iff ['(Tiro s, - APRIL cc7
Policijska izkušnja kot nasvet
Nasvet iz prve roke
Alenka Jereb
Prikaz in preizkus varne vožnje na parkirnem prostoru pred Občino Vodice
Sredi aprila je Moto klub MAK v sodelovanju s Policijsko upravo Ljubljana pripravil prikaz varne vožnje za voznike motornih, koles in koles z motorjem (skuterje). Motoristi so lahko preizkusili tudi varno vožnjo na poligonu ter si pridobili tudi druge spretnosti in veščine, ki jih mora vsak motorist obvladati na cesti.
Za dober prikaz so poskrbeli policisti inštruktorji, ki so kasneje bedeli tudi nad vsakim posameznikom, ki se je preizkusil na poligonu, ter svetovali, kako posamezne napake odpraviti. Vaje se je udeležilo preko 250 navdušenih motoristov, ki so se pomerili v vožnji slaloma med stebrički, se učili izogibati nenadnim oviram ter zavirati in varno ustavljati pred oviro. Videli smo tudi prikaz različnih poti ustavljanja glede na obremenitev motornih koles ter zaviranje pri različnih hitrostih z uporabo samo sprednje, samo zadnje ali obeh zavor. Inštruktorji so prikazali tudi pravilno uporabo varnostne čelade, zaščitnih rokavic in ostale zaščitne opreme. Na prireditvenem prostoru so prireditelji postavili tudi stojnice, kjer so si obiskovalci lahko ogledali zloženke in ostali
preventivni material, v katerem so predstavili koristne praktične nasvete za varnejšo vožnjo v prometu. Na ogled so postavili tudi opremo, s pomočjo katere odkrivajo storilce prekrškov, reševalec na motorju pa je prikazal reševanje ponesrečenega motorista.
Preventivno akcijo si je ogledal tudi naš župan Brane Podboršek, generalni direktor policije Jože Romšak, direktor Policijske uprave Ljubljana mag. Stanislav Vrečar, vodja Oddelka za cestni promet Policijske uprave Ivan Kapun, inšpektor Oddelka za cestni promet uniformirane policije Policijske uprave Ljubljana Milan Kotnik ter policisti Postaje prometne policije Ljubljana.
Kdo za kom cisti smeti?
Alenka Jereb
Ob prihodu pomladi, ki je letos se posebno pohitela, je že v navadi, da občine organizirajo čistilne akcije in tako skušajo s pomočjo društev in drugih nevladnih organizacij vplivati na večjo ekološko osveščenost ljudi. K temu je pripomogla tudi strokovna javnost, ki s svojim stalnim opozarjanjem na velike podnebne spremembe opozarja na dejstvo, da se bo tudi posledično življenje v prihodnosti bistveno spremenilo. 22. april, dan Zemlje, so zaznamovali številni dogodki po Sloveniji, med njimi tudi v naši občini. Ob pogledu na znane obraze, s katerimi se vsako leto srečujemo na čistilni akciji, se vedno sprašujem, kdo pravzaprav za kom čisti smeti. Večina udeležencev se je strinjala, da tistih, ki brezvestno odlagajo smeti in druge nevarne odpadke v naravo, prav gotovo ni bilo na akciji. Saj kdor si vsaj enkrat na leto nadene rokavice in s praznimi vrečami odhiti na naše zelenice, se sprehodi ob cestah ali pa morda zavije v gozdove in tam napolni ne eno, temveč vsaj nekaj vreč odpadkov, prav gotovo ne bo skušal skruniti nam tako drage narave. Kje je torej naša ekološka zavest? Vsekakor jo moramo začeti razvijati pri najmlajših in jih podučiti, hkrati pa jim dajati zgled. Pa ne samo doma, na svojem dvorišču, temveč povsod, kamor gremo in kjer se gibljemo. Morda bi se morali vsak zase vprašati, zakaj se še vedno v naših gozdovih znajdejo nevarni odpadki, zakaj je ob cestah polno pločevink in cigaretnih
škatlic, zakaj so dve uri po tem, ko se akcija konča, na cesti papirnate vrečke od jedi, kupljenih pri proizvajalcu hitre prehrane?
O tem smo se spraševali vsi, ki smo se dan pred dnevom Zemlje udeležili čistilne akcije. Najbolj smo bili veseli ob pogledu na najmlajše - šolarje, ki so se tudi letos pridružili svojim staršem in vsak po lastnih močeh pripomogli, da je naša občina postala čista in zelena. Med nami smo opazili le peščico novih obrazov, ki smo jih z veseljem pozdravili in sprejeli v svojo druščino. Le kako jih ne bi?! Saj so s svojo udeležbo pokazali, da se želijo približati ljudem in se aktivno vključiti v življenje in delo naših občanov. O uspešnosti čistilne akcije lahko preberete v tokratni številki našega glasila. Pripravili pa smo vam tudi prispevek o preventivni akciji usposabljanja motoristov, ki se je teden pred čistilno akcijo odvijala na prostoru pred občinsko stavbo. Vse ljubitelje ljudskega izročila bo prav gotovo navdušila nova raglja, ki jo imamo od letošnjih velikonočnih praznikov v zvoniku sv. Marjete. Društva ne prezrite razpisov, ki jih je pripravila občinska uprava, če pa vas zanima, kako je naravnan letošnji
proračun, pa preberite intervju z županom Branetom Podborškom. Spregovoril je tudi o viziji prostorskega urejanja ter težavah, s katerimi se srečuje pri vodenju občine. O podpisu dokumenta o medsebojnem sodelovanju med občinama Vodice in Kanjiža pa si preberite v rubriki Aktualno.
Pred nami so prvomajski prazniki. Eni jih boste praznovali delavno, drugi si boste vzeli čas za dopust; kakorkoli že, izkoristite jih in si po svojem okusu napolnite baterije.
Javno občinsko glasilo Kopitarjev glas je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije pod zaporedno številko 462.
Izdajatelj: Občina Vodice, Kopitarjev trg 1, Vodice
Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno.
Izhaja mesečno v 1450 izvodih.
Odgovorna urednica: Alenka Jereb
Oblikovanje: Matjaž Ferenc
Ilustracije: Andrej Potrč
Slika na naslovnici: Robert Hočevar
Tisk: Kubelj, d.o.o.
Datum natisa: april 2007
Naslov uredništva: Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice
Elektronski naslov uredništva: kopitar.vodice@siol.net,
Javno občinsko glasilo Kopitarjev glas na medmrežju:
www.vodice.si,
Sporočilo bralcem
Odgovorna urednica si pridružuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Pisma bralcev naj ne bodo daljša od ene tipkane strani oziroma naj vsebujejo največ 2000 računalniških znakov. Disket in neobjavljenih pisem ne vračamo.
Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Vse prispevke sprejemamo do osmega v mesecu.
Vsebina / Občinska uprava poroča
Nasvet iz prve roke Uvodnik:
Kdo za kom cisti smeti?
Občinska uprava poroča:
Hidromelioracijska si stema Poljšak in Gameljščica imata novega upravljavca in vzdrževalca, Razpis sa sofinanciranje kulturnih programov v občini Vodice, Razpis sa sofinanciranje društvenih projektov v obcini Vodice, Razpis sa sofinanciranje športnih programov v obcini Vodice
Aktualno:
Vodice in Kanjiža sodelujeta v skupnem projektu, Kako varni se pocutimo na naših cestah, Ostajamo zvesti tradiciji
Naša občina je čista in zelena
Seje sveta:
4. redna seja, 5. redna seja
Družbene dejavnosti:
Z vlakom po Sloveniji, Naša občina je cista in zelena, Kulturna dedišcina v vrtcu
Intervju:
Letošnji proračun je močno investicijsko naravnan
Društva:
Varna hoja v hribe, Naše akcije in srečanja se nadaljujejo
Potopis:
Po poteh Majev...
Cvetličarski kotiček: Tekmici
Zdravniški kotiček:
Spomladanska utrujenost
Črna kronika Pisma bralcev Otroški kotiček Oglasi/ zahvale Velikonočni prazniki
Medobčinski inšpektorat
Uradne ure na sedežu inšpektorata, Mengeška cesta 9, Trzin, vsak ponedeljek in sredo med 9.00 in 11.00 uro: v prostorih Občine Vodice vsak ponedeljek med 9.00 in 11.00 uro po predhodnem dogovoru na telefon (01) 564 47 20 (Medobčinski inšpektorat).
Javno podjetje Komunala Vodice, d.o.o.
Uradne ure v prostorih javnega podjetja (dom krajanov, Utik 1), in sicer ob ponedeljkih in petkih med 9.00 in 12.00 uro, ob sredah med 9.00 in 12.00 ter 14.00 in 17.00 uro.
REPUBLIKA SLOVENIJA	Številka-. U-I-34/07-9
USTAVNO SODIŠČE	Datum-. 5.4.2007
S K L E P
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Mojce Ločniškar in drugih iz Vodic na seji 5. aprila 2007
s k l e n i l o .
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti drugega odstavka 27. člena Odloka o proračunu Občine Vodice za leto 2006 (Uradno glasilo Občine vodice, št. 3/06) in 4. člena Odloka o spremembi Odloka o proračunu Občine Vodice za leto 2006 (Uradno glasilo Občine Vodice, št. 11/06) se zavrže.
Predsednik dr. Janez Čebulj
Uradne ure
ENSVET -
brezplačno energetsko svetovanje za občane v Vodicah
Uradne ure v prostorih občinske sejne sobe nad pošto oz. trgovino v Vodicah, in sicer vsako tretjo sredo v mesecu med 16.30 in 18.00 uro po predhodni najavi na telefon (01) 833 26 10 (sprejemna pisarna Občine Vodice, vsak delovni dan med 8.00 in 15.00).
Petrol Plin, d.o.o. - informacijska pisarna Vodice
Uradne ure v prostorih občinske sejne sobe nad pošto oz. trgovino v Vodicah, in sicer vsako sredo med 18.30 in 19.30 uro (vodja informacijske pisarne Marjan Jakolin, tel. (041) 371 655).
Hidromelioracijska sistema Poljšak in Gameljščica imata novega upravljavca
in vzdrževalca
Herman Usaj, univ. dipl. ekon. (Kmetijstvo Vipava d.d.)
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je podpisal Pravilnik o določitvi višine nadomestila za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah na melioracijskih območjih za čas od aprila do decembra 2007
Vse od izvedbe hidromelioracij se bolj ali manj posrečeno rešuje problem njihovega vzdrževanja. Zadnjič je bila izvedena odmera prispevkov za vzdrževalna dela v letu 2004. Zbrana sredstva te odmere so bila, poleg proračuna Občine Vodice (večinski delež), tudi vir financiranja dosedanjih vzdrževalnih del na območju hidromelioracijskih sistemov v občini Vodice.
V letošnjem letu je ponovno predvidena odmera oziroma plačilo prispevkov lastnikov zemljišč na območju hidromelioracijskega sistema Poljšak in hidromelioracijskega sistema ob Gameljščici. S temi sredstvi bomo jeseni nadaljevali z vzdrževalnimi deli.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) se je odločilo v letu 2007 ponovno aktivirati vzdrževalna dela na hidromelioracijskih sistemih, ki so bila v prejšnjih obdobjih vzpostavljena več ali manj iz republiških proračunskih sredstev. Podlaga za vzdrževalna dela na hidromelioracijskih sistemih je Zakon o kmetijskih zemljiščih. V ta namen so bili preko javnega razpisa na osnovi Zakona o javnih naročilih (ZJN-i) in ob upoštevanju direktive 2004/18 EC izbrani potrebni upravljavci in izvajalci vzdrževalnih del hidromelioracijskih sistemov za posamezne upravne enote oziroma sklope.
Kmetijstvo Vipava d.d. Šempeter pri Gorici se je na javnem razpisu javilo za Goriški sklop in bilo tudi izbrano. Ugotovljeno je bilo, da za Centralni sklop in Gorenjski sklop ni bilo nobene ponudbe (v ta sklop spadajo tudi hidromelioracijski sistemi
občine Vodice). S strani naročnika (MKGP) imenovana komisija za odpiranje ponudb je zato predlagala, da se javno naročilo v predmetnem sklopu odda po postopku s pogajanji, brez predhodne objave, skladno z določili ZJN-i. Na ta način je bila sklenjena Pogodba o upravljanju in vzdrževanju hidromelioracijskih sistemov za Centralni in Gorenjski sklop s Kmetijstvom Vipava d.d. Šempeter pri Gorici.
Z namenom, da se čim prej opravijo dela na območju občine Vodice iz že razpoložljivih sredstev (zbranih s prispevki za leto 2004) in okvirno določi obseg del za leto 2007, kar je osnova za odmero v letu 2007, smo se na sedežu Občine Vodice sestali predstavniki občine, Kmetijske svetovalne službe Medvode in Kmetijstva Vipava d.d. kot upravljavca in vzdrževalca del. Najprej je bil sprejet dogovor, da se zaradi republiškega odloka, ki prepoveduje vzdrževanje jarkov v času od marca do avgusta, nemudoma opravijo dela, ki jih omogočajo že zbrana sredstva iz leta 2004 na osnovi predhodnega skupnega ogleda terena. Drugi del razgovora je zajemal dogovor o planu za leto 2007.
Del dogovora, ki je obsegal izvršitev nekaterih vzdrževalnih del iz sredstev, zbranih v letu 2004, je bil že realiziran. Tako so bili v letošnjem "zimskem času" očiščeni melioracijski jarki od Poljšaka, mimo Polja, do Utika oz. Bukovice. Glavnino sredstev je sicer zagotovil neposredno proračun Občine Vodice. V letošnjem letu bomo z združevanjem obeh finančnih virov nadaljevali z vzdrževanjem oz. obnovo nadaljnjih najbolj potrebnih odsekov. Poudariti velja, da je Občina Vodice tudi v letošnjem proračunu predvidela določena sredstva na namenski postavki "čiščenje melioracijskih jarkov", kar kaže na dejstvo,
da do te problematike, ki je sicer v državni pristojnosti, nikakor ni indiferentna.
V Uradnem listu Republike Slovenije je tudi s strani ministrstva podpisan Pravilnik o določitvi višine nadomestila za kritje stroškov za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah na melioracijskih območjih od aprila do decembra 2007. Sprejeto je bilo, naj prispevek za hidromelioraciji Poljšak in Gameljščica ostane v višini i8,00 EUR/ha in da naj se ponovno pregleda meje hidromelioracijskih sistemov v izogib pritožbam, ki bi lahko sledile novi odmeri za leto 2007. V pritožbenem času po izdaji odločb o odmeri nadomestila lastnikom zemljišč v hidromelioracijskih sistemih bo imel upravljavec Kmetijstvo Vipava d.d. odprto pisarno tudi v sejni sobi Občine Vodice (nad pošto, oz. trgovino), kjer bo možno o zadevi dobiti dodatna, konkretna pojasnila, zlasti pa preverjati utemeljenost eventualnih pritožb. Telefonsko bo možno kontaktirati na mobilni telefon 041/256 008 tudi izven uradnih ur, vsak delovnik med i0. in i2. uro.
Na podlagi Pravilnika o vrednotenju kulturnih programov v Občini Vodice (Uradno glasilo OV 3/4), Občina Vodice, Kopitarjev trg 1, Vodice, objavlja
JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE KULTURNIH PROGRAMOV V OBČINI VODICE ZA LETO 2007
Predmet javnega razpisa so programi in projekti na področju kulture, ki zajemajo vse oblike ustvarjanja, posredovanja in varovanja kulturnih dobrin na področju glasbene, dramske, gledališke in lutkovne, literarne, likovne in fotografske ter filmske in video dejavnosti.
Predmet tega razpisa niso sredstva za investicijsko vzdrževanje in investicije v prostore za izvajanje kulturnih programov in projektov.
Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prijavitelji na javni razpis
Na razpis se lahko prijavijo pravne in fizične osebe, ki izpolnjujejo naslednje pogoje-.
