List 9.
Od tlake za ribštvo.
Tlaka za ribštvo tudi jenja brez odškodovanja, samo tista ne, ki se na lastnih zemljiših tistih opravlja, kteri imajo pravico do ribštva; in ktera je za tako po-terjena ali pozneje za povračilo pogojena.
Pravica do ribštva ima s pravico do lova ali jage enako lastnost, namreč lastnost dominikalnih Orrajšin-? skih) pravic. Kakor je jaga na ptujih zemljiših po patentu od 7. marca 1849 nehala, tako ima tudi domini-
—   36   -
kalna pravica do ribstva jenjati in kakor je zavolj jage posebna postava storjena, tako se bo tudi za rtbštvo posebna postava naredila. Zato tedaj odpadejo brez plačila vsa tlaka in druge dela in vse davšine za rib-štvo. Take dela in odrajtvila, kakor so nam do zdaj znane so: ribški čoln vesljati ^Fischersehiffelfiih-ren),jez odperati (Wehrloch ofFen erhalten), mreže nositi (_Fischernetze trajen), ribe v mreže goniti (Fische in das Netz treiben), ribe ob času derste-nja loviti (Fischstreichfang), divjo ali štantno ribš.tvo Lwilde Fischerev) — ribji denar (Fischgeld) i. t. d.
Ce so pa grajšine na svojih lastnih zemljiših pravico do ribstva vživale in pri ti priložnosti kako tlako od svojih poprejšnjih podložnih tirjale, se mora takošna tlaