoladi, •» da hi jim dajali denar /a renene sladkarije, ki ni.-o čisto nič red i I ne. BREZPLAČNO Hranite labelnr Magnolia ali Star Kondenziranega Mleka ter dobivnjle zanie dragocena darila. Tukaj vidite naslikan uporaben nož in vilice, kar lahko dobite ?n l.~> labfl-nov. To darila in dosti drugih lahko dobite, če hranite tabelne s kan. Začnite jih hraniti danes ler jih odueslte v bližnjo premijsko prodajalno, ki je navedena spodaj ter si oglejte veliko izbiro daril, (iotovo boste kaj dobili, kar potrebujete na svojem domu. — -ii Hranite labelne za dragocena darila. PREMIJSKE TRGOVINE NEW YORK CITY, M. Y. NEW VO H K. tjl I V, N. Y. 44 Hjdson Street, near Djane Street 426 West 42nd Street. Near Ninth Ave 1427 Third Avenue, nenr £0th Street 61 East 125th Street, near Madison Ave BROOKLYN, N. V. 2 Sumner Avenue, near Broadway 41 Nevins Street, near Livingston Street JERSEY CITY, N. J. 350 Grove Street, near Newark Avenue 5i4 Summit Avenue, near Newark Avenue NEWARK. N. J. 23 Warren Street, near Washington St. •^^UgnoluI LENINOVA VDOVA 0 MORALI V RUSIJI Soeijaina revolucija je spravila rusko ljudstvo na zelo nizki moralni nivo. Boj proti moralnemu propadanju je postal v Rusiji eno na važnejših javnih vprašanj in »liskusija o tem problemu je postala v raznih publikacijah nekako moderna. Javno mnenje zastopa večina sovjetskih listov Najboljši novinarji in publicisti so si' začeli resno ha vit i s problemom moralne pokvarjenosti. Zadnje rase se je vršilo />> nešteto javnih predavanj in zborovanj. ROJAKI POMAGAJTE! Koncem meseca septembra je zadela našo ožjo domovino nesreča, kakoršne ne pomnijo niti najstarejši ljudje. V žirovskih, poljanskih in polhovgrajskih hribih je divjala grozna nevihta, ki je dosegla svoj višek s tem, da se je nad nesrečnimi kraji utrgal o-blak. Poljanšica, Sora, Račeva, Gradiščica, Borna, Malo voda, Brebrovnica, Ločnica so prestopile bregove ter uničevale vse, kar jim je stalo na potu: hiše, žage, mline, šupe, mostove, obrambne zidove, cvetoča polja in žal tudi človeška življenja. Cez noč so bili izpremenjeni v jezera in puščave ukrepi, ee kaznijo. treh;! tudi prelepi naši kraji: 2iri z okolico, vsa Poljanska do , ". ' lina do škofje loke, Pohlov erradec in v = i Grad-* naj nastopi vlada proti demorali i i i- J -- . ^ CL 111 ^uraa« z i rani m elementom z najstrožjimi | dolina do \ iča, dolina Brebovnice od Lučne mrtno do Gorenje vasi, dolina Ločnice in še mnoge druge. Ogromno škodo je pa napravila tudi na Viču v ^zarjih- V N°vi - v Gameljnh, j., prjobeila v "Pravdi" zanimiv j v* grabnu, V Izlakah itd. elanek. v katerem zahteva, na i Cez 40 hiš je uničenih, odplavljenih ali popol-viada enerpirno nastopi proti mo noma zasutih; nešteto mlinov, žag in drugih poslopij je pa tako poškodovanih, da ji'i je treb podreti. Prebivalcev teh krajev, ki so vsled ralno podivjani mladini. < >ua i »a ne zarlovolji sniim najstrožji mi kaznimi, kakor druiri inorali- -11. marv< zalit« reva. naj vh.da j lih cest odtrgani od sveta begajo okoli brez strehe, brez hrane in obleke in preplašeno kličejo: \Ta i>o- j tfcra Koeijalnejra zla. Knipskaja . prihaja do zakljneka. da je ne]»o | ' ' _ I S J, • s red n i vzrok moralne podivjano- Ljudstvo, ki je v teh krajih že leta 1924 toliko !sti bedno stanje sovjetskega šol- i trpelo, si je rešilo le golo življenje in zre s strahom Utva. v katerem je za kulturni in j v bodočnost, moralni razvoj mladine tako sla \T v J 1 v Po poskrbljeno, da so posledieam ; i\asa dolžnost je pomagati tem siromakom. , nihee ne more end it i. Leninova j Glas Naroda je začel nabirat' sklad v ta vdova odkrito priznava, da v Uu-1 namen. i si i i ni mojroee prieakovati i zboli-! \r ' ] • i i i t t i 7 * S1 aarovi bodo poslani na magistrat sto nel. 7al na drevo, tako nesrečno z nj ira. da ie obležal mrtev. Italijanski novinar aretiran v Parizu. lega tedna i bomo začeli razpošiljati na? Sten-mh roparjev, ki so se branili z o- ski Koledar. Dobil z nje- listi ne porr»ča jo. Omejitev števila duhovnikov v Mehiki. Predsednik mehikanske ti- VOLJA PREMAGA BOLEZEN v " " " S! po m liesede > lanski novinar m načrt, ki predvideva to- Znani itfitjjo.ii.Tivi uvii.ai ju , , zakon s k večkratni milijonar dr. Filip Xal- - .. ....... . . <-no omejitev števila dtihnvnikov di. ki ie liomagal glavnemu u- , . . .. raznih ver v Mehiki, redniku "("orriere <1 Italia Fill-:______ pelliju pobefrniti v inozemstvo., j«' bil te »lili aretiran v Parizu. Nal dija ilolže. da je kriv poloma neke banke. tro naroce. ker smo opoliioma čil raznašalka ni dolgo pomišljala.| Znani lekarnar Krnil ('one. ki kaj bi storila. Odšla je na polici- je letos umrl. je bil navdušen pri jo in povedala, da se piše origi- staš teorije, da je mogoče z voljo, nalni rbič Karel Kra!. Policiji je izlečiti večino bolezni. Trdil je. da i \])YE liT I in (,'f Is' V 1 /,V)/> 1 izdala tudi njegovo stanovanje, zadostuje, ako bolnik dvajsetkrat kjer je našla policija celo skladi- na dan ponovi formulo: "Dan za1 šče denarnic, več srebrnih ur in dnem se moje zdravstveno stanje j drugih dragocenosti, ki jih je na- boljša", pa začne bolezen že čez lovil Tvral s pomočjo trnka. Moža nekaj pojemati. so aretirali in izročili sodišču. Pri- O tem. da je mogoče na bolezen 1 napele, lovil jc i i.ilrrimi je začel j /,.no jM otroke v bedi doma. Po-' svojo Vlogo, toda kmalu se je s].,- j tpm se ,]led ohromelega in bo-lere^rn hrbta*/ Takojšnjo KONCERTI': PLES - K obilni vdeležbi vabi — mtmmmmmm •S L O V A N* SEZNAM KNJIG VODNIKOVE DRUŽBE ki izidejo te dni. 1. Velika pratika za leto 1027. 2. Iz skrivnosti prirode — poljudno znanstveni spisi. 3. Juš Kozak; Beli mecesen — povesti. 4. Vladimir Levstik: Kladivo pravice _ povest iz vojne dobe. Vsi oni, ki so plačali članarino, jih bodo prejeli po posti naravnost iz Ljubljane. Natančen čas borno že pravočasno poročali. Vsakdo, ki se j<- medtem m<>rda selil, mora .skrbeti, da bo knjige dobil na naslovu, ki era je naznanil takrat, ko je plačal naročnino. Mi smo posebej naročili par sto iztisov, da lahko ustrežemo tudi onim, ki še niso člani te družbe. Velika pratika, kakor vse ostale knjige bodo jako zanimive. CENA 4 KNJIGAM JE •i. Pošljite z naročilom natančen naslov in ■potrebno svoto in poslali vam jih bomo poštnine prosto, dokler zaloga ne poide. Vsa tozadevna pisma naslovite na: "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. GLAS NAHODA, 9. NOV. 1926 23 (Nadaljevanje.) — Kaj naj pa rečem? — je nadaljeval ear. — Hrepenim po tebi ! Ni moja lastnost uriti se y potrpljenju, kajti v meni valovi vroča kri Petra Velikega in Karola Dvanajstega. Če te ljubi car, vklju-» uje io vse: da si najlepša ženska Iiusije, da te bo obsijala moč in blsk ob moji strani, da se ti bo klanjal celi svet. — Vidim visoko ženo ob strani vašega veličanstva, — je odgo-vorial plaho. — Nobenega prostora ni tam zame. Objel jo je. } / — Elizabeta, — je prosil, — ozri se name. Prisegam to, da te bom dvignil na ruski prestol. Vedno večja je postajala njegova strast. — Na rokah te bom nosil v tajni ljubezni, dokler ne bo napori! dan, ko bom smel reči svojemu narodu: — Tukaj vidite ange-Ija, ki je prišel z neba. vam v blagor in meni v odrešenje. Trdno jo je objel. — Usmiljenje, milost, earsko veličanstvo! Kot hropenje je zvenelo k obema poslušalcema navzgor. Car pa ni poslušal njenih prošenj. — Proč z veličanstvom, — je hropel. — Tukaj stoji mož, tresoč se od hrepenja in muke. Dam ti besedo, da bo Katarina padla in da bo Elizabeta moja carinja. Prijel bom srečo, predno me preseneti razočaranje, užival mladost, predno me postarajo skrbi in poljubljal cvetko, predno jo uniči črv. — Carinja. — je zašepetala. Peter pa je jo vlekel, korak za korakom, s seboj preko dvorane. — Naj le pride. In tudi če bi zabtestel smrtni nož pred mojimi očmi, jaz bi t ene izpustil, moja vila, moj solnčni žarek. Stala sta tik proti njegovi vratmi. V zadnjem odporu se je oprijela Elizabeta \-rat. S silo pa je odtrgal njeno šibko roko, ter jo dvignil ter poljubil. — Blaženo se nama smehlja življenje, naju pozdravlja ljubezen. Kot hrepeni mrzlični po vodi, tako hrepene moja uosta po tvojih poljubih. Grmeče so se zaprla vrata za obema . . . Orlov je odšel po stopnjicali navzdol. Njegova roka se je oprijemala oprraje in plašno je cul utripati svoje srce. Vojaška sreča! Zmagal je v bitki, povsem slučajno, na nezaslišan način. S smehljajem zmagralea je zrl na obe plapolajoči sveči in neslišno je vriskalo v njem: — Sveti, Gregor! . . . Sveti, Katarina, v najbolj oddaljene ease! . . . Nepremično nad njim je stala carinja in le njene na široko odprte oči so razodevale vihar v njej. Nikdar ni ljubila carja. Popolnoma mirno je zrla, kako je živel devet let ž njo. ne da bi jo napravil za ženo, kako se je podil pod njenimi očimi za ljubezenskimi doživljaji. Smehljaje je prenašala ter mu bila skoro hvaležna za to, čeprav mu je v smrtni uri carinje Elizabete očitala njegovo nezvestobo. Prav tako bi se tudi sedaj smehljala onima dvema notri, zaljubljencu, od čutov obvladane-mu možu ter neizkušeni norici, ki se je dala tako hitro omamiti od hitro prenasičenega človeka. Privoščila je obema noč. Tukaj, tik poleg nje, je stal vendar mož, po katerem je hrepenela junak, ki je pripravljen tvegati radi nje svojo bodočnost in življenje. In vendar, prvikrat, pred njim. katerega je ljubila, je