-	zasebniki na področju kulture, ki so vpisani v razvid samostojnih ustvarjalcev pri Ministrstvu za kulturo;
-	kulturna društva in zveze, registrirana v skladu z veljavno zakonodajo za izvajanje programov na področju kulture, ki s svojim dosedanjim delom izkazujejo pričakovano kakovost;
-	zavodi, registrirani za opravljanje dejavnosti v kulturi. Za vse velja pogoj, da-.
-	imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničevanje kulturnih aktivnosti;
-	imajo sedež na območju občine Vodice;
-	imajo dokazila o urejeni evidenci in članstvu (velja samo za društva - izpolnite in obvezno priložite fotokopijo evidence o članstvu);
-	dejavnost opravljajo na neprofitni osnovi;
-	so registrirani v skladu z Zakonom o društvih;
-	občinski upravi vsako leto redno predložijo finančno poročilo in poročilo o realizaciji programov ter poročila o doseženih uspehih na občinskih, regionalnih in državnih tekmovanjih, če so se jih udeležili.
Merila za izbor programov in projektov določa Pravilnik o postopku in merilih za vrednotenje kulturnih programov v Občini Vodice (Uradno glasilo OV, št. 4/2004).
Način oddaje vlog.
-	izpolnjena prijava na razpis in izpolnjeni obrazci iz razpisne dokumentacije (vsi prijavitelji);
-	kopija odločbe oziroma sklep o registraciji;
-	kopija o statusu (samo samostojni ustvarjalci na področju kulture);
- pošiljke, oddane po pošti, morajo biti oddane obvezno s priporočeno pošto, in sicer v zaprti kuverti z oznako "ne odpiraj - prijava na razpis za kulturne programe 2007". Na hrbtni strani kuverte mora biti naveden naslov prijavitelja.
Sredstva proračuna za sofinanciranje kulturnih programov bodo razdeljena skladno s pogoji, merili in normativi, ki jih določa Pravilnik o vrednotenju kulturnih programov v Občini Vodice, ter v okviru sredstev, zagotovljenih v sprejetem proračunu za leto 2007.
Izvajalci morajo programe obvezno prijaviti na prijavnih obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije, in priložiti ustrezna dokazila, zahtevana z razpisom.
Vloge, ki ne izpolnjujejo pogojev za finančna sredstva, se izločijo.
Obrazci za prijavo bodo na voljo po objavi javnega razpisa v času uradnih dni v sprejemni pisarni Občine Vodice, Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice.
Prijave na razpis morajo biti popolne - naknadna dopolnitev po izteku roka za predložitev prijav ni možna.
Zadnji rok za prijavo je 20. 5. 2007!
Prijave se oddajo na naslov. Občina Vodice, Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice.
Okvirna vrednost sredstev za javni razpis je 14.000 EUR (3.354.000 SIT).
O izidu javnega razpisa bodo prijavitelji obveščeni najkasneje do 31. 5. 2007.
Dodeljena sredstva morajo biti porabljena do 31. 12. 2007.
Z vsemi izbranimi prijavitelji bo podpisana pogodba o sofinanciranju izvedbe kulturnih programov v Občini Vodice za leto 2007.
Opozorilo: upoštevajo se samo prijave, ki bodo poslane v zahtevanem roku. Po preteku roka za prijavo se nepravočasno posredovane prijave vrnejo pošiljatelju!
Za informacije v zvezi z razpisom lahko pokličete na telefonsko številko 01/833-26-18.
Datum- 12. 4. 2007 Številka-. 610-02/2007-001 Župan Občine Vodice Brane Podboršek, univ. dipl. ekon.
Na podlagi Pravilnika o sofinanciranju društvenih projektov v Občini Vodice (Uradno glasilo Občine Vodice, št. 9/04 - v nadaljevanju pravilnik), Občina Vodice, Kopitarjev trg 1, Vodice, objavlja
JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE DRUŠTVENIH PROJEKTOV V OBČINI VODICE ZA LETO 2007
Predmet javnega razpisa so programi in projekti oziroma vse
oblike ustvarjanja in delovanja, ki so v javnem interesu.
Predmet tega razpisa niso sredstva za investicijsko vzdrževanje in
investicije v prostore.
Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prijavitelji na javni razpis
Na razpis se lahko prijavijo društva in zveze, ki izpolnjujejo naslednje
pogoje:
-	so registrirani za izvajanje dejavnosti in s svojim dosedanjim delom izkazujejo pričakovano kakovost;
-	društva, ki nimajo za osnovno dejavnost kulturne, športne in gasilske dejavnosti;
-	imajo zagotovljene materialne, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničevanje aktivnosti;
-	imajo sedež na območju občine Vodice;
-	nimajo neporavnanih obveznosti do Občine Vodice;
-	delujejo najmanj eno leto;
-	imajo urejeno evidenco o članstvu (izpolnite in obvezno priložite fotokopijo evidence o članstvu);
-	dejavnost opravljajo na neprofitni osnovi;
-	so registrirani v skladu z Zakonom o društvih;
-	občinski upravi vsako leto redno predložijo finančno poročilo in poročilo o realizaciji programov ter načrt aktivnosti za prihodnje leto.
Prijava na razpis:
-	izpolnjena prijava na razpis in izpolnjeni obrazci iz razpisne dokumentacije (obrazce je mogoče dobiti v sprejemni pisarni Občine Vodice, Kopitarjev trg 1, Vodice);
-	kopija odločbe oziroma sklep o registraciji;
-	pošiljke, oddane po pošti, morajo biti oddane obvezno s priporočeno pošto, in sicer v zaprti kuverti z oznako "ne odpiraj
-	prijava na razpis za društvene projekte 2007". Na hrbtni strani kuverte mora biti naveden naslov prijavitelja.
-	prijave se oddajo osebno ali po pošti najpozneje do 20. 5. 2007 na naslov: Občina Vodice, Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice.
Sredstva proračuna za sofinanciranje kulturnih programov bodo razdeljena skladno s pogoji, merili in normativi, ki jih določa pravilnik, ter v okviru sredstev, zagotovljenih v sprejetem proračunu Občine Vodice za leto 2007.
V primeru, da je na razpis prijavljenih več izvajalcev programov, kot je na razpolago proračunskih sredstev, občinska uprava Občine Vodice določi prioriteto za vrednotenje programov v skladu s potrebami in interesi lokalne skupnosti.
Vloge, ki ne izpolnjujejo pogojev za finančna sredstva, se izločijo.
Dodeljena sredstva morajo biti porabljena do 31. 12. 2007.
Izvajalci morajo programe obvezno prijaviti na prijavnih obrazcih. Obrazci za prijavo bodo na voljo po objavi javnega razpisa v času uradnih dni v sprejemni pisarni Občine Vodice, Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice.
Prijave na razpis morajo biti popolne, naknadna dopolnitev po izteku roka za predložitev prijav ni možna.
Okvirna vrednost sredstev za javni razpis je 5.000 EUR -(1.198.200 SIT).
Zadnji rok za prijavo je 20. 5. 2007!
Z vsemi izbranimi prijavitelji bo podpisana pogodba o sofinanciranju izvedbe projektov v Občini Vodice za leto 2007.
Opozorilo: upoštevajo se samo prijave, ki bodo poslane v zahtevanem roku. Po preteku roka za prijavo se nepravočasno posredovane prijave vrnejo pošiljatelju!
Informacije v zvezi z razpisom dobite vsak delovni dan v času uradnih ur na tel. 01/833-26-18.
Datum: 12. 4. 2007 Številka: 419-01/2007-001 Župan Občine Vodice Brane Podboršek, univ. dipl. ekon.
Na podlagi Pravilnika o vrednotenju športnih programov v Občini Vodice (Uradno glasilo Občine Vodice, št. 10/01 - v nadaljevanju pravilnik) Občina Vodice, Kopitarjev trg 1, Vodice, objavlja
JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE ŠPORTNIH PROGRAMOV V OBČINI VODICE ZA LETO 2007
I. PREDMET JAVNEGA RAZPISA
Za uresničevanje programskih nalog športa se iz proračuna Občine Vodice za leto 2007 sofinancirajo naslednje vsebine-.
-	interesna športna vzgoja predšolskih in šoloobveznih otrok;
-	športna vzgoja šoloobveznih otrok;
-	športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport;
-	športna in interesna vzgoja mladine;
-	športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport;
-	športna vzgoja mladine s posebnimi potrebami;
-	športna rekreacija;
-	šport invalidov;
-	izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu;
-	delovanje društev, občinskih in drugih zvez ter zavodov na lokalni ravni.
II.	Na javnem razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci športnih programov.
-	športna društva in klubi, registrirani po Zakonu o društvih;
-	zveze športnih društev, ki jih ustanovijo športna društva ali klubi;
-	zavodi, zasebniki ali druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa;
-	zavodi s področja vzgoje in izobraževanja.
III.	Pravico do sofinanciranja športnih programov imajo nosilci in izvajalci športne dejavnosti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje.
-	imajo sedež v občini Vodice;
-	imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih aktivnosti;
-	imajo organizirano redno dejavnost, za katero so
registrirani vsaj eno leto;
-	imajo zagotovljeno redno vadbo najmanj 36 tednov v letu;
-	za društva, da imajo urejeno evidenco članstva in plačano članarino;
-	redno letno Občini dostavljajo podatke o članstvu, poročila o realizaciji programov in doseženih rezultatih ter plan načrtovanih aktivnosti.
IV.	Sredstva proračuna za sofinanciranje športnih programov bodo razdeljena skladno s pogoji, ki jih določa pravilnik.
V.	Okvirna vrednost sredstev za javni razpis je 20.000 EUR -( 4.732.800 SIT).
VI.	Izvajalci morajo športne programe obvezno prijaviti na prijavnih obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije, in priložiti ustrezna dokazila, zahtevana z razpisom.
Obrazci za prijavo bodo na voljo po objavi javnega razpisa na Občini Vodice, Kopitarjev trg 1, Vodice, v času uradnih dni (ponedeljek, sreda, petek).
VII.	Zadnji rok za prijavo je 20. 5. 2007!
Prijave pošljite v zaprtih kuvertah z oznako "ŠPORT 2007 - prijava na javni razpis", s pripisom "ne odpiraj", na naslov Občina Vodice, Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice. Na kuverti mora biti tudi ime in naslov prijavitelja.
Opozorilo: upoštevajo se samo prijave, ki bodo poslane v zahtevanem roku. Po preteku roka za prijavo se nepravočasno posredovane prijave vrnejo pošiljatelju!
VIII.	Z vsemi izbranimi izvajalci športnih programov bo podpisana pogodba o sofinanciranju izvedbe športnih programov v Občini Vodice za leto 2007.
IX.	Dodatna pojasnila lahko dobite v času uradnih ur na tel. 01/833-26-18.
Datum-. 12. 4. 2007 Številka-. 671-02/2007-001 Župan Občine Vodice Brane Podboršek, univ. dipl. ekon.
Zaključen projekt Evropske unije, v katerem je sodelovala Občina
Vodice
Zaključen projekt pomeni tudi osnovo za nadgradnjo sodelovanja med Občino Kanjiža in Občino Vodice
Lili Djerkovic
Občina Vodice je kot občina iz Evropske unije sodelovala v projektu izmenjave, v katerem je imela svetovalno vlogo Občini Kanjiža v procesu pristopanja k evropskim integracijam
Občina Vodice se je pred letom dni prijavila na EU projekt, ki se nanaša na Program izmenjave, imenovan "Exchange program". Projekt je osnovan s strani EU, voden pod okriljem Evropske agencije za rekonstrukcijo (EAR) in izvajan s strani Stalne konference mest in občin preko Programa izmenjave.
Projekt "Priprava pogojev za pristop k EU in civilno vključitev v občinski razvoj ter politično načrtovanje" je vključeval sodelovanje strokovnjakov iz Občine Vodice in Občine Kanjiža. Aktivnosti, ki jih je v okviru sodelovanja izvedla Občina Vodice v okviru Programa izmenjave so bile-, svetovanje v zvezi s prilagajanjem na pristopanje Srbije v evropske integracije, priprava ustreznih analiz in na podlagi primerov dobre prakse oblikovanje predlogov za izboljšanje delovanja občinske uprave Občine Kanjiža ter razvojnih potreb njenih uradnikov, oblikovanje zbira predlogov za izboljšanje internih in eksternih kanalov komunikacij za javni dialog v Občini Kanjiža in izobraževanje o obliki EU projektnih predlogov in o pristopu logičnega sestava pri načrtovanju projekta ter še uvodni tečaj o zgodovini EU, politiki lokalnega vodenja in procesu pristopanja k EU za bodoče države članice. O tem so strokovnjaki izdelali končni dokument, ki vsebuje oblikovanje predlogov za posamezna obravnavana področja ter vložke o vključevanju civilne družbe v politično odločanje na področju manjšinskih pravic, lokalnega gospodarskega razvoja ter decentralizacije in reform socialne politike na lokalnem nivoju. Cilj študije je v okviru projekta predstaviti
oblike delovanja, katerih rezultat bo sprotno prilagajanje delovanja občinske uprave novim okoliščinam in izzivom okolja, med drugim tudi prilagajanje na pristopanje Srbije v evropske integracije. Predstavniki Občine Kanjiža so tudi obiskali Občino Vodice oziroma njihovega EU partnerja z namenom pridobivanja informacij, izmenjave znanja in pridobitve vpogleda v delovanje moderne EU občine. Obisk je bil osredotočen na predstavitev načina upravljanja in administrativnega delovanja občine EU partnerja kot tudi na srečanje z drugimi občinami v Sloveniji. Ekipa iz Kanjiže je vključevala predstavnike občinskega vodstva in člane projektne skupine.
Projekt se je zaključil marca letos in je po oceni pristojnih organizacij v Srbiji dosegel pohvalno oceno.
Izvajalca, ki sva s strani Občine Vodice sodelovala v projektu, Lilijana Djerkovič in Damjan Stanonik, sva v času trajanja projekta vzpostavila stike s številnimi organizacijami, društvi in gospodarstveniki. Večina njihovih predstavnikov je izrazila interes oziroma željo za nadaljnje sodelovanje med občinama oziroma sorodnimi organizacijami iz obeh občin. Interes za sodelovanje so izrazila tudi društva iz naše občine. Zato smo
predstavniki občin pripravili besedilo listine o nadaljnjem sodelovanju in prijateljstvu med občinama, ki sta ga ob zaključku projekta podpisala župan Občine Kanjiža Karol Kermeci in župan Občine Vodice Brane Podboršek. Podpisana listina predstavlja temelj za sodelovanje in utrjevanje odnosov med občinama ter njunimi prebivalci. Tako sta se župana načelno dogovorila, da bi lahko v mesecu septembru predstavniki gasilskih zvez in gasilskih društev obiskali gasilce iz druge občine. Seveda ob predpogoju, da bo med gasilci interes za takšne vrste izmenjave izkušenj. Ugotovili smo namreč, da gasilci iz obeh občin dosegajo odlične rezultate tudi na mednarodnih tekmovanjih. V naslednjih letih naj bi prišlo še na sodelovanja na drugih področjih, predvsem na področju kulture. V Občini Kanjiža je kulturno življenje na zavidljivo visokem nivoju. Zato bomo lahko uživali ob spoznavanju njihove kulture ter izmenjavi predstav ter nastopov med občinama. Možnosti za sodelovanje pa obstajajo seveda tudi na vseh ostalih področjih. Temelji za sodelovanje med organizacijami in prebivalci obeh občin so torej vzpostavljeni. Sedaj je potreben samo še interes in želja za sodelovanje, za kar pa sem prepričana, da že obstaja.
Kapljica v morje?
Jerneja, vida	Čistilna akcija občine Vodice
Udeleženci te in podobnih akcij se neprestano trudijo, da bi pomagali okolju in s tem neizogibno povezano tudi človeški rasi. A zdi se, da "zelene in čiste" pokrajine po svetu kljub temu izginjajo z vsakim novim dnem. Lahko si mislimo, da so takšne katastrofe pri nas oddaljene še stoletja, a narava govori svoj jezik. Včasih opozarja z majhnimi znaki, kot je na primer zmešnjava v letnih časih in temperaturah (samo spomnite se letošnje "zime"), spet drugič v nobenem pogledu ne prizanaša. Naraščanje moči in pogostosti različnih naravnih katastrof ni naključno, se strinjajo strokovnjaki. Težko je bilo preslišati vsa poročila s konferenc o podnebnih spremembah, ki so se - in se bodo še -odvijale v letošnjem letu. Temperature se dvigajo, gladina morja narašča, vremenski ekstremi postajajo nekaj vsakdanjega ... In za vse je "skoraj zagotovo" kriv človek (še leta 2001 je skupina znanstvenikov besedno zvezo "skoraj zagotovo" omilila z "verjetno", ker ni bilo dovolj dokazov, danes pa človeškega dejavnika ni več mogoče zanikati).
Kaj, če sploh kaj, torej lahko naredi posameznik, če pa človeštvo svoj dom uničuje na globalni ravni? So takšne akcije samo kapljica v morje ali lahko kaj spremenijo? Dejstvo je, da določenim posledicam preteklega ravnanja ni več mogoče ubežati, zato lahko na
problematiko gledamo z izrazitim pesimizmom in se vdamo v usodo. Lahko pa se, tako kot lepo število naših občanov, odzovemo vsaj takrat, ko imamo možnost. Veliko lahko storimo tudi v lastnih gospodinjstvih. Posledic naših vsakodnevnih dejanj (konstruktivnih ali uničujočih) zelo verjetno ne bomo opazili ali občutili, morda pa jih bodo občutili prebivalci na kakšnem drugem koncu zemlje ... ali v kakšnem drugem času. Saj vemo, kaj se zgodi, ko metulj v Indiji zamahne s krili, mar ne?
V povezavi s to aktualno tematiko smo tokrat tudi udeležencem akcije zastavili nekoliko drugačna vprašanja kot ponavadi. Zanimalo nas je, kaj mislijo o odnosu naših občanov do narave in o ekologiji v naših krajih.
Pred gasilskim domom v Polju, kjer se je zbralo okoli 40 parov pridnih rok, so menili, da je ekologija v okoliških vaseh še vedno v veliki meri v rokah kmetov, ki bi morali biti predvsem z uporabo gnojil bolj preudarni. Velika težava so divja odlagališča in nedosledna uporaba zabojnikov za smeti. Povedali so, da se jim pogosto zgodi, da so ti polni že več dni pred naslednjim odvozom. Predlagajo ločevanje odpadkov, ki je tudi ponekod v Sloveniji že zaživelo. Po njihovem mnenju bi se ljudje na nov sistem z nekaj vaje lahko hitro in uspešno privadili. Na primer tako, kot so dobro sprejeli tudi odvoz kosovnih odpadkov.
Komentarji v Kosezah so bili različni. Nekateri na problematiko gledajo pozitivno, saj je opaziti, da ljudje že za bližnjo okolico svojega doma skrbijo mnogo boljše kot pred leti. Zavest
"Naša občina je čista in zelena!" se je glasil slogan letošnje čistilne akcije. Pa bo takšna tudi ostala?
o posledicah onesnaženega okolja narašča, kar potrjuje tudi udeležba na vsakoletni čistilni akciji. A vendar je bilo letos na tem koncu udeležencev le okoli 20, kar je manj kot prejšnja leta. Morda tudi zato, ker je bila glede na toplo vreme akcija organizirana dokaj pozno. Pravijo, da čeprav se morda ne opazi na prvi pogled, čistilna akcija zagotovo ima učinek, in prav je, da se ohranja kot tradicija. Kljub temu da se stvari izboljšujejo, pa je odnos ljudi do okolja še vedno približno takšen, kakršnega imajo tudi vodilna svetovna imena in države - premalo resen.
MATJAŽ CAR
Iz Ljubljane se je v Vodice preselil pred dobrim mesecem, a je okolico spoznal že v času gradnje hiše. Urejenost naše občine se, po njegovem mnenju, sploh ne more primerjati z mestno. Tu se ljudje poznajo med seboj in so pripravljeni sodelovati v akcijah. Sam se je čistilne akcije udeležil zato, ker smatra, da se mora on prilagoditi okolju in ne obratno. Presenečen je bil nad veliko udeležbo vseh starostnih skupin občanov.
FLORJAN ERCE
Je bil zanesljivo najstarejši udeleženec čistilne akcije, saj je mimogrede prav v teh dneh praznoval osemdeseti rojstni dan. Do sedaj se je udeležil prav vseh organiziranih čiščenj občine. V njegovi mladosti čistilne akcije niso bile potrebne, ker ni bilo toliko nepovratne embalaže. Zdi se mu, da je sedaj, ko občino čistimo vsako leto, smeti že nekoliko manj. Ogromno smeti pa se še vedno nabere ob cestah, ker so ljudje malomarni in jih mečejo iz avtomobila. Tako je bil pred dnevi povzročen tudi požar v Povodju, ko je nekdo iz avtomobila odvrgel goreč cigaretni ogorek.
BOJAN RAHNE
Je reden udeleženec akcije in čisti območje v Bukovici in Utiku. Zadovoljen je, da je letos udeležba nekoliko večja kot druga leta, kar kaže na vse večjo osveščenost
Nina Bergant
8. čistilna akcija občine Vodice
Naša občina je čista in zelena!
V soboto, 21. aprila, je v občini Vodice potekala čistilna akcija. Zal ni čutiti, da bi se količina odpadkov ob cestah in v gozdovih zmanjšala. Salonitna kritina, pnevmatike, avtomobilski filtri, plastična embalaža ... Vse to leži v naši okolici!
prebivalcev. Ker se akcij udeleži vsako leto, opaža, da je smeti v njihovem okraju vedno manj. Mogoče k temu pripomore redni odvoz kosovnih odpadkov, ko ljudje lahko oddajo vso odsluženo in nepotrebno kramo. Še vedno pa je ogromno smeti, ki jih ljudje mečejo iz avtomobilov, ob cesti. Letos je veliko embalaže iz restavracij s hitro prehrano, ki jo ponoči mladina na poti iz Ljubljane proti domu odvrže skozi okno avtomobila.
MARTIN STANONIK
S skupino je čistil območje od Pustnic, mimo cestninske postaje, do podvoza proti Voglam. To območje je očitno zanimivo za odlagalce raznovrstnih odpadkov, saj so tako kot vsako leto pobrali za cel voz smeti, med katerimi prevladujejo pivske pločevinke in avtomobilske pnevmatike. Našli so celo vrečo s poginulo živaljo. Najbolj onesnažena pa je bila okolica cestninske postaje. Pri širjenju postaje za eno stezo so kar v gozdu pustili odvečni in odpadni gradbeni material z embalažo vred ter konzerve in pločevinke delavskih malic. Nedopustno se mu zdi, da si državna institucija, kot je DARS, privošči tako malomarnost.
Tradicionalna čistilna akcija je na zbirna mesta po občini Vodice zopet zvabila okoli 200 ljudi. Razpoloženje med prostovoljci je bilo dobro in polno delovnega naboja. Že občutek, da bo občina po akciji zopet urejena in čista, je občanom zadostoval, da so se akcije tudi udeležili in po svojih močeh prispevali k čistejšemu okolju v naši občini. Poudariti pa je treba, da se nismo držali le občinskih meja in smo marsikje posegli tudi v območja sosednjih občin.
Letošnja čistilna akcija je potekala po akciji odvoza kosovnega materiala in akciji odvoza odsluženih vozil, tako da lahko trdimo, da je "spomladansko čiščenje" v občini Vodice končano. Ostalo je le nekaj območij, ki pa jih v sklopu čistilne akcije zaradi količine odpadkov nismo uspeli očistiti in bodo sanirana naknadno. Skrb vzbujajoče je tudi dejstvo, da se odpadki konstantno kopičijo na podobnih lokacijah in se ne glede na trud občanov letno nabere cela gora odpadkov. Tu so predvsem izpostavljeni gozdovi in polja ob regionalkah ter območja na meji občine Vodice. Kršitelje je žal težko ugotoviti, vendar bi ob pomoči očividcev lahko večkrat posredovali pri teh kršitvah. Posebno občutljivi predeli so vodovarstvena območja.
Udeleženci akcije so se zavzeto podali na vnaprej določene lokacije in tam vedno znova ugibali, kako lahko nekateri brez pomisleka in slabe vesti odvržejo košček papirja, ovitek od čokolade ali kak večji predmet v naravo. Pridružil se nam je tudi župan Brane Podboršek, ki je ves čas akcije spodbujal udeležence in tudi sam pomagal pri čiščenju okolice. Polne vreče smeti so se pridno kopičile ob cestah, od koder so bile odpeljane na mesta, ki so bila določena za zbiranje odpadkov.
Letošnja čistilna akcija je potekala zelo organizirano. Odpadki so bili odpeljani še isti dan. Takšnih primerov kot pretekla leta, da so se odpadki z dvorišč nanosili na zbirna mesta, letos ni bilo.
V letošnjem letu je že pred samo čistilno akcijo potekala tudi akcija odvoza odsluženih vozil, kjer je bilo odpeljanih in ekološko razgrajenih sedem vozil. Tudi število teh vozil se v občini Vodice iz leta v leto znižuje.
Čistilna akcija se je zaključila v prijetnem vzdušju in ob dobri hrani ter pijači pri Klubu Kubu. Optimistično lahko pričakujemo, da se bodo naši občani tudi prihodnje leto udeležili čistilne akcije v še večjem številu. Po tej akciji je naše okolje zopet čistejše. Udeleženci čistilne akcije pa so zadovoljni z mislijo, da so naredili nekaj dobrega za okolje in zase. Letošnjo akcijo lahko zopet uvrstimo med uspešnejše, saj nas je bilo skupaj nekaj čez 200. Največji del predstavljajo člani društev, ki delujejo na območju občine Vodice, iz leta v leto pa se povečuje tudi število ozaveščenih občanov, ki jih smeti in umazanija enostavno motijo. Z mislijo na prihodnost vas vabimo, da se tudi naslednje leto srečamo!
Ostajamo zvesti tradiciji
Kako bomo letos praznovali prvomajske praznike?
Alenka Jereb
Davnega leta 1886 so se v Chicagu vrstile delavske demonstracije, v katerih so delavci zahtevali več delavskih pravic, med katerimi je bil kasneje priznan osemurni delavnik. V spomin na ta krvavi dogodek, ki je zahteval tudi človeška življenja, so tri leta kasneje na prvem kongresu druge internacionale sklenili, da postane prvi maj praznik dela in praznik delavskih pravic.
V današnjem času je ta praznik obeležen kot praznik delavskega gibanja, ki so ga pri nas organizirali predvsem delavski sindikati. V Sloveniji smo ga v bližnji preteklosti praznovali z delavskimi shodi, simbolno pa s kresovanjem in rdečimi nageljni. Za nas, Slovence, je pomembna tudi letnica 2004, ko smo skupaj še z devetimi državami postali člani Evropske unije. Kako pa praznujejo ta praznik naši občani?
Andrej Žumer:
Prvi maj mi pomeni tradicionalni delavski praznik - velikih sprememb ni. Praznujem pa ga tako, da se udeležimo skupnega praznovanja. Včasih smo hodili na Rašico, saj sem bil deset let aktiven član Planinskega društva Rašica. Skupaj s prijatelji iz Polja smo dejansko postavili kočo na Rašici. V zadnjem času pa se iz Repenj že kar tradicionalno odpravimo na smleški grad, kjer kresujemo. Vedno je dovolj glasbe, ljudi in zabave. Nazaj pa se z avtomobili raje vrnemo po smledniški strani. Seveda se spominjam še tistih časov, ko smo dopoldne prvega maja še delali, čas za praznovanje pa prihranili za popoldanski čas. Odkar pa je prvega maja dela prost dan, je praznovanje še toliko bolj prijetno.
Anica Kimovec:
Časi se spreminjajo, velika razlika je v praznovanju prvega maja nekoč in danes. Včasih smo samo delali, nikamor nismo šli na izlet, vse je bilo povezano z delom. Pozneje, ko se je ta praznik bolj uveljavil, smo odšli na kresovanje, včasih pa smo ta
dan izkoristili za obisk toplic. Tudi letos misliva z možem oditi na kopanje v Dobrno, saj so nama te toplice tudi najbolj
všeč.
Erika Potrč:
Prvi maj bom praznovala delavno, saj me čakajo študijske obveznosti. Pripravljala bom seminarske naloge, kajti študij varstva ob delu zahteva v tem spomladanskem času največ obveznosti za študente. Morda me bo zamikalo iti tudi na kakšno praznovanje, vse je odvisno od družbe.
Peter Jeraj:
Beseda prvi maj me spomni na delavski praznik, na dela prost dan, na dan, ko smo vstopili v Evropsko unijo, in na dan, ko bomo v Vodicah na internetu začeli z oddajo Radia Sonček. Preselili se bomo v kletne prostore Občine Vodice, kjer bomo imeli nov studio. Morda se bom udeležil tudi tradicionalnega shoda na Rožniku, saj je tam vedno poskrbljeno za dobro zabavo.
Liza Tavčar:
Seveda vem, to je praznik dela, najbolj pa sem vesela, da imamo počitnice in ne bo treba iti v šolo. Mogoče bomo odšli skupaj s starši kam na obisk ali pa skupaj s prijatelji na izlet ali pa v gore. Mogoče se bom tudi kaj učila, vendar ne na ta dan.
4. redna seja
19. 3. 2007
Alenka Jereb
Svetniki spravili Osnutek Odloka o proračunu Občine Vodice skozi prvo branje in sprejeli Občinski lokacijski načrt ter Program opremljanja za območje urejanja SS14/7 (Zapoge 2)
Zapletlo se je pri potrditvi dnevnega reda, saj smo slišali, naj se Osnutek Odloka o proračunu umakne z dnevnega reda in naj se ga ustrezno dopolni v skladu z navodili Ministrstva za finance. Za omenjeni predlog je glasovalo 6 svetnikov, 9 pa jih je glasovalo proti ter tako izglasovalo uvrstitev Osnutka Odloka o proračun za leto 2007 na dnevni red. Osnutek Odloka je podal župan ter vse prisotne seznanil tudi s prerazporeditvami med proračunskimi postavkami za leto 2006. V razpravi, ki je sledila, smo slišali vrsto očitkov in nepravilnosti v pripravi omenjenega osnutka ter pripombe na višino sredstev po posameznih postavkah. Razpravljavci so se dotaknili tudi vzdrževanja cest in hodnikov za pešce, postavk plač zaposlenih na občinski upravi, plačevanja NUSZ-ja ter komunalnih
prispevkov. Po daljšem dogovarjanju je za sklep o sprejetju osnutka proračuna v prvem branju glasovalo 9 svetnikov, 5 pa jih je bilo proti.
V	nadaljevanju so obravnavali Odlok o Občinskem lokacijskem načrtu (v nadaljevanju OLN) za območje urejanja SS 14/7 (Zapoge 2). S popravkom razmerja pozidanosti 30 > 70 v tretji morfološki enoti ter z namenom, da se investitorjem čim hitreje omogoči začetek pridobivanja gradbenega dovoljenja, so s 15 glasovi "za" sprejeli ta Odlok. Slišali smo tudi pripombo, naj se v bodoče k predlogu odloka priloži tudi tekstualni in grafični del. Z enakim številom glasov so sprejeli tudi Odlok o programu opremljanja, ki bo osnova za urbanistično pogodbo, ki jo bo izvajalec sklenil z Občino.
V	drugem delu so obravnavali in sprejeli
Sklep o soglasju k sistemizaciji delovnih mest v OS Vodice, ki se izvajajo kot nadstandardni programi, financirani iz občinskega proračuna, in v Vrtcu Skratka Svita Vodice za šolsko leto 2006/2007. Zaradi preobremenjenosti z delovnimi obveznostmi je s funkcije člana Odbora za družbene dejavnosti in Sveta Zavoda OS Vodice odstopil Damjan Stanonik. Kot nadomestni član ga bo v Odboru za družbene dejavnosti nadomestila Metka Pirš, v Svetu Zavoda pa Mira Sovinc. Za oba omenjena sklepa je glasovalo 9 svetnikov.