občutila na tajnem pekočo sramoto, da jo je zavrgel njen mož in njeno srce je kričalo po osveti. V tej žen k i pa je živela že dolga leta poleg želje, da izprazni ča-so uživanja in veselja do dna, še druga, višja častihlepnost, da se polasti baržuna sa mod rž ice. Hotela je biti vladarica nad milijoni, od Rige pa do Petroplavlovska, od Novaje Zemlje pa do Kaspijskega morja, nad vsemi, ki zro z vernim zaupjanjem navzgor k prestolu Belega carja, katerim je pokazal Peter Veliki z železno roko no-u pota. Na zapadu je sicer še manjkalo, Litvinske in Poljske, spodaj d o le j Azovsko morje in na iztoku stepe Kirgizov, ki oklepajo Kitaj-^o s strani. Treba je bilo šele napraviti pot prosto proti bajni Indiji, za koje posest so se še vedno borili Angleži, Francozi in domači knezi. Zroča v temne dvorane je videla Katarina prostrano rusko ear-stvo, vkovano v led, zelenečo spomladi, s svojimi gorami in dolinami, svojfmi rekami in jezeri, bogato obdarjeno z zakladi zemlje, obdano od nje. Videla je pred seboj tudi razdvojenega carja, pruskega carja ter plaho stvarico, ki naj bi postala radi ene ure ljubezni njegova žrtev. In medtem ko je car znotraj poljubljal mlado ženo, so padle kocke glede njegovega cela življenja. Molče je pohitela Katarina mimo Orlova po stopnjieah navzdol. Pri vratih se je še enkrat obrnila. Glasno in odločno je rekla, z blestečimi se očmi, ter glasom, k: je izdajal srd : — Gregor Gregorjevič. — osvetite me! * Sest tednov pozneje. Skozi sijajno razsvetljene dvorane Zimske palače se je gnetla množica carskih gostov, so korakali in se I riklanjali pari ter je igrala godba. Povsod so blestele z zlatom po sejane gala uniforme, redi in dragoceni kameni družinskega nakita ruskega plemstva. Dvor je proslavljal 2. maj, rojstni dan Katarine. Kljub ruski in splošno slovanski šegi, da se proslavi v glavnem god, se je držala Katarina priljubljene ji navade, katero je prinesla s seboj iz domovine. V svoji igralnici, zadnji veliki dvorani je zbirala carinja krog sebe svoje zveste. Bila je oblečena v bogato rusko narodno nošo ter * nosila krog prsi široki rdeči trak reda Katarine. Francoski poslanik, markij de Breteuil, je sedel z maršalom grofom Razumovskijem, ki je knečno okreval ter grofom Nariški-nom v nekem kotu pri igri. Tik pri odprtih vratih je sedela carinja. Njen pogled je oblavladal, sosednjo, sedaj prazno dvorano. Pred njo je stal Ivan Biron. več kot dvajset let izgnani vojvoda Kurland-ski. Kot Munnich je bil poklican iz pregnanstva, v glavnem na prošnjo staroruske stranke ter baronice Čerkasov, hčerke Birona, L-ateri je Peter nekoč neumorno dvoril. Ta proslava rojstnega dne je postala za Katarino zelo mučna. Prvikrat se je pokazal Peter javno z Elizabeto Romanovno ter ji dodelil pri banketu levi sedež poleg sebe, dočim je sedela Katarina na desni strani. Celi čas se je pečal le ž njo ter ni privoščil carinji niti ene besedice. Tudi ji ni čestital in nazdravil, kljub splošnemu pričakovanju. Čim hitrejše pa je pil.car vino, čim bolj je delal pri-V^mbq g^de v^eh, ki mu niso ugajali, tembol| tiho jeiipostajalo v iljeno. ovorflm*. Naenkrat