V zadnji točki so svetniki razpravljali o plačevanju komunalnih prispevkov investitorjev, ki gradijo na območjih, urejenih s PUP-i in OLN-ji, o delovanju prejšnjega nadzornega odbora ter o poteku gradnje nove ceste skozi Bukovico.
5. redna seja
29. 3. 2007
Alenka Jereb
Sprejet proračun Občine Vodice za leto 2007
Osrednja točka tokratne seje je bil predlog proračuna za leto 2007, ki ga je občinska uprava glede na pripombe, podane v prvem branju, tudi dopolnila. Proračun obsega splošni in posebni del, prikazan po proračunskih postavkah, ter načrt razvojnih programov za obdobje 2006 do 2009. Občinska uprava je pripravila še dva amandmaja, s katerima je proračunsko postavko ceste povečala za 33.000 evrov, postavko JP Komunala Vodice pa za 30.100 evrov. Omenjena sprememba je nastala zaradi obvestila Službe Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko, da Občini iz državnega proračuna pripada 27.161,18 evrov, ki se smejo porabiti le namensko za občinsko prometno in drugo komunalno infrastrukturo. JP Komunala bo iz državnega proračuna črpalo še sredstva, ki jih je mesečno nakazovalo iz naslova Okoljske dajatve za onesnaženje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda. Prav zaradi omenjenih nenadejanih sredstev je
župan predlagal prerazporeditve znotraj proračunskih postavk. Za prvi amandma je glasovalo 10 svetnikov, za drugega pa 11. Po daljši razpravi, v kateri so posamezni svetniki obrazložili, zakaj bodo glasovali proti sprejetju proračuna (neujemanje z navodili Ministrstva za finance, nesodelovanje opozicijskih svetnikov v posameznih odborih ...), je za proračun glasovalo devet svetnikov, pet pa jih je bilo proti. Tako celoten obseg prihodkov znaša 3.936.308 evrov, obseg odhodkov pa 4.552.600 evrov. Največ sredstev je namenjenih gospodarskim dejavnostim (1.893.320 evrov), v okviru te postavke
največ za rekonstrukcijo ceste Mengeš-Vodice, ceste in komunalne infrastrukture v središču kraja ter ureditvi ceste v Pustnicah. Velik zalogaj predstavlja tudi postavka Izobraževanje za namen predšolske in osnovnošolske vzgoje, ki zajema 1.096.250 evrov. Velik del sredstev je namenjen prevozu otrok, ureditvi igrišča ob šoli, nakupu prepotrebnega kombija ter za opremo učilnic. Za vrtec so levji delež namenili doplačilu oskrbnin v vrtcih, nadstandardnim dejavnostim ter opremi in igračam.
nadaljevnaje na strani 17!
Letošnji proračun je močno investicijsko
naravnan
Alenka Jereb
Pol leta je že minilo od lokalnih volitev, oblikoval se je nov občinski svet, novi odbori in druga občinska delavna telesa. Občinski svet se je že nekajkrat sestal, sprejet je proračun za leto 2007, zato je napočil primeren trenutek za pogovor z županom Branetom Podborškom, kateremu so volivci že drugič med kandidati za župana namenili največ glasov. Obiskali smo ga sredi aprila, ko je na bodočem Trgu slovenske zastave spregovoril o proračunu, ki je po njegovem mnenju močno investicijsko naravnan, o težavah, s katerimi se srečuje pri vodenju občine ter o viziji prostorskega razvoja. Z veseljem nam je razkazal prostore bodoče knjižnice, nekoliko z grenkobo v srcu pa opozoril na težave pri odkupu zemljišč za ureditev središča občine.
Tudi v občino Vodice je prišla pomlad. Za začetek mi povejte, ali se vas je kaj dotaknila spomladanska županska utrujenost?
V	taki občini, kjer predvolilna mrzlica traja še pet mesecev po volitvah in ji sploh ni videti konca, se župana tista prava spomladanska utrujenost sploh ne more dotakniti. Sicer pa je bila letošnja zima naklonjena tudi občini, saj bo na račun zimske službe prihranjen prenekateri evro.
V	Vodicah se je zima poslovila s prihodom pustne povorke, v kateri so bili letos vključeni tudi čisto pravi kurenti - prava paša za oči. Pričakali smo jih v velikem številu in jim pripravili lep sprejem. Dokončno pa so zimo pregnale pustne šeme iz vrtca Vodice in razredne stopnje osnovne šole, prav na pustni torek, ko so se otroci skupaj z vzgojiteljicami in učiteljicami zbrali pred Občino in zapeli zimi v slovo. Za to sem jim še posebej hvaležen, kot tudi za prireditev, s katero so pričakali prihod pomladi na prvi pomladni dan.
S predvolilno mrzlico ste imeli v mislih verjetno pisanja, ki jih občani dobivajo na dom v poštne nabiralnike?
Da. Razlika je samo v tem, da pred volitvami letaki niso bili vedno podpisani, sedaj pa so podpisniki znani. Tudi obnašanje občinskih svetnikov na sejah občinskega sveta, in tudi sicer, je v Vodicah nekaj posebnega. Brez trohice slabe vesti se govorijo neresnice, pripravljajo se kazenske ovadbe, pišejo se ustavne
pobude. Seje občinskega sveta se vedno začnejo z nasprotovanjem že dnevnemu redu, da o vsebinskih vprašanjih sploh ne govorim. To pa so stvari, ki me kot župana utrudijo.
Se vedno sem prepričan, da je samo v korektnem in konstruktivnem sodelovanju prava pot za napredek v občini, kajti sicer vsi skupaj trosimo moči za prazen nič.
Omenili ste ustavne pobude? Katere so to?
Zadnja ustavna pobuda, ki so jo vložili opozicijski svetniki, se je nanašala na sprejeti rebalans proračuna za leto 2006 z navajanjem nezakonitosti sprejemanja za nazaj. Da nekdo spodbija kakšen predpis pred ustavnim sodiščem, mora imeti pravni interes, to pomeni, da mu mora biti kratena kakšna pravica. Naši predlagatelji so svoj pravni interes utemeljevali kar s tem, da so izvoljeni za svetnike v občinskem svetu. Ustavno sodišče jim je odgovorilo zelo preprosto. Pobuda se zavrže z obrazložitvijo, da niso izkazali pravnega interesa, saj jim status svetnika tega ne daje. Bolj se
Nisem bil pa presenečen nad dejstvom, da v postopku sprejemanja odloka o proračunu za leto 2007 opozicijski svetniki o sami vsebini postavk sploh niso razpravljali in da so kljub temu vsi glasovali proti proračunu. To je jasno pokazalo le to, da je pomembno biti proti.
sprašujem, kdo v ozadju razpihuje tak sovražni odnos do mene kot župana. Dejstvo, da je nekdo izvoljen za občinskega svetnika, še ne pomeni, da je svetnik nekaj več, da lahko počne, kar se mu zahoče, in za to ne prevzema nobene odgovornosti. Upam, da se bo sedaj, ko so dobili še zaušnico s strani najvišje pravne inštitucije v državi, pomembnost funkcije občinske svetnice in svetnika spustila na nek razumen nivo. Še vedno sem prepričan, da je samo v korektnem in konstruktivnem sodelovanju prava pot za napredek v občini, kajti sicer vsi skupaj trošimo moči za prazen nič.
Ali je bilo v zvezi s pripravo letošnjega proračuna kaj težav? Kako ga ocenjujete glede na to, da so vam svetniki SDS in NSi očitali, da pri sestavi niste dosledno upoštevali navodil Ministrstva za finance in da letošnji proračun ni investicijsko naravnan? Pri pripravi letošnjega proračuna pravzaprav ni bilo toliko težav kot pretekla leta. Z uporabniki proračunskih sredstev smo imeli predhodno usklajevanje potreb s finančnimi možnostmi, tako da smo na koncu sprejeli proračun, ki je relativno zadovoljil večino potreb uporabnikov. Nisem bil pa presenečen nad dejstvom, da v postopku sprejemanja odloka o proračunu za leto 2007 opozicijski svetniki o sami vsebini postavk sploh niso razpravljali in da so kljub temu vsi glasovali proti proračunu. To je jasno pokazalo le to, da je pomembno biti proti. Letošnji proračun je
:
uravnotežen in močno investicijsko naravnan. Velik del sredstev bo porabljenih za izgradnjo komunalne infrastrukture in rekonstrukcijo občinskih cest. Kar 750 tisoč evrov je namenjenih za cesto Bukovica-Koseze, 400 tisoč pa za izgradnjo komunalne infrastrukture v spremenjenem občinskem lokacijskem načrtu Pod cerkvijo v naselju Vodice. Samo ti dve investiciji predstavljata petino proračunske porabe. V letošnjem proračunu je namreč predvidenih za 4,5 mio EUR odhodkov.
To je kar veliko. Ali vam država pri tem pomaga ali se morate zanesti le na svojo iznajdljivost? Katere so še druge investicije?
Težava proračunov vseh majhnih občin je ta, da prihodki, ki jih prejmemo iz državnega proračuna, komaj zadoščajo za kritje zakonskih obvez, ki jih vsaka občina mora izpolniti. Financiranje občin je za leto 2007 urejeno nekoliko boljše in bolj transparentno. Tako vemo, da bomo iz državnega proračuna prejeli 1,9 mio EUR t. i. glavarine. Ostali prihodki občine pa so
Velik del sredstev bo porabljenih za izgradnjo komunalne infrastrukture in rekonstrukcijo občinskih cest. Druge pomembnejše investicije, ki so predvidene v letošnjem proračunu, so naslednje; druga faza izgradnje ceste Sinkov Turn-Koseze, dokončanje prenove prostorov za potrebe knjižnice, preureditev prostorov za nov oddelek v predšolski vzgoji v vrtcu Vodice in še vrsta manjših, pa kljub temu pomembnih vlaganj.
potem še drugi davčni prihodki v višini 300 tisoč EUR ter nedavčni prihodki v višini 1,2 mio EUR. Glavnina tega dela predstavlja predvideni komunalni prispevek, 400 tisoč EUR pa je predvidenih od prodaje preostalih stavbnih zemljišč. Pri investicijah država ne pomaga kaj dosti. Obljubljenih 2 mio EUR za izgradnjo čistilne naprave na Skaručni ni sproščenih, pri izgradnji športnega parka v Vodicah pa bi država sicer prispevala 100 tisoč EUR, vendar je hkrati s prepovedjo gradnje na parcelah pod osnovno šolo blokirala tudi ta sredstva. Prepoved gradnje bo veljala vse do dokončanja postopka določitve trase obvoznice mimo Vodic. Država je slaba mačeha za Občino Vodice. Res pa se pri tem pozna izjemna neaktivnost poslancev v državnem zboru, ki bi lahko pripomogli k umestitvi določenih projektov v državni proračun. Njihov prispevek pri razvoju naše občine bodo občanke in občani Vodic zagotovo znali pravilno oceniti na prihodnjih državnozborskih volitvah. Druge pomembnejše investicije, ki so predvidene v letošnjem proračunu, so naslednje. druga faza izgradnje ceste Šinkov Turn-Koseze, dokončanje prenove prostorov za potrebe knjižnice, preureditev prostorov za nov oddelek v predšolski vzgoji v vrtcu Vodice in še vrsta manjših, pa kljub temu pomembnih vlaganj.
Omenjate velika vlaganja v komunalno infrastrukturo, vendar se kljub temu pojavlja veliko težav pri oskrbi s pitno vodo. Za ta namen je Občina ustanovila Javno podjetje Komunala Vodice. Kako ocenjujete delovanje javnega podjetja?
Oskrba s pitno vodo je pomembno področje dela javnega podjetja. Težave, ki nastajajo pri oskrbi, so vezane na izjemno slabo stanje vodovodnega omrežja. Javno podjetje je že pripravilo dolgoročni program prenove sekundarne vodovodne mreže, vendar bo obnova mogoča le v odvisnosti od razpoložljivih finančnih sredstev. Potrebna pa bodo tudi večja vlaganja v obnovo krvavškega vodovodnega sistema. Občina Vodice je zaradi tega pristopila v sistem GORKI, to je Gorenjska komunalna infrastruktura, kjer ocenjujemo, da bomo v sodelovanju z občinami, ki se oskrbujejo s pitno vodo iz zajetij pod Krvavcem, lahko uresničili projekt prenove tega sistema tudi s pomočjo črpanja sredstev bodisi iz kohezijskih ali
strukturnih skladov. Prav tako se poizkušamo s kamniško občino dogovoriti o načinu oskrbe iz njihovega sistema. Sicer pa ocenjujem delovanje javnega podjetja pozitivno, saj so se že v enem letu delovanja pokazale prednosti take organiziranosti. Zagotovo pa bo potrebno čim prej uskladiti ceno vode, ki bo na daljši rok morala pokrivati vsaj redne stroške vzdrževanja vodovodnega sistema. Za investicijska vlaganja bo morala sredstva zagotavljati Občina v svojem proračunu.
Sicer pa ocenjujem delovanje javnega podjetja pozitivno, saj so se že v enem letu delovanja pokazale prednosti take organiziranosti.
Pomemben del proračunske porabe je izobraževanje, saj predstavlja 1,1 mio EUR kar četrtino vse predvidene porabe. Kaj vsebuje to področje?
To je področje, ki vsebuje pokrivanje materialnih stroškov za dejavnost osnovne šole, prevoze učencev, za kar je predvidenih skoraj 100 tisoč EUR, in razširjen program oziroma nadstandard, ki ga ne pokriva Ministrstvo za šolstvo. To je jutranje varstvo vozačev, fakultativni pouk tujega jezika, podaljšano bivanje v obsegu, ki zadostuje potrebam na razredni stopnji. Drugi del pa je dejavnost vrtca, ki jo v celoti pokriva Občina. Tako se za delovanje vrtca v letošnjem proračunu zagotavlja preko 600 tisoč EUR, kar je več kot polovica vrednosti izgradnje objekta vrtca.
Opozicija vam je ob sprejemanju rebalansa proračuna za preteklo leto očitala tudi velike prekoračitve pri porabi sredstev za občinske kulturne in druge prireditve. Ali bo zaradi tega poraba za kulturo in druge občinske prireditve v letu 2007 kaj manjša?
Nasprotno. Sredstva za ta del porabe bodo celo nekoliko večja. Najpomembnejša pridobitev bo seveda dokončanje obnove prostorov za potrebe knjižnice, ki bo predvidoma v naslednjem mesecu svojo dejavnost prenesla na novo lokacijo, in sicer v prostore stare šole na Škofjeloški. Kultura in praznovanja državnih praznikov in druge občinske prireditve predstavljajo odnos do naše dediščine na kulturnem področju in so vzvod za druženje ljudi. V času mojega županovanja bodo vedno našle prostor v občinskem proračunu.
Do sedaj niste omenili začetka izgradnje občinskega središča. Ali je to povezano z dogajanjem v zvezi z odkupom dela zemljišča za izgradnjo trgovskega dela novega središča občine - Trga slovenske zastave? Nikakršno presenečenje ni, da o tem poteka dokaj pestra razprava. Izgradnja novega središča občine je še vedno ena izmed glavnih nalog tega mandata. Prav gotovo se vsi, ne glede na strankarsko in nazorsko pripadnost, strinjamo, da v občini Vodice nujno potrebujemo nove prostore za zdravstveno dejavnost, novo pošto, občinske prostore in seveda tudi nove prostore za trgovino. Vsi ti prostori so več kot nujno potrebni za kakovosten nivo opravljanja storitev, ki so več kot nujno
Za odkup dela zemljišča v izmeri približno 3000 m2 je v osnovi potreben dogovor med župnijo in občino ter končno tudi škofijo, ki mora z nameravanim odkupom tudi soglašati. Sam bom usmeril veliko svoje energije, da bi do tega dogovora tudi prišlo.
Najpomembnejša pridobitev bo seveda dokončanje obnove prostorov za potrebe knjižnice, ki bo predvidoma v naslednjem mesecu svojo dejavnost prenesla na novo lokacijo, in sicer v prostore stare šole na Škofjeloški.
potrebne za zadovoljevanje potreb naših občank in občanov.
Kaj pa glede odkupa zemljišča?
Za odkup dela zemljišča v izmeri približno 3000 m2 je v osnovi potreben dogovor med župnijo in občino ter končno tudi škofijo, ki mora z nameravanim odkupom tudi soglašati. Sam bom usmeril veliko svoje energije, da bi do tega dogovora tudi prišlo. Prepričan sem, da obstaja interes za dogovor tudi na strani župnije, ki ji je prav tako znano, da so novi prostori več kot potrebni in nujni. Zato sem optimist in bom v zelo kratkem času župnika povabil, da nadaljujemo razgovore.
NSi pravi, da imate vi osebno na škofiji veze in da zato ne bi smelo biti problemov pri dogovoru.
Sam nisem škofije nikoli doživljal kot neke institucije ali organizacije, pri kateri bi nekdo imel veze ali ne bi imel vez. Sam škofijo razumem kot skupnost, ki jo sestavljamo farani mnogih far, med katerimi sta tudi Vodice in Zapoge. Zato sem tako prepričan, da je dogovor možen, saj veliko občank in občanov te občine tvori tudi župnijo in škofijo. Kaj imajo pri tem opraviti takšne in drugačne veze, pa verjetno vedo samo pri NSi.
Dovolite še vprašanje, kako pa boste ravnali, če dogovora ne bo mogoče doseči?
Dogovor je vedno možen, če je le volja za to. Se pa včasih zgodi, da te volje ni zadosti in tudi z glavo skozi zid nikoli ni šlo. V skrajnem primeru bomo morali koncept izgradnje središča nekoliko prilagoditi in se osredotočiti izključno na prostor, ki je v lasti občine. To bi bila velika zamujena priložnost, saj je prostor v središču občine mogoče urediti le z dobrim sodelovanjem vseh zainteresiranih. Še pred počitnicami bomo imenovali poseben odbor za izgradnjo občinskega središča, v katerega bomo povabili vse, ki bi lahko s svojim prispevkom pripomogli k ustreznim rešitvam tako urbanizma, arhitekture in funkcionalnosti središča kot tudi njegove celote.
Dotakniva se še začetka obratovanja poslovne cone Ozka dela v občini Komenda in s tem povezane predvidene izgradnje obvozne ceste v Vodicah. Kdaj bo zgrajena? Država je v postopku izdelave državnega lokacijskega načrta za povezovalno cesto Želodnik-Vodice povprašala Občino Vodice za smernice pri umestitvi te ceste v prostor na območju naše občine. V smernicah smo zapisali, da je treba cesto umestiti južno od lokalne čistilne naprave v Vodicah, da je treba za kmete omogočiti dostop do
, J ,<5 t^

V skrajnem primeru bomo morali koncept izgradnje središča nekoliko prilagoditi in se osredotočiti izključno na prostor, ki je v lasti občine. To bi bila velika zamujena priložnost, saj je prostor v središču občine mogoče urediti le z dobrim sodelovanjem vseh zainteresiranih.
obdelovalnih površin in da je treba načrtovati krožišče na obstoječi cesti Bukovica-Vodice zaradi zagotavljanja dostopa krajanov Bukovice, Utika, Sela, Kosez, Šinkovega Turna in Vesce do občinskega središča - pošte, zdravnika ipd. Pri izdelovanju projekta naše zahteve niso bile upoštevane. Celo nasprotno.
nadaljevanje s strani 13!
Izdelovalec je mirno zavrgel vse naše pripombe z navedbo, da je občina predhodno soglašala s to traso. Po protestu in dokazilu o neresničnih navedbah izdelovalec ponovno proučuje možnosti upoštevanja naših smernic. Ocenjujem, da bo država zgradila to obvozno cesto do leta 2013. Promet zaradi začetka delovanja poslovne cone skozi Vodice postajo neznosen. Kamniška cesta je že popolnoma uničena, država pa nima posluha niti za redno vzdrževanje te državne ceste.
Pri umestitvi poslovne cone na mejo z občino Vodice niste imeli kaj dosti besede. Ali bo podobno v primeru, da bi župan občine Komenda želel postaviti postajo za zbiranje in predelavo smeti ponovno na to lokacijo, to je na mejo z občino Vodice?
Župan občine Komenda nastopa v zadnjem času kot nek odrešitelj vseh gorenjskih občin pri reševanju problema komunalnih odpadkov. Odpadke za območje Gorenjske naj bi vozili v Komendo, kjer jih bodo radi sprejeli. Sicer ne poznam motiva, ne poznam pobudnikov, zagotovo pa vem, da za tak projekt ni dopustno samovoljno ravnanje enega človeka ob nekakšni tihi asistenci odgovornih za to področje na Ministrstvu za okolje in prostor. Že s poslovno cono so problemi prometa in
onesnaževanja zraka ostali v Vodicah, koristni učinki pa v Komendi. Cona je namreč toliko oddaljena od središča občine, da zanjo v Komendi skoraj ni slišati. Občini Komenda predlagamo, da na mejo z občino Vodice premestijo hipodrom, na izpraznjeno mesto v Komendi pa umestijo zbiralnico odpadkov in morda tudi izgradnjo centra za termično obdelavo - sežigalnico. Tak projekt pa bi tudi v Vodicah z veseljem podprli.
V letošnjem letu ste začeli ob četrtkih uradovati v Skaručni, Zapogah in Utiku. S kakšnimi problemi prihajajo občani do vas?
Delovanje župana na terenu je bilo ugodno
sprejeto, zato bom s to prakso nadaljeval do konca junija in nato spet od septembra dalje. Občani imajo različne probleme. Nekatere je mogoče hitro in enostavno rešiti, kot na primer pomanjkljivosti pri vzdrževanju cest ipd., nekaterih pa se enostavno ne da, ker tudi niso v moji pristojnosti. Občane veliko zanimajo tudi vprašanja urejanja prostora in sprememba namenske rabe posameznih parcel. Občina Vodice bo v letošnjem letu pripravila vse potrebno za sprejem prostorske ureditve. V postopku bodo zagotovo obravnavane vse pobude občanov in drugih pobudnikov. Načelno imajo vse pobude mojo podporo, odločitve o širitvi območij poselitve ali
Občane veliko zanimajo tudi vprašanja urejanja prostora in sprememba namenske rabe posameznih parcel. Občina Vodice bo v letošnjem letu pripravila vse potrebno za sprejem prostorske ureditve.
druge namenske rabe pa niso v pristojnosti Občine. Predvidevam, da bomo v skladu z novo nedavno sprejeto prostorsko zakonodajo naše občinske prostorske dokumente lahko sprejeli do konca leta 2008. Ocenjujem, da bo hkrati s spremembami namenske rabe najtežji zalogaj sprejem občinskega programa opremljanja zemljišč. Predvidoma se bo z novim načinom določanja komunalnega prispevka v občini le-ta povečal za dva - do trikrat.
Ali za konec želite občankam in občanom povedati kakšno lepo misel?
Vsem občankam in občanom želim prijetno praznovanje 1. maja, praznika dela, da bi si nabrali moči in energije za premagovanje vsakdanjih težav in problemov. Izkoristil bom priložnost in se vsem, ki podpirajo delo občinske uprave in občinskega sveta v tej sestavi zahvalil za dosedanje sodelovanje in hkrati prosil za pomoč in sodelovanje pri urejanju vseh odprtih vprašanj našega bodočega delovanja in skupnega življenja. Za zaključek pa še naslednja misel: "Kadarkoli pričakujemo od Občine, da kaj stori za nas, se hkrati vprašajmo, kaj pa mi lahko storimo za za to našo zeleno občino Vodice, da bo življenje v njej bolj prijazno."
"Kadarkoli pričakujemo od Občine, da kaj stori za nas, se hkrati vprašajmo, kaj pa mi lahko storimo za za to našo zeleno občino Vodice, da bo življenje v njej bolj prijazno."
Za leto 2007 so svetniki soglasno potrdili Program ravnanja s komunalnimi odpadki, ki ga je pripravila in posredovala SNAGA, in poročilo o delu Medobčinskega inšpektorata za leto 2006. Kot je povedala vodja Medobčinskega inšpektorata Irena Karčnik, so izvajali najpogostejši nadzor na področju prijav, prekrškovnih postopkov in nadzor nad občinskimi cestami.
V	bodoče bo prioriteta priprava, uskladitev in sprejetje Občinskega programa varnosti, ki ga nalaga nov Zakon o občinskem redarstvu. V njem bosta podrobneje določena vrsta in obseg nalog omenjenega redarstva. Bistveno bo tudi dobro sodelovanje med redarsko službo in policijsko postajo. Na predlog župana bo Občinski program varnosti sprejel občinski svet. Slišali smo tudi pobudo o možnosti dogovora posameznih občin o deležu sofinanciranja glede na velikost občine in število prebivalcev. V prvem branju so obravnavali tudi Občinski lokacijski načrt (v nadaljevanju OLN) za razširitev pokopališča. Ta predvideva na novem pokopališču razdelitev na pet grobnih polj, na najjužnejšem delu pa prostor za raztros pepela. Skupaj je predvidenih 62 enojnih, 142 dvojnih in 206 žarnih grobov. Glede na to, da Občina še ni bila uspešna pri dogovorih za odkup zemljišč, namerava izvesti še zadnji poskus na tistem delu novega pokopališča, katerega del zemljišča je še vedno v lasti fizične osebe.
V	nasprotnem primeru bo izvedla poskus razlastitve. Po razpravi, v kateri smo slišali določene pomisleke, je 13 svetnikov sprejelo OLN v prvem branju. Z devetimi glasovi za in enim proti so potrdili tudi cenik drugih storitev koncesionarja za oskrbo z zemeljskim plinom.
V	zadnji točki so bile podane pobude o spremembi cestnih ovir na cesti Smartno-Koseze na Vojskem, razpravljali pa so tudi o poteku gradnje ceste Vodice-Koseze, o prekoračitvi gradbenih rokov in drugih težavah, ki spremljajo izgradnjo omenjenega odseka.
Promet zaradi začetka delovanja poslovne cone skozi Vodice postajo neznosen. Kamniška cesta je že popolnoma uničena, država pa nima posluha niti za redno vzdrževanje te državne ceste.
Družbene dejavnosti / Društva
Z vlakom po Sloveniji
Ob jutru prelepem, s soncem odetim, grem proti Ljubljani, saj tam na vlak vstopim in se na potovanje odpravim.
Z vlakom po Slovenji, po tej zeleni deželi, z gozdovi in njivami, z gorami in dolinami, s prijaznimi ljudmi.
Že prva postaja pred nami beži, Radi v Celju ustavili bi se mi, ogledali Pokrajinski muzej si, pa se hitro odpeljali naprej.
Že od daleč ravnine Pomurja se vidi, približujemo Panonski se kotlini. Ustavili se bomo v Murski Soboti, potem pa hitro sledili svoji poti.
Od dolge ravnine pod visoko pogorje, Pod Pohorje vlak nas pelje, na Koroško, mimo Maribora, še v Slovenj Gradec nas zapelje.
Naslednji postanek je na Bledu. Vsak privošči si kremno rezino, po vožnji z ladjico zahrepenimo, a našega vlaka ne zapustimo.
Naslednja postaja je v Postojni, kjer čaka
nas ogled njenih podzemnih skrivnosti. To veliko časa nam vzame, zato vlak pelje na vse svoje moči, saj cilju približujemo se mi.
Predzadnji postanek v Beli krajini je, vsi radi bi njihov ples se naučili. A čas nam uhaja in dan se poslavlja, zato tudi naš vlak na cilj se odpravlja.
Končno prispemo na zadnjo postajo, utrujeni vsi sedemo na obalo. Ogledamo si prelep sončni zahod, potem pa čas je za odhod. Vsak si privoščil še piranski sladoled in tako končan današnji je izlet.
Katja Šuštar, 8.a OS Vodice
Naj bo naša občina čista in zelena
IJan Gantar, predsednik šolskega parlamenta
V petek, 20. 4. 2007, smo tudi v OS Vodice organizirali čistilno akcijo in se tako priključili občinski s sloganom Naša občina je čista in zelena. Očistili smo bližnjo okolico šole in bližnje poti, ki vodijo do šole. V času razrednih ur smo si nadeli zaščitne rokavice, vzeli vrečke za smeti in se odpravili na območja, za katera smo se na šolski skupnosti domenili, da jih bomo očistili. Nekateri so čistili šolska igrišča, drugi zelenice in parkirišče ob šoli, najstarejši učenci pa smo čistili šolski avtobusni postajališči in ulico Ob šoli ter ulico Franca Seška. Tudi najmlajši so bili prizadevni; čistili so učilnice in svoje garderobe, tako da smo vsi skupaj prispevali k boljši urejenosti našega okolja. Ker smo nekateri začeli s čiščenjem dokaj pozno, smo zamudili tudi nekaj minut pouka. Letos so bile vrečke z odpadki veliko manjše kot prejšnja leta, zato lahko rečemo, da se tudi šolarji počasi zavedamo, kako prijetno je živeti v čistem okolju. Se vedno pa nas motijo smeti, prazne vrečke in pločevinke, ki se občasno pojavljajo ob šolskih igriščih in zelenicah. Upajmo, da bo ostala okolica čista čim dlje, zato vrzite smeti v koš in ne na pločnik ali na zelenice.
Kulturna dediščina v vrtcu
Hedvika Rosulnik
S srcem pojemo, s srcem delamo, s srcem vzgajamo, kuhamo in pečemo
V letošnjem letu, ki ga je Ministrstvo za šolstvo in šport razglasilo za leto kulture, v našem vrtcu pripravljamo različne projekte s področja kulture, ki bogatijo izvedbeni kurikul. Posebno pozornost smo posvetili tudi ohranjanju in spoznavanju kulturne dediščine. V vrtcu Skratka Svita že vrsto let sistematično skrbimo za ohranjanje kulturne dediščine.
Lahko se pohvalimo z bogato zbirko otroških ljudskih oblačil. S pomočjo Občine Vodice in s pripravo različnih projektov, ki smo jih organizirali, smo pridobili sredstva, da smo kupili blago. Gospa Valerija, ki je imela trgovino na Skaručni, je za vse otroke našega vrtca brezplačno sešila srajčke. Hlače, krila, obleke, rute, predpasniki pa so se šivali v vrtcu; v lanskem letu so nam na pomoč priskočile tudi mame. Dve vzgojiteljici se dodatno izobražujeta na področju ljudskega plesa oz. folklore. Skupaj zmoremo, zato se v vrtcu povezujemo, saj so projekti uspešni le s sodelovanjem vseh vzgojiteljic, kuharic in hišnika. Seveda ob sodelovanju z okoljem in starši, ki nadgrajujejo naše delo in imajo pomembno vlogo pri ohranjanju dediščine. To pa v vrtcu želimo ohranjati, zato že snujemo načrte.
Kulturna dediščina zaobjema gmotno, družbeno in duhovno prizadevanje človeka v določenem okolju in času; je vsa tista človekova ustvarjalnost, ki je nastala mimo lastnega delovanja narave in iz nje (Bogataj, 1992). Iz bogate dediščine lahko vedno znova in znova črpamo in bogatimo otrokov čustveni svet in vrednote ter krepimo lastno in narodno identiteto. Predšolski otroci z velikim zanimanjem spoznavajo del preteklosti, ko se seznanjajo z različnimi starimi predmeti, načini oblačenja v preteklosti, bivanjem, petjem ljudskih pesmi, plesi, običaji ... Pomembno je, da že predšolski otrok spoznava
dediščino v časovni opredeljenosti in ne le v terminu nekoč, nekdaj. Pomembno je tudi krajevno in družbeno opredeljevanje posameznih pojavov. Pri vključevanju dediščine v program vrtca je treba upoštevati zmožnosti in sposobnosti otrok ter različne tehnike in metode.