pa je izbruhnil vihnr.'Ne da bi poznali gostje 1 ZA GOSPODINJE PH« ISVBELLE KAY Slovanska gospodinja ▼ Ameriki vedno z veseljem sprejema nasvete, s pomočjo katerih za more boljše vrgitl svoje dotfnostt kot gospodinja in mati. Na tem meotu bomo vsak teden objavili Aaaak. ki bo sanlmai vsako dobro gospodinjo. NAVODILO št v. 126. Navodilo za kuho. T*S]K-šna jjosiHwlinjii ve. (la so je iHjljše jtosluževati koudeuziranega kot i'a navadnega mleka. S tem dosti pri.štedi na sladkorju in mleku, in kondetizirano mleko je obenem tudi dobro za otroke. Kondenzira.no mleko zada kavi lioljši okus. Kava je boljša s kondeuziraniui mlekom kot pa .s sladkorjem in smetano. S tem mlekom kuhate lahko tudi razne jedi. posebno pa pudinge in de-zerte. Napravite j«nl i»o naslednjem navodilu, in videli boste, da bo vsem ugajala. PAJ IZ SMETANE % t-aše kondenz i ranega mleka l1* eaše vrele vode Sličice soli 1 žlieiea vanilje 1 žlieiea masla ea.še moke jteeeui piškoti '2 narahlo utepeua rumenjaka M e r i n g e 2 beljaka, dobro atej>ena 4 žličice zdrobljenega sladkorja Zmešajte mleko z vodo ter segrejte na i**ei. Pridenite moko, kateri ste pomešali malo vode ter mešajte toliko Časa, da se bo str-dilo. Kuhajte petnajst minut ter večkrat premešajte. Potem pride-nite rumenjake, maslo in sol. Po petih minutah je gotovo, nakar! IKiUjte z meringue in peeite v i>e-C-i toliko časa, da se bo »trdilo. Nasveti za kuhinjo. I>ognalo se je. da zahteva pretser. v i rano sadje še enkrat toliko sladkorja, ako mu >:a pridente pred kuhanjem namesto i*> kuhanju. Nekateri ljudi so mnenja, da je treba k on v o takoj izprazniti. Toda to ni pravilno. Kondenziruno mleko se ho v koti v i vzdržalo kolikor časa boste hoteli. Notranjščina kome je namreč iHjpolnoina čista in" vse je sterilizirano. Take konve se ne loti rja-viea. Steklenice, ki imajo ozek vrat. najlažje očistite z verižico. Želatina vam pride jako prav, ko ujKtrabljate ostanke mesa, zelenjave ali sadja. Ko delate omelete, pridenite jajcem cornflakes. M eosrebrite ozadje z , živim srebrom ter namažite s šelakom. Vezena zagrinjala se pri pranju jako krčijo. Vsledtega jih je treba I oprati v vodi. v kateri je nekoliko i jn'troleja ter izprati z jelly milom. I Mencati jih ni trelm preveč. Posu-j šile jih v senci. Izgledali bodo kot novi. Nasveti za lepoto. Če je mlada deklica prisiljena delati, je i»oglavitni pogoj, da je dobrega zdravja. Ako ni popolno-ma zdrava, jo ">o to prt delu oviralo. Deklica, ki mora ves dan sedeti. bi morala uživati dosti sveže zelenjave in sadja. oročljivo je tudi piti dosti vode ter na ta način skrbeti za redn/. odvajanje. Ako je pametna, bo raj-6e jedla kak doI»er sandwich ali sadje kot pa sladoled in sladkarije. Osebno zdravje. Zaprtje je ena najholj splošno razširjenih bolezni v Ameriki. Lahko se odpravi, ako človek ve, kakšno brano mu je treba uživa .. Zaprtje i>ovzroča hraua, v kateri je premalo vlaknastih jedi. premalo sadja, zrnatih jedi, zelene, solate, fižola, korenja in krompirja. Za zajtrk imejte kako žitnato jed, črn kruh in jajca. Pri malici naj bo vedno kaka solata. Pri o-bedu naj ne manjka krompirja v oblicah. V tem času so dobri tudi Sparg'ji in čebula. C'e kuhate juho, zakuhajte vanjo ješprenček. ZAKAJ SO POLARNE ŽIVALI BELE? vzrok za to, se je Peter opotekaje dvignil, imenoval grofa Nariški-na pasjega sina ter konečno udaril generala Melgunova iu tajnega svetnika Volkova. Le s težavo ga je mogla Elizabeta pomiriti. Nato pa je sedel, do konca banketa, bled in s krvjo podlitimi očmi ter se oziral naokrog, očividno iskajoe nove prepire. Kljub temu pa ni bila carinja mnenja, da je večer zanjo izgubljen. Še nikdar dotedaj se ji ni nudila prilika, da stopi neopa-ženo v stik z vodilnimi možmi ruske stranke. — Koliko ste stari, vojvoda Biron? — je vprašala zelo prijazno. — Eno in sedemdeset let, cesarsko veličanstvo, — je odvrnil stari državnik. — In kako dolgo ste vodili Rusijo? — Ko je zasedla Ana Ivanovna leta trideset prestol, — je odvrnil, — je položila vajeti v moje roke, dokler . . . — Dokler ni Munnieli strmoglavil vaše visokosti, — je dostavila Katarina z očividnim sočutjem. Biron je molčal. Njegove sinje oči pa so postale naenkrat črne. Katarina se je sklonila tik k njemu. — Ali ga še vedno sovražite? — je Vprašala polglasno. , Biron je zrl nepremično predse. t ' — Jaz čakam svoje ure, — je odgovoril temno. Carinja se je igrala malomarno s svojo pahljačo. — On je svetovalec mojega moža, — je rekla motreče in s pov-darkom. — Naklonjenost vladarjev je omahljiva, — je odvrnil Biron trdo. — In naklonjenost Petra je pena. — Drzni ste, vojvoda Kurlandski. — je odvrnila Katarina, navidez presenečena, a z bodrilnim usmevom. — Ne govorite o Kurlandiji, cesarsko veličanstvo, — je rekel Biron. — Ko sem se vrnil domov, se je jokal car ter mi je vrnil vse moje časti. Ko pa sem ga prosil, naj mi vrne vojvodino, se je smejal. Vladarji ne store dobro, če se smejejo podanikom. Katarina je molčala, a rekla nato pritajeno, a zelo odločno: — Dobili boste Kurlandijo, vojvoda. Mojo besedo na to. Baron je bil presenečen. ' — Zelo gotovi ste, cesarsko veličanstvo, — je rekel z očividno napetostjo. Katarina je dvignila pahljačo pred obraz. — Visokost, ene besedo v zaupanju, — je rekla in njene besede so postale neslišne. . . Na drugi strani dvorane je kramljala kneginja Daškov z grofom Šuvalovom. — Vi ne morete pozabiti pokojne carinje Elizabete? — je vpra šala z paznim pogledom. Velikanski Šuvalov se napravil značilno kretnjo — Vsi se radujejo, — je odvrnil zaničljivo,_ali se delajo vsaj tako, ker imajo zopet carja. Če pa vi videli, kneginja Elizabeto v njenih mlajših letih, z vlečko, ki je segala navzdol po stopnjieah spretola, s ponosnimi, sinjimi očmi, ki so žarele bolj kot demanti diadema, — to je bila v resnici vladarica, tudi brez pipe in ruske kite. Mnoge arktične živali, n. pr. severni medved, polarna lisica, polarna sova, jerebica itd., se razlikujejo od sorodnih vrst, živečih v toplejših krajih po beli barvi. O vzrokih tega pojava si biologi niso popolnoma na čistem. Nekateri trdijo, da je namen, ki ga zasleduje narava pri tem, ta, da se prilagodi barva dlake ali perja v svrho zaščite okolici. Pristaši te teorije menijo, da