V	našem projektu so otroci iz posameznih oddelkov ob pomoči staršev prinašali v vrtec stare predmete, jih poimenovali, opisovali, ugotavljali namembnost, z njimi rokovali in jih risali. Na različne ljudske inštrumente so otroci igrali in jih tudi sami izdelovali. Peli so ljudske pesmi in se igrali že skoraj pozabljene igre, kot so izštevanke. Kuharici sta kuhali različne slovenske narodne jedi, da so otroci spoznavali njihovo različnost in okuse.
V	vrtcu so nas obiskali vodiški upokojenci in nam predstavili del izročila o orodju in poklicih, ki izumirajo.
Skupaj pa smo pripravili že tradicionalno pomladno prireditev, letos na prvi pomladni dan, ki smo se ga veselili z ljudsko pesmijo in plesom. Ob vhodu so kuharice obiskovalce pogostile s špehovko in kruhom, pečenim v vrtcu. Predstavile so se vse skupine, tudi najmlajši, z uspavanko in izštevanko. Vsi otroci so bili oblečeni v oblačila, ki so jih nosili otroci v začetku 20. stoletja. Dan se je začel z zvonjenjem v cerkvenem zvoniku in pesmijo Sedma ura. Zvenela je pesem, vrstili so se plesi, izštevanke, zbadljivke, igre. Ob koncu dneva pa ples in harmonika.
V	oblačila babic in prababic so se letos oblekle tudi vzgojiteljice, ki so se predstavile z ljudskim petjem in plesom. Program je z ljudsko pesmijo povezovala priznana ljudska pevka Ljoba Ječe. Veseli smo bili odziva, saj je vodiška dvorana pokala po šivih. Gospa Ljoba, ki na številnih prireditvah predstavlja slovensko ljudsko pesem, je povedala, da tako lepe, prisrčen prireditve, s takim številom otrok, še ni doživela. "Srce mi igra," je dejala, ko je odhajala iz Vodic. Otroci so v svoje domove odnesli srčke, ki smo jih izdelovali v vrtcu. Na njih so bila besedila ljudskih pesmi, da bi ljudska pesem živela - doma in v vrtcu.
Varna hoja v
gore
Vida Pirc
Približuje se začetek gorniške sezone, ki običajno traja od maja do konca septembra, odvisno od vremenskih razmer. Zavzeti ljubitelji gora hodijo v gore tako rekoč celo leto, a to so le redki, običajno izkušeni posamezniki. V naslednjem prispevku si lahko preberete, kako pomembna je dobra priprava na pot, da bodo kasneje spomini na prehojeno pot lepi in nepozabni.
Število obiskovalcev gora se iz leta v leto povečuje, odkrivanje skritih in neokrnjenih kotičkov gorskega sveta je postalo celo neke vrste nacionalni šport. K popularizaciji gorništva je mogoče pripomogla tudi kampanja za širšo in boljšo osveščenost ter vsestransko pripravljenost obiskovalcev gora, namenjena njihovi varnejši hoji v gore. Kakor koli že, obisk je množičen, vzporedno s tem dejstvom pa se na žalost povečuje tudi število nesreč v gorah.
Za naš časopis sem obiskala izkušenega planinskega vodnika Sebastjana Kosca iz Hraš pri Smledniku, da nam posreduje nekaj osnovnih napotkov za varno hojo v gore.
V gore hodiš že vrsto let. Za koliko, meniš, se je povečal obisk gora v zadnjih desetih letih?
Predvsem se je pred desetimi leti malo hodilo v gore, čeprav je bilo članstvo v planinskih društvih enkrat večje, kot je danes. Danes je obisk, še posebno v konici sezone, res množičen, prevladujejo pa domači obiskovalci. V zadnjih treh ali štirih letih pa se je bistveno povečal obisk tujih planincev, med katerimi prevladujejo Čehi, ki si za svoj standard ne morejo privoščiti vodnikov. Na drugi strani pa imamo planince iz Nemčije, Nizozemske, Anglije in ostalih držav, ki si pri nas najamejo vodnika in tako hodijo bistveno bolj varno.
Ali se je miselnost planincev v zadnjem času kaj spremenila, in če, v čem?
Imamo dve skupini obiskovalcev gora. Eni so taki, ki hodijo za dušo, občudujejo svet okrog sebe, poznajo okoliške vrhove, hodijo počasi in z občutkom, te ogovorijo in pozdravijo, pogosto so na poti dva ali več dni, prespijo v kočah itd. Popolno nasprotje tem so v bistvu že športniki, ki hodijo za lastno kondicijo, na poti so običajno sami, zastavijo si cilj in ga v čim krajšem času dosežejo, okrog pasu imajo samo torbico s pijačo, okolice pa ne opazujejo, saj je vsa njihova aktivnost usmerjena k enemu samemu cilju.
Katere vse dejavnike moramo upoštevati, ko se odločamo za obisk določenega vrha?
Bistvenega pomena je dobra priprava na turo. V vodniku ali na internetu si preberemo opis poti, na zemljevidu si ogledamo konfiguracijo terena in se pozanimamo pri prijateljih, ki so tam že bili. Nadalje je zelo pomembna kondicijska pripravljenost, saj je ravno slaba kondicija vzrok za mnoge nesreče - pri vzponu je vzrok za srčne napade, pri sestopu pa za zdrse. Poleg teh dejavnikov je seveda najpomembnejše vreme; napoved poslušajmo en dan prej in se nato odločimo, ali bomo šli na pot ali ne.
Kakšna je osnovna oprema za varno hojo v gore, v mislih imam poletno sezono?
Čeprav danes že v vseh medijih beremo in poslušamo, kakšna naj bo oprema za varno hojo, še vedno srečujemo ljudi v opremi, ki bi bolj sodila na športna igrišča ali na sprehajalne poti, nikakor pa ne v gore. Najpomembnejši so seveda čevlji z dobrim podplatom, ki se oprime terena. Čevelj mora biti ravno prav velik, sicer nas bo ožulil že na začetku poti. Pomembna je tudi izbira nahrbtnika, ki mora imeti čvrst hrbet in biti ravno prav velik. Za enodnevno turo zadostuje 40-litrski, za dvodnevno pa primerno večji. V zadnjem času sodijo k obvezni opremi pohodne palice. Ob pravilni uporabi nam pri vzponu razbremenijo mišice, pri sestopu pa kolena.
V trgovinah je danes na voljo široka paleta oblačil, primernih za športne aktivnosti. Kakšni materiali so za hojo v gore najprimernejši?
Majice so danes najboljše iz obdelanega umetnega materiala, ki s kože posrka mokroto in jo prenese na zunanjo stran, kjer se izredno hitro posuši. Hlače naj bodo iz materiala, ki ravno tako odvaja vlago navzven, poleg tega pa tudi ščiti pred vetrom in mrazom ter omogoča sproščeno gibanje. Vetrovka naj bo iz kakovostnega materiala, ki je trpežen in nam bo služil vrsto let.
Kaj še nujno sodi v nahrbtnik, četudi tura ni zahtevna in dolga?
Nujno je imeti s seboj, tudi v poletni vročini, kapo in rokavice, saj se v gorah vreme lahko izredno hitro spremeni. Lani je namreč sredi avgusta na Triglavu padal sneg. Vedno moramo imeti s seboj vetrovko in rezervne hlače. Zelo priporočljiva so sončna očala ter zaščitna krema z visokim faktorjem. Vsakdo naj bi imel v nahrbtniku tudi nekaj osnovnih pripomočkov za prvo pomoč, saj ne zavzamejo dosti prostora, a nam dostikrat pridejo prav. Če se odpravimo na vrh, ki meri dva tisoč metrov in več, je vedno bolj priporočljiva čelada. Klimatske spremembe namreč vplivajo tudi na skalne masive, ki postajajo vedno bolj krušljivi. Na koncu naj priporočim še uporabo GSM aparata, s katerim smo povezani z domačimi, ob morebitni nesreči pa z njegovo uporabo bistveno skrajšamo odzivni čas reševanja.
Kako naj se v gorah obnašajo večje skupine?
Najprej moram reči, da je v gorah vedno manj velikih skupin planincev. Vedno več je ljudi, ki hodijo sami in iščejo mir. Zato je zelo neprijetno srečevati velike skupine, ki so pretirano glasne ali pa ovirajo normalno gibanje na poti. Od skupine se pričakuje, da hodi v strnjeni koloni in da vsi, brez izjeme, poslušajo in upoštevajo vodnika ture, ki odgovarja za udeležence.
Kaj storiti, če se nam ali drugim zgodi nesreča?
Vedno je dobro, da sta skupaj na poti dva planinca, ki si v primeru nesreče pomagata. Ponesrečenca je treba najprej zavarovati, ga pomiriti in mu nuditi nujno prvo pomoč. Ko smo to storili, takoj pokličemo pomoč na center za obveščanje na telefonsko
številko 112. Če moramo po pomoč v dolino, si čim bolje zapomnimo položaj ponesrečenca, da bo reševanje čim krajše.
Kdaj je pametneje turo zaključiti in se obrniti nazaj?
V poletnem času so zelo pogoste in dostikrat nenapovedane popoldanske nevihte, ki naj bodo nujno razlog za predčasno vrnitev v dolino. V jesenskem času pa moramo upoštevati dejstvo, da se dnevi krajšajo, in temu prilagodimo dolžino ture. Zaradi tega, pa tudi sicer, je zelo priporočljivo imeti s seboj žepno svetilko. Vsakdo pa mora imeti toliko trezne presoje, da se vrne v dolino, če ugotovi, da telesno ni zadosti pripravljen za pot.
Zelo nadležna nevšečnost naslednji dan po turi so bolečine v mišicah. Ali je mogoče bolečine kako preprečiti oziroma lajšati njihovo intenziteto?
Seveda je možno bolečine v mišicah nog tudi preprečiti, in sicer s postopnim nabiranjem kondicije in utrjevanjem mišic. Pametno si je tudi, takoj po turi, ko pridemo do avtomobila, raztegniti mišice. Raztezanje nam bo vzelo samo par minut časa, je pa preizkušeno zelo učinkovito. Zvečer si mišice še zmasirajmo s katero od zeliščnih krem in uspeh ne bi smel izostati.
Ali imaš ob koncu za naše bralce, med katerimi je veliko ljubiteljev raznovrstne rekreacije, še kakšen poseben nasvet?
Ljudje se moramo zavedati, da smo odgovorni za svoje zdravje in imamo samo eno življenje, zato moramo skrbeti, da ju ohranimo čim dlje. Priporočam vsakodnevno gibanje, pri čemer ni pomembno, ali je to po ravnem ali v hrib, pomembno je, da se gibate vsak dan. Na ta način si boste ohranili zdravje in podaljšali življenje.
Naše akcije in srečanja se f nadaljujejo
A, Jernej Logar
Drage bralke in bralci Kopitarjevega glasu! Po odzivih na naše prve članke v Kopitarjevem glasu ugotavljamo, da smo, kot bi rekli šahisti, potegnili pravo potezo.
Veseli nas, da ste prisluhnili vsem našim sporočilom. Se bolj veseli pa bomo, ko vas bomo, predvsem mladino, v še večjem številu videli na naših akcijah in srečanjih po vseh koncih vam in nam ljube vodiške občine.
Sejme, srečanja in akcije o varnosti v prometu organiziramo zaradi lastnega zadovoljstva in predvsem z željo, da bi pripomogli k čim večji varnosti v vse gostejšem prometu na naših cestah.
Naše dejavnosti v preteklem mesecu bi strnili na tri poglavja:
I.	V nedeljo, 1. aprila, smo organizirali naš prvi prodajno-razstavni sejem na avtobusni postaji v Polju, kjer smo postavili 15 stojnic. Prodajalcev stare in nove motoristične opreme je bilo preko 20, obiskovalcev pa je bilo več, kot smo na tihem pričakovali in si želeli. Občudovali smo razstavljene jeklene konjičke naših članov, si izmenjavali izkušnje in se veselili v krogu starih motorističnih prijateljev.
Sejem bo na istem kraju vsako prvo nedeljo v mesecu. Vabljeni!
II.	Na velikonočni ponedeljek, 9. aprila, se je sedem članov našega kluba udeležilo tradicionalnega velikonočnega srečanja - žegnanja motorjev v Mirni Peči na Dolenjskem. Gneča je bila nepopisna, saj se je zbralo 3500 motorističnih navdušencev iz vse Slovenije. Žegnanje motorjev in prijetno srečanje so naši člani zaključili s prelepo panoramsko vožnjo preko Žužemberka, Dvora, Kočevja, Ribnice, Cerknice, Rakitne in Toškega Čela nazaj do Vodic.
III.	V nedeljo, 15. aprila, pa smo v sodelovanju z ljubljansko prometno policijo organizirali prireditev z naslovom Varno v promet - policijska izkušnja kot nasvet.
Motoristični pozdrav iz Motokluba Mak
:
ČRNA KRONIKA 8.3.-12.4. 2007
Prometne nesreče:
-	iz neugotovljenega vzroka je v naselju Koseze voznik zapeljal levo z vozišča in trčil v betonski steber vrtne ograje ter s kraja pobegnil;
-	zaradi nepravilne vzvratne vožnje voznice osebnega avtomobila se je v Vodicah pripetila prometna nesreča, v kateri se je ena oseba lažje telesno poškodovala; zoper povzročiteljico bo podan obdolžilni predlog na sodišče.
Kriminaliteta:
-	v Repnjah so vlomili v osebni avtomobil in iz notranjosti odtujili žensko torbico z vsebino;
-	na parkirišču pokopališča v Vodicah je bilo vlomljeno v osebni avtomobil, iz katerega so odtujili kartico VISA in z njo dvignili denar;
-	v Vojskem so vlomili v hišo, vendar iz notranjosti niso ničesar odtujili;
-	na BS AGIP v Vodicah je neznanec natočil gorivo in odpeljal, ne da bi plačal natočeno gorivo;
-	neznanec je v Vodicah iz odprtega avtomobila izvršil tatvino avtoradia;
-	v naselju Torovo so neznanci odtujili bakrene žlebove;
-	v Vodicah je neznanec na BS AGIP natočil gorivo in odpeljal neznano kam, ne da bi plačal gorivo;
-	na parkirišču pokopališča v Vodicah so neznanci iz osebnega avtomobila odtujili obe registrski tablici KK J1-510;
-	v naselju Utik je neznanec z lovsko puško obstrelil mačka;
-	na cestninski postaji Torovo je neznanec prodal občanu verižico in prstan iz lažnega zlata;
-	v Vodicah je neznanec na BS AGIP natočil gorivo in odpeljal neznano kam, ne da bi plačal gorivo;
-	v Polju pri Vodicah je neznanec odtujil 10 palet;
-	na parkirišču pokopališča v Vodicah je bilo vlomljeno v osebni avtomobil, iz katerega so odtujili potovalno torbo z dokumenti in denarjem;
-	na cestninski postaji Torovo je voznik tovornega vozila plačal cestnino z bankovcem za 100 EUR, ki pa je bil ponarejen;
-	na Skaručni je neznanec z osebnega avtomobila odtujil eno registrsko tablico LJ 40-60T;
-	na Skaručni je neznanec z osebnega avtomobila odtujil obe registrski tablici LJ Z7-08M.
Javni red in mir:
-	v Vodicah pri OŠ Vodice je bila zasežena prepovedana droga (konoplja); kršitelju bo izdana odločba.
Policija že izvaja preventivne akcije
Anže Bračko, pom. kom. PO Medvode
V letu 2006 je na slovenskih cestah med vozniki enoslednih motornih vozil (koles z motorjem in motornih koles) umrlo 54 oseb, 257 jih je bilo hudo, 920 pa lahko telesno poškodovanih. V primerjavi z letom 2005 se je število umrlih med njimi povečalo za 38,5%, število hudo poškodovanih pa se je zmanjšalo za 12,9%. Prav tako se je povečalo število lahko poškodovanih za 6,6%.