ščiti živali njihova barva pred njihovimi sovražniki. na drugi strani pa jim je v pomoč pri iskanju plena, da jih druge živali, s katerimi se hranijo, ne opazijo tako zlahka. To naziranje se da res utemeljiti v nekaterih slučajih. Ne drži pa nikakor v vseh slučajih, ki se tičejo polarnih pokrajin. Tako izvaja dr. Seide v listu "Natur". On ima glede prilagodenja bele barve arktičnih živali svoje lastne nazore. Znano je. da bele površine odbijajo toploto v manjši meri kot temne. To se pravi, da je za živali. živeče v zelo nizki temperaturi, velika prednost, če izgube tem manj telesne toplote. Iz tega se da sklepati, da služi polarnim živalim bela barva v prvi vrsti kot sredstvo, da izgubijo tem manj telesne toplote. Razume se, da gre pri tem samo za toplokrvne živali. Pri mrzlokrvnih živalih je večje prednosti temna barva, ker te živali morejp zviševati svojo telesno toploto potom intenzivnega absorbiranja solnčne toplote. Drugačen je slučaj pri toplokrvnih polarnih živalih, ki svoje telesne temperature ne morejo zvišati, a žive v mrzlem podnebju ter se morajo bas zato čuvati, da ne izgube preveč svoje lastne telesne toplote. To naziranje je tem verjetnejše ker je zaščitna svrha pri nekaterih živalih bele barve zelo dvomljiva. Tako imamo arktične ptice, kot je napriiner arktična sova, ki sploh nimajo nobenih sovražnikov ter vsled tega ne potrebujejo nobene zaščitne barve. Razen tega love te ptice svoj plen leteč iz česar sledi, da jim bela barva ne nudi nobenih prednosti, temveč, da je odvisno samo od njihove spretnosti, da ujamejo svoj plen. Razen tega so kratki dnevi polarne zime tako temni, da bela barva kot zaščita sploh ne more priti dosti v poštev. V nadaljno utemeljitev nazora o pomenu bele barve, ki preprečuje izžarevanje telesne toplote, navaja dr. Seide tudi dejstvo, da je število belo-barvnih živali v arktičnih krajih tako veliko, dočim je v tropičnih krajih tako majhno, da sploh ne pride v poštev. BESTUALEN OČE Hmtanje parni k of • Shipping n 13. novembra: Faria, Havre; Leviathan. Cherbourg; Olympic. Cherbourg, Bremen. Bremen. 10. novembra: Suffren, Havre. 17. novembra: Pres. Harding', Cherbourg, Bremen. 18. novembra: Franconia, Cherbourg. 19 novembra: Martha Washington, Trat. SO. novembra: Majestic, Cherbourg; Stuttgart Cherbourg. Bremen. M. novembra: Berenjtaria, Cherbourg; Geo. Washington, Cherbourg, Bremen. - IZ. novem bra: Cleveland, Cherbourg. Hamburg. Hamburg. Cherbourg, Hamburg. 1. decembra: Mauritania. Cherbourg; President Roosevelt, Cherbourg, Bremen. 2. decembra: De Craasp, Havre; Westphalia. Hamburg; Luetzow, Bremen 3. decembra: I'res. Wilson, Trat. 4 decembra: Paris, Havre; leviathan, Cherbourg; Olympic. Cherbourg. 8. decembra: Cari;i;inia, Cherbourg; Muenchen, Cherb- urg. Bremen. 9. deccmbra: Albert BaJHn. Cherbourg, Hamburg. 11. decembra: Majestic. Cherbourg; Republic. Cherbourg, Bremen. 14. decembra: Columbus, Cherbourg, Bremen. 15 decembra: Berengaria, Cherbourg: L* 8avole. Havre; President Harding. Cherbourg, Bremen. 22. decembra: Rochambeau, Havre 27. decembra: I'aJis. Havre: Olympic, Cherbourg; Deutschland. Cherbourg, Hamburg. 