Zato bo od 12. aprila do 12. maja v Republiki Sloveniji potekala preventivno-represivna akcija z naslovom "Vozniki motornih enoslednih vozil". Nosilec akcije je Ministrstvo za notranje zadeve, v akciji pa bodo poleg policije sodelovale še nevladne organizacije in pristojna ministrstva.
Cilji akcije so naslednji:
-	zmanjšanje teže posledic prometnih nesreč med vozniki enoslednih motornih vozil;
-	delež mrtvih voznikov enoslednih motornih vozil v letu 2007 ne sme preseči 17 %;
-	zmanjšanje števila mrtvih voznikov enoslednih motornih vozil za najmanj 50% glede na leto 2001, oziroma ne več kot 25 mrtvih voznikov enoslednih motornih vozil v letu 2011.
Namen akcije:
-	povečanje spoštovanja prometnih pravil;
-	vplivati na spremembo vedenjskih vzorcev v odnosu do voznikov motornih enoslednih vozil in med njimi samimi;
- uvajanje infrastrukturnih, tehničnih in ostalih rešitev za zmanjšanje teže posledic prometnih nesreč med vozniki motornih enoslednih vozil.
V času preventivno-represivne akcije bodo policisti izvajali nadzor nad hitrostjo voznikov enoslednih vozil, nad neuporabo zaščitne čelade, nad objestno vožnjo voznikov enoslednih motornih vozil (hitro pospeševanje, vožnja po zadnjem kolesu, vožnja v rdečo luč itd.). Ker so kršitve in prometne nesreče večinoma v popoldanskem času in ob vikendih, ko so vremenske razmere ugodne, bo policija v tem času poostreno nadzirala voznike enoslednih vozil.
Po poteh Majev...
Potepanje po Srednji Ameriki (I. del)
Jerneja Kimovec
V hladnih zimskih mesecih pobegniti v poletje ... Plavati v turkiznem morju, polezavati pod palmami, se potiti ob preštevanju stopnic na mogočnih piramidah sredi neprehodnega pragozda, splezati na še delujoč vulkan, občudovati nedotaknjeno naravo ... In se na koncu še vrniti v preteklost. Čeprav se sliši, kot da bo pravkar zazvonila budilka, je vendarle povsem mogoče. Recept je naslednji;
-	osnovne sestavine; Mehika, Belize, Gvatemala, Kuba;
-	čas priprave; mesec in pol;
-	majhne skrivnosti velikih mojstrov; skreni z ustaljenih širokih cest in odkrij, kaj ti lahko ponudijo ozke stezice.
Priporočamo!
Prvotnemu načrtu, ki je nastal z namenom, da zimski hlad vsaj enkrat zamenja toplo mehiško sonce, sta se v želji po neznanem pridružila še Belize in Gvatemala, krog okoli Karibskega morja pa je sklenila Kuba, zadnji socialistični otoček na svetu. Pristanku v Cancunu, znanem jukatanskem letovišču, so sledili izleti v manjše okoliške kraje. Cancun je mestece s čudovito plažo, ki je bilo še pred nekaj leti popolnoma zapuščeno. Z načrtnim razvojem turizma so ob peščeni plaži zrasli nešteti hoteli in nočni klubi - z njimi pa tudi cene. Tako kraj ponavadi privlači (bogate) evropske turiste, ki si želijo teden ali dva popolnega razvajanja; z zapestnico, ki jo dobiš ob vpisu v hotel, se lahko prosto premikaš po soseski, hrana in pijača sta brezplačni v neomejenih količinah, osebje pa se trudi, da bi ugajalo na vsakem koraku. Postrežba, ki gre z roko v roki s ceno takšnega počitnikovanja. Temu "raju" se popotniki z nahrbtniki večinoma izognejo. Rajši se naselijo na bližnjem "ženskem" otoku Isla Mujeres, kjer je mogoče doživeti pristnejši mehiški utrip. Prebivalci ponujajo razne aktivnosti, od obiska želvje farme do plavanja z delfini in prenočevanja na plaži. Slednje je zaščitni znak "backpackerjev", ki potujejo skozi Tulum. Tamkajšnja šestkilometrska peščena
plaža je polna majhnih hišk, ki jim domačini pravijo cabanas. V njih je ponavadi le postelja z mrežo proti komarjem, ostalo pohištvo, elektrika in voda pa so dostopni le v tistih najbolj luksuznih. Cabane so namreč na voljo v mnogih oblikah, od tistih, ki stojijo na nekaj lesenih količkih, pokritih s slamo, do trdnejših in varnejših zidanih. Odvisno, kakšna je vaša avanturistična žilica - in koliko ste pripravljeni pustiti tatovom, ki z veseljem kopljejo luknje v mivko in se tako enostavno splazijo v vaše novo prebivališče. Vsekakor je tveganje nično v primerjavi z užitkom, ki ga nudi jutranji razgled skozi vhodna vrata> do kristalnega morja je natanko deset sekund hoda pod palmami. Kraj je skrit pred množičnim turizmom in zato idealen za vse, ki si želijo miru in tišine - ali za vse, ki so do ušes zaljubljeni. Ti bodo zagotovo razmislili tudi o Belizeju, ko preberejo naslednje vrstice. Državica, po površini primerljiva s Slovenijo, po prebivalstvu pa le z Ljubljano, je angleški otoček med prevladujočimi španskimi sosedami. Domačini živijo preprosto življenje, pogosto so njihove "hiše" sestavljene iz materialov, ki so bili ravno pri roki. Promet je organiziran, podobno kot v ostalih državah Srednje Amerike, po nekakšnih internih pravilih, ki jih obiskovalec opazuje z zanimanjem in občasno s strahom. Prehitevanje v nepregledne ovinke, hupanje vsepočez, zasilne postaje, kjer koli šoferja prime na potrebo, prtljaga, ki poskakuje na strehi brez zaščitnih vrvi, in nenazadnje nabito polni "chicken buses" (perutninski avtobusi), na katerih vrešči narodna glasba, ljudje - in živali (od tod ime) - pa jo poskušajo preglasiti. Avtobusi in šoferji so včasih videti, kot da te bodo odpeljali neznano kam in prodali. Vendar sredi noči na praznem postajališču ostane le malo možnosti, zato pač izbereš tisto, ki te vsaj odpelje od tam. In zjutraj si presrečen, ko končno zagledaš glavno mesto, nekoliko neizvirno poimenovano Belize City ... To je navadno le odskočna deska na bližnje otočke, cayes. Kakšen kilometer dolgi in niti toliko široki so otočki vsak zase Jamajka v malem. Lahko naučljiva življenjska filozofija se glasi "počasi". Asfaltne ceste so iluzija, avtomobili ne obstajajo. Prevozna sredstva so kolesa in čolni. V teh skritih kotičkih živi
kakšnih 1000 prebivalcev, a zastopane so vse rase. Potomci ameriških Indijancev, črni in beli priseljenci ter podjetni Azijci, ki -tipično - upravljajo vse trgovine na otoku. Z izjemo slednjih vsi živijo ob in po glasbi Boba Marleya, za preživetje pa oddajajo sobe, čolne in razno opremo turistom v najem. Ponujajo tudi izlete na bližnji koralni greben, kjer - na lastno odgovornost seveda - lahko preplavaš popoldne v družbi skatov in morskih psov. Optimizem v smislu "Don't worry, be happy" je nalezljiv in ko človek zapusti deželo iz pravljice, kjer ljudje še vedno živijo v sožitju, si zaželi, da bi ga na valentinovo tudi v njegovi domovini tujci ustavljali, objeli in mu iz srca zaželeli vso srečo.
A žalost je pozabljena, čim prestopimo mejo Belizejeve velike sosede, Gvatemale. Zgrajena na ruševinah in duhu majevske civilizacije ta pogosto krivično prezrta dežela nudi neponovljive užitke predvsem našim očem. Ko priplezaš na vrh indijanske piramide, se pred tabo razprostre kilometre in kilometre neprehodne džungle. Iz nje prihajajo (živalski) zvoki, pri katerih je razveseljivo le to, da so dovolj daleč ... Razgled je neverjeten in vsak trud s fotoaparatom je zaman; kraj si je enostavno treba vtisniti v spomin. Ob spustu po strmih stopnicah in pogledu na oltarje ob vznožju si ne moreš kaj, da ne bi pomislil na tisočletja staro civilizacijo in njene običaje. Žrtvovanje ljudi in gradnja mogočnih piramid - danes je oboje onkraj našega razumevanja. Na poti do naslednje velike stopničaste stavbe skozi vročo in vlažno džunglo srečuješ opice, pisane ptice in tudi kakšnega škorpijona. Kot bi imel zastonj živalski vrt! Obenem utrujen ugotavljaš, kako ogromen je bil pravzaprav Tikal, največje majevsko mesto, ki je sedaj odprto za obiskovalce na 16 kvadratnih kilometrih. Podobno kot "z vrha sveta" si je oči mogoče spočiti tudi na 33 vulkanih, ki obkrožajo gvatemalska mesteca in jezera. Povsem drugačna pokrajina, kot smo je vajeni v Evropi, pomirja in naravnost sili, da dan
:
preživiš v viseči mreži, iz katere se ponuja razgled na svetlikajočo se vodno gladino. Toda mir in spokojnost sta varljiva - pod površjem se skrivajo še kako žive naravne sile. Nekateri izmed vulkanov so namreč še vedno delujoči in ko občutiš vročino vrele lave le nekaj metrov stran od svojega telesa, se upravičeno vprašaš, kako (ne)legalni so pravzaprav ti organizirani izleti na več kot 2500 m visok vulkanski krater. No, legalni ali ne, stati na deset dni stari lavi in opazovati rdeče plasti, ki se v neposredni bližini valijo navzdol - navdušujoče. Še posebno, ko si vse skupaj še enkrat ogledaš z vznožja. Živ. Tretja stvar, od katere skoraj ni mogoče odmakniti oči, pa so tradicionalna oblačila domačinov, ki jih pretežno nosijo le še v manjših vasicah. Pisana, z različnimi vzorci, označujejo, od kod človek prihaja, obenem pa tudi njegov zakonski status (poznavalke vedno vedo, kateri detajl na obleki loči poročenega moškega od samskega). Izdelana so ročno in vanje je vloženega več mesecev truda. Zanimivo pa je, da medtem ko jih turistom z veseljem prodajajo, pa jih lahko izredno užališ, če kupljeno tudi oblečeš. To je njihova kultura in na belcu izgleda kot namerno razkazovanje slabega okusa. Nasploh je biti turist v teh deželah zelo enostavno - tudi če nisi želel biti klasičen (ameriški) turist, zaradi barve polti postaneš gringo. A ne glede na to, da je beseda v osnovi žaljivka, so domačini do tujcev navadno nadvse prijazni. Le občasno izkoristijo njihovo nepoznavanje državne valute ...
Denar je v teh deželah hecna stvar. Ker je standard nizek, sta hrana in pijača poceni, prav tako tudi prenočevanje. Po drugi strani pa so zelo dragi avtobusni prevozi (ker so pojmovani kot luksuz) in prečkanje državnih mej (vstopne in izstopne takse so namenjene turistom in osiromašenju njihovega proračuna). Meja med Gvatemalo in Mehiko je več kilometrov dolga tržnica, na kateri je mogoče kupiti vse, česar ne potrebuješ. Najti imigrantski urad med vso to kramo je prava umetnost, taksi, s katerim se izogneš kolonam nadležnih prodajalcev, pa najboljša možnost za prečkanje. Ko po urah čakanja in iskanja končno dobiš v potni list mehiško štampiljko (in zanjo ponovno mastno plačaš), si rečeš le-. "Živele evropske meje!"
nadaljevanje v naslednji številki
Pelargonija ima dobro tekmico - Begonijo
Tomaž Brank
Tako kot se nam vedno mudi, da, na žalost, niti zase niti za svoje najbližje nimamo časa, tako hiti tudi narava. Človek dobi občutek, da ob tem divjem tempu življenja že vse naokoli nas divja. Smo v aprilu, ki se bo še prehitro iztekel. Delo na vrtovih je v polnem tempu, prve setve so opravljene, krompir in čebula posajena, skratka, za vrtičkarje je sezona dela v polnem zamahu. Tudi sezona balkonskega cvetja se pričenja. Nekateri ljubitelji imajo verjetno že izdelan načrt za zasaditev cvetličnih korit z novimi sortami balkonskih cvetlic, ostali pa ostajajo pri že preverjenih in dodobra preizkušenih sortah. V zadnjih letih se je na trgu pojavilo kar nekaj novih rastlin za zasaditev balkonskih korit, kar je za vrtnarje in njihove stranke zelo dobro. Ker bi za opis rastlin in za njihove značilnosti porabil bistveno več prostora kot eno stran, jih posebej ne bom opisoval. Opazil sem tudi, da v kar precej revijah veliko pišejo članke o balkonskem cvetju, ki je trenutno aktualno. Članki pa so velikokrat strokovni, kar je dobrodošlo za vse ljubitelje cvetja, saj tako dobivamo iz revij kakovostne in korektne informacije. Vsi imamo radi nove stvari, ki pa niso vedno take, kot pričakujemo. Tudi v vrtnarski stroki je tako. Novitete, ki so dobrodošle, je treba preizkusiti, šele potem lahko z gotovostjo govorimo o nekih slabostih ali prednostih. To omenjam zato, ker želim kupce balkonskega cvetja opozoriti, da naj rastlin, ki jih še ne poznajo, ne kupijo za cel balkon, pač pa naj prvo leto naredijo z novimi sortami balkonskega cvetja le poizkus v nekaj koritih. Tudi vrtnarji, ki sicer drug od drugega dobivamo nove in nove informacije, vseh novitet ne moremo preveriti prej kot v eni ali dveh sezonah.
Zelo popularne pri nas so pelargonije. Te cvetlice spadajo v obsežen rod balkonskega cvetja, ki ga večina zelo dobro pozna. Ene najbolj znanih so pokončne pelargonije, ki so jih gojile že naše prababice. Danes obstaja ogromno sort s čudovito barvno paleto. Te razdelimo nekako v tri skupine-. navadne bujnejše sorte, srednje rastoče ter kompaktne sorte.
Posebna sorta so polviseče pelargonije, ki pa so samo v rdeči barvi. Najbolj razširjena je viseča pelargonija, pod imenom bršljanka, ki je tudi zelo bujno cvetoča. Viseče pelargonije pa poznamo navadne ali enojne in pa dvojne (topelšne) pelargonije. Zopet pa postajajo aktualne angleške pelargonije, ki so tudi pokončne. V tej grobi razdelitvi naj omenim še eksotične pelargonije z različnimi drobnimi ali kot plamenčki oblikovanimi cvetovi ali pa z zelo pisanimi listi, ki so v dveh, morda treh barvah. Pelargonije sem izbral, ker so zame še vedno najhvaležnejše in neprezahtevno balkonsko cvetje, ki da ob najmanjši oskrbi veliko cvetja.
Če se sprašujete, katera balkonska cvetica je poleg pelargonije dokaj nezahtevna in zraven še lepo cveti, je to zagotovo, vsaj zame, begonija - bolj poznana kot "zmajeva krila". Ta rastlina bogato cveti, lahko je na prostem in raste na vseh legah, le da je na soncu še bolj cvetoča, kompaktnejša in odpornejša, z njo pa nimamo veliko težav zaradi bolezni in škodljivcev. Sodeč po zahtevnosti gojenja in hvaležnosti bi lahko dejal, da imajo pelargonije sedaj dobro tekmico.
Vrtnarstvo, cvetličarstvo Tomaž Brank Pot na Črno 3, Vodice Tel. 01/832-31-45
Vljudno vabljeni na nakupe balkonskega cvetja!
Spomladanska utrujenost
Vida Pirc
Pisma bralcev
Utrinki z materinskega dneva
Tako zelo težko jo čakamo - pomlad namreč, ko se zunaj prebuja sonce in se narava končno pokaže v zeleni in živo pisani barvi. Dogajanje v naravi bi moralo v nas spodbuditi občutek veselja in delovnega elana, pa dostikrat temu ni tako. Marsikdo ima v tem času občutek utrujenosti, pomanjkanja volje, muči nas nespečnost, stiska nas v prsih in tesnoba je vse večja. To ni nikakršna huda bolezen, pač pa znak, da nas muči spomladanska utrujenost, ki jo priznava tudi uradna medicina.
Medicina sicer res priznava spomladansko utrujenost kot neke vrste obolenje, farmacevtskega zdravila zoper nje pa nima. S težavo se moramo spopasti sami, na voljo pa imamo več alternativ, ki nas vsaka posebej, še bolje pa v kombinaciji vseh, pripeljejo k istemu cilju.
Za boljše razpoloženje je na prvem mestu gibanje na svežem zraku. Svetloba izboljšuje razpoloženje in odpravlja zaspanost, medtem ko nas gibanje poživi in nam prekrvavi organizem. Ni potrebno vsakodnevno tekanje, če nam to ne paše, zadostuje že krajši sprehod, v katerem uživamo in se sprostimo. Gibanje na zraku je koristno tudi iz drugih razlogov; s tem ohranjamo zdravje in vitalnost, pridobimo optimistično razpoloženje in pozitivna čustva.
Drug pomemben dejavnik v boju s spomladansko utrujenostjo je prehrana. Tudi sicer, v tem času pa še posebej, jejmo čim več svežega sadja in zelenjave, bogate z vitamini in minerali. S kuhanjem namreč uničimo veliko večino prepotrebnih
vitaminov. Naravne vire mineralov, ki odpravljajo utrujenost in izčrpanost, najdemo v mesu, ribah in jetrih, v rumenjaku, špinači, fižolu, suhih marelicah in oreščkih.
V zadnjem času je zelo priporočljivo pitje vode, čeprav so njene koristne učinke poznali že stari zdravilci. Voda iz telesa odplakne strupe, omogoča nemoteno delovanje notranjih organov, spodbuja presnovo in teši lakoto. Zaradi teh učinkov jo spijmo čim več, vsekakor pa vsaj dva litra na dan.
Zelo priporočljiv je obisk savne, saj telo s pregrevanjem okrepi odpornost. S savnanjem se tudi pospeši izločanje strupenih snovi iz telesa, izboljša se prekrvavitev, lajšamo revmatična obolenja, nenazadnje pa zmanjšujemo napetost in stres. Podoben učinek ima knajpanje, to je izmenično prhanje z vročo in mrzlo vodo. Lahko pa enostavno uporabimo kopalno kad, ki jo do vrha napolnimo z vodo, v katero smo dodali katero od eteričnih olj - na trgu jih danes dobimo celo vrsto, in se prepustimo blagodejnemu učinku. Kopel bo koristno vplivala na kožo in dihala, sprostitev pa bo blažila napetost in stres, ki sta glavna povzročitelja številnih bolezni sodobnega sveta.
Zgoraj našteti ukrepi so najuspešnejši v boju s spomladansko utrujenostjo, čeprav se lahko sproščamo in razvajamo še z mnogimi drugimi stvarmi, ki prijajo naši duši. Omislimo si lahko obisk katere od masaž ali aromaterapij, obiščimo kakšno kulturno predstavo, ali pojdimo na koncert ali v kino. Skratka, zase storimo nekaj, kar že dolgo nismo, a nam tako zelo dobro dene. Važno je, da kdaj pa kdaj pobegnemo iz sivega vsakdana.
V Zapogah je postal materinski dan tradicionalni praznik, ko naši otroci razveselijo in nasmejejo do solz (seveda, tista, ki si to upa pokazati).
Tako je bilo tudi tokrat. V gasilnem domu smo se zbrali v soboto, 24. marca, ob 19. uri. Dvorana, ki je pri takšnem dogodku premajhna, se je hitro napolnila do zadnjega sedeža. Prisotni so bili tudi nekateri moški, saj radovednost nima meja. Otroci so nas najprej pozdravili s pozdravno pesmijo, nato pa je Matic Kopač, ki je bil uradni povezovalec programa, napovedal naslednjo točko. Težko bi se opredelila, kaj mi je bilo najbolj všeč. Vse točke so bile super, ker so bile povedane, zapete in zaigrane iz srca. Na primer, ko sta zapeli najmlajši udeleženki, Taja in Lina Pipan, se je človeku, ki ima vsaj kanček posluha, naježila koža. Ko je zaplesala najstarejša udeleženka, Monika Bizjak, trebušni ples, je verjetno moškim pa tudi ženskam postalo toplo pri srcu. Vsi nastopajoči, ki so posnemali znane pevce> Heleno Blagne Neža Bizjak, Saško Lendero Eva Šeštovič, Simono Weis Urša Kopač, Manco Špik Rotija Žvelc in Lepega Daso Matija Kosmač, bi se lahko kosali z nekaterimi profesionalnimi posnemovalci. Ko sta zapela Domen in Klara, sem dobila idejo, da ju je treba vzpodbujati, kajti imata prekrasna glasova, ki bi ju lahko uporabila ne samo za doma okrog hiše temveč tudi za kaj več. Nikogar od nastopajočih ne bi rada izpustila. Res jih je bilo veliko, vendar vseh sploh ne poznam po imenu. Zato vsem nastopajočim izrekam javno pohvalo, kateri se verjetno pridružujejo vse mame in očetje - bili ste odlični.
Na koncu bi rada izrekla še posebno zahvalo Barbari Repnik in Zali Šarc, ker brez njune dobre volje in truda ne bi bilo takšnega končnega izdelka. Vem, kako je to težko, ker sem bila v svojih rosnih letih tudi sama med nastopajočimi, kjer smo bili drug drugemu mentorji.
Ob koncu uradnega dela je mladina, s pomočjo sredstev zapoških gasilcev, pogostila vse prisotne s pijačo in pecivom. Ni veliko priložnosti, ko se dobimo skupaj v takšnem številu, da malce poklepetamo. Teme pogovorov so bile v veliki večini povezane s programom. Zopet je bilo slišati same pohvale, vsaka mama ali babica je bila ponosna na svojega otroka, ali vnuka ali vnučko.
Vsem zapoškim damam, ki niso utegnile priti ogledat programa, je lahko žal. To naj vam bo izziv za naslednje leto.
Hvala vam, naši "zakladki", ponosne smo na vas in vas imamo rade.
Irma Bizjak
Pobarvanka
Nagrajenka pobarvanke iz prejšnje številke je Mateja Mlakar, Bukovica 4, Vodice
POMAGAJ MIHCU PRAVILNO RAZVRSTITI ODPADKE.
Dan, namenjen za izlet
Na veliki ponedeljek se je skupina petnajstih vaščanov iz Zapog (en član je bil uvožen) na pobudo našega ljubitelja gora in še česa, Mihe Berganta, odločila, da obiščemo kočo na Prevali. Ob 9.00 uri smo se zbrali pri gasilnem domu in se odpeljali proti Ljubelju. Tam smo pustili avtomobile, se preobuli v pohodne čevlje, oprtali nahrbtnike in odšli lepo v gosjem redu proti Prevali. Pot je bila lepa in suha, tudi ne preveč strma. Vsak je hodil v svojem tempu, toda večina se je držala skupaj. Ko smo prišli do Bornovega tunela, smo si na glavo nadeli lučke in počasi, drug za drugim odšli naprej. Hodili smo približno eno uro in pol ter prišli do koče na Prevali.
Na Prevali se aktivno ukvarjajo s planšarijo že od leta 1994. Koča leži na prevalu, tako je planina tudi dobila ime. Je ena redkih planšarij, kjer imajo skozi celo sezono mleko in mlečne izdelke za obiskovalce. V začetku junija se prižene živino na pašnike po pobočjih Begunjščice. Sočna trava daje možnost za najboljše mleko, kar ga premore narava.
Ker je bila koča zaprta, smo se okrepčali s svojo pijačo, malce počili in potem se skupno odločili, da odidemo še naprej do Roblekovega doma na Begunjščici (1657 m). Pot je bila prav tako dolga eno uro in pol. Ko smo se vzpenjali vedno višje, je bil na nekaterih mestih še sneg, zato smo morali biti malo bolj pazljivi. Vendar pa smo z dobro voljo, ki je ni primanjkovalo v skupini, vse z lahkoto premagali. Roblekov dom stoji na zahodnem delu Begunjščice. Prvotni dom so leta 1943 požgali partizani, po osvoboditvi pa so leta 1946 radovljiški planinci zgradili nov dom. Leta 1975 so dom obnovili in posodobili. Na vzhodni strani doma vidimo Begunjščico in Košuto, od vzhoda proti jugu Kočno in Storžič, na jugu je Dobrča, kjer se vidi ravnina od Podvina do Jesenic z Radovljico in Bledom. Na zahodu vidimo Julijce s Triglavom, ki je bil nekoliko odet v meglico, vendar se je vrh kazal iz nje, severozahodno pa tudi pobočje Stola. Res smo imeli srečo, da nam je bilo vreme tako naklonjeno, da je bilo vse zgoraj omenjeno mogoče jasno videti. Koča je bila odprta, zato smo si lahko postregli tudi s kuhanimi jedmi, ki so jih imeli pripravljene za obiskovalce, katerih je bilo kar veliko. Od jote, do juhe in seveda tudi kavice, vse smo lahko dobili. Bilo je prijetno vzdušje, sonček je sijal in nas grel s svojimi toplimi žarki, tako da se nam ni mudilo nikamor.
Ker pa nama s Tomažem to še ni bilo dovolj, sva se odločila, da pot nadaljujeva. Prvotno sva se mislila še nekoliko dvigniti in spustiti na Zelenico, vendar pot ni bila shojena, zato sva se premislila in nadaljevala pot na Begunjščico (2063 m). Kljub temu, da sva imela dereze in palice, me je bilo malce strah. Pot je bila po samem snegu in teh izkušenj nimam veliko, vendar sem zaupala svojemu partnerju in odšla za njim. Po eni uri težke hoje sva prišla na vrh. Kaj sedaj? Bila sva v stalni vezi s skupino in sva jim javljala, kje se nahajava. Najprej sva mislila, da se bova morala vračati na Prevalo. Pot bi bila kar dolga in strma, zato sva se odločila, ker sva videla turne smučarje, da se spustiva po zasneženem melišču do smučišča na Zelenici. Sprva je bil sneg trd in se je lepo dričalo, nato pa je postajala hoja mehkejša, ker sva se vedno bolj spuščala in je postajalo tudi toplejše. Počasi, korak za korakom, sva prišla srečno do smučišča in nato še dobre pol ure do avtomobila. Na parkirišče smo prišli vsi skupaj, nekateri manj, drugi bolj utrujeni - priznam, da sem bila sama zelo utrujena, vendar srečna, da sem uspela. Preobuli in preoblekli smo se v suho obutev in oblačila ter se na poti domov ustavili pri gostišču Koren na pijači.
Želimo si, da bi se kljub temu, da smo majhna vas, še velikokrat zbrali in organizirali v tako prijetnem okolju in družbi. Verjamem, da ni nikomur žal, da se je udeležil izleta, kajti na koncu smo se zmenili, da se kmalu spet udeležimo kakšnega vzpona.
Irma Bizjak
3. aprila 2007 smo se zadnjič poslovili od naše drage
MIHAELE KUBELJ
iz Bukovice
Radi bi se zahvalili vsem, ki ste z nami sočustvovali in jo pospremili k zadnjemu počitku. Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem, župniku g. Mervarju za opravljen pogrebni obred, govorniku g. Janezu Merčunu, pogrebni službi Navček ter pevcem. Hvala za pisma in ustno sožalje, za darovane sveče in cvetje ter za izkazano pomoč in dobroto. Vsem skupaj in vsakemu posebej hvala!
Vsi njeni
V znamenju velikonočnih praznikov
V znamenju velikonočnih praznikov
Francka Rozman
Velikonočni prazniki se začno s cvetno nedeljo, ki je znana po butaricah. Cerkev pa se spominja Kristusovega slovesnega vhoda v Jeruzalem in navdušenja množic, ki so Jezusu hitele naproti. Cvetno butaro, ki so ji na Gorenjskem pravili "beganica", "hebanca" ali "gbanca", so izdelovali iz mladik različnih dreves. Franc Saleški Finžgar se spominja, da je moralo biti v njej sedmero lesov: vrba (beka), leska, cvetoč dren, čmež, hudales, bršljan in brinje. Za okras so dodali cvetočo češnjo. Tudi rdeče resje je sodilo v "beganico". Ko je cvetna nedelja mimo, se začne veliki teden. V tem tednu je treba počistiti hišo, prekopati vrtiček ob poti in vsejati cvetlice ter prvo povrtnino. Pred prvo svetovno vojno je bila velika noč važen mejnik za fantičke, ki so po tedanji šegi letali okoli še v krilcih. Za veliko sredo, ko je bilo treba iti ragljat, so tisti večji že lahko pomerili prve hlače. A jih je mati spravila, ker so jih smeli obleči šele na veliko noč. Na veliki četrtek utihnejo zvonovi, kot tudi zvončki in orgle v cerkvi. Oglasijo se šele na veliko soboto. Namesto zvonov so v preteklosti uporabljali raglje. Te je imela vsaka hiša. Raglje so raznovrstne: ropotuljice, posebne votle škatle v podobi križa z zobčastim kolesom v sredi, ki proži vzmeti, ter še svojske škatle, na katerih je kolo in nanj napeta vzmet. Najobičajnejše so danes votle škatle v podobi križa. Malo vreteno vrtiš z roko.
Starejši dečki so z ragljami "Boga strašili" in ponekod z njimi naznanjali dnevni čas. Hodili so od hiše do hiše in ropotali. Izgovarjali so tudi razne reke: "Ura je štiri odbila, vstanite in "šarteljne" pecite!" Za to opravilo so na veliko noč dobili pri vsaki hiši kakšen dar. Drugod so imeli posebno ragljo v cerkvenem zvoniku.
PF & £
In tako ragljo imamo od velikonočnih praznikov tudi v zvoniku vodiške cerkve. Idejo je v ožjem krogu predstavil Janko Lužar, vodja pritrkovalcev. Boris Kubelj je izvedel za staro ragljo, ki je bila v uršulinskem samostanu. Skupaj z Martinom Stanonikom sta si jo ogledala in jo kupila. Velika je 80 cm x 60 cm, je iz lesa in ima dvojna kladiva. Narejena je bila leta 1897 in je stara toliko kot ura na zvoniku. Prvič se je oglasila na veliki četrtek, ko so "zavezali" zvonove. Zaradi prometnega hrupa se je slabše slišala. Obnovljeno je tudi veliko bandero, v kratkem pa bodo obnovili še manjši dve banderi. Za plačilo se dogovarjajo z donatorji. Bo to tudi kdo od vas? Velikonočni ponedeljek je dan obiskov in
dan sprostitve, ko gremo ljudje k sorodnikom in prijateljem po pirhe. Če gredo na izlet, rečejo: "V Emavs gremo!" Organist in ljudski pevec Jernej Pirnat z Rake je delitev pirhov opisal v pesmi, v kateri poje:
"Zdaj bi pa radi poslušali vi, da bi vam pirhe potajlali mi. Pirhe potajlati, hočmo pokazati, danes je dan teh svetih pet ran!"
Če je ta dan še prav posebno sončen, kot je bil letošnji, je skoraj nujno, da obiščemo Šmarno goro. V cerkvi je na ta ponedeljek slovesna vodiška maša. Tudi letos je bilo tako. Ogromno ljudi iz naše občine pa seveda tudi od drugod je "prišlo v Emavs". Prijetno druženje, klepet, sončenje ali obisk maše je dalo poseben pečat temu dnevu.
Tudi zaključek velikonočnega ponedeljka je bil odličen. Turistično društvo Vodice je v dvorani Gasilskega doma Polje organiziralo prvo razstavo domačih pirhov. Razstavljalcev je bilo dvajset. Bilo je kaj videti. Naši občani pa so dokazali, da so spretni in domiselni tudi v barvanju in okraševanju pirhov.