29. decembra: Berlin, Cherbourg. Bremen; Pres. Roosevelt, Cherbourg, Bremen. 30. decembra: Cleveland, Cherbourg. Hamburg. 1. januarja: Majestic, Cherbourg 6. Januarja: De Gra*sc, Havre; Hamburg. Cherbourg. Hamburg. 7 januarja: Martha Washington. Trst. 8. januarja: Berengaria. Cherl»ourg; France, Havre; Bremen, Cherbourg. Bremen. 12 januarja: Pres Hard-ng. Cherbourg, Bremen. 15. januarja: Paris, Havre; Aquitanla. Cherbourg. 22. Januarja: Homeric, Cherlmurg: Republic, Cherbourg. Bremen; Stuttgart, Cherbourg, Bremen. 25. Januarja: Pres. Wilson, Trst. 27. januarja: Hoc h am beau, Havre; Thuring'a. Hamburg. 25 januarja: Majestir, Cherbourg; France, Havre; Muenchen, Cherbourg, Bremen. NAJCENEJŠA VOŽNJA V JUGOSLAVIJO CO SULIC H DIREKTNA SMER POTOVANJA Kratka železniška vožnja do doma po zmerni ceni. Odplutje proti Trstu in Dubrovniku: MARTHA WASHINGTON 19. NOVEMBRA — 7. JANUARJA PRESIDENTS WILSON 3. DECEMBRA — 25. JANUARJA VpraSaj le za cene ;n prostore v bližnji agentun. PHELPS BROS., 2 West St , N. V. S A M 0 6 D NI PREKO z ogromni mi parniki n«i olje PARIS 13. nov. — 4 decembra ROCIIAMBE U* — 24. nov., 22 dec, HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČfc. cel oče, ki se je med tem vrnil, še pretepati, da so komaj ukrotili. Z zadevo se sedaj peča državno pravdništvo. Himen. V sobto, dne 23. oktobra sla se poročila v farni cerkvi na tCnro-ški Beli France Pogačnik, nr;»pHhodnji8.) r » i«. „3 uuiin.-.t- zami- " t »»-»•»V * i-"* I »i ? V neki vasi pri Bratislavi se je te dni pripetil slučaj, ki živahno spominja na proslule čase torture in inkvizicije. Neki posestnik je osumil svojeg-a sina, da mu je u-kradel manjšo vsoto denarja. — Deček je tatvino tajil, drugi dan pa je njegov oče izvedel, da si je hotel kupiti žepno svetilko. Zato je fanta še enkrat trdo prijel in ga pozval, naj prizna tatvino. Deček je trdovratno tajil. Oče ga je prisilil, da se je slekel do golega, nato ga je odpeljal v skedenj, kjer mu je zvezal roki na hrbtu in. ga privezal na lestev tako, da je deček visel med nebom in zemljo. Kljub temu tatvine ni priznal. Oče je šel nato v gostilno in pustil sina celo uro v mučnem položaju. Ko se je vrnil, so bili že vsi dečkovi udje otekli. Yrv se je zarezala globoko v meso, telo se je zvijalo v silnih bolečinah. Deček pa je vztrajal pri svojem zatrdilu, da je nedolžen, nakar mu je besti-jalni oče položil še težko verigo okoli vratu, nato pa ga zopet pustil samega in odšel v vas. Dečka je napolmrtvega našla njegova sestra Julka, ki je tekla k materi na polje in ji povedala, kaj je videla. Ko je mati prišla domov, je bil skedenj zaklenjen in ga je morala s sIL"» ocfpreti. Fant je bil že v nezavestiSlCLinJi t&pu ga je za- . i i . 4 Uu v lTETI* u ■---T.-TTIn»» ju' tj>4"jjfij jai" -i.P«-, ALI VESTE, — da je obiskalo štirideset dijakov dunajske tehnike Jugoslavijo na študijskem potovanju? Ali veste, da so kadilci končno spoznali, da je čisti turški tobak, ki ga uporabljaj« v Ilelmar cigaretah finejše in boljše kakovosti kot pa tobak v drugih cigaretah. POZOR ROJAKI I Prosti pouk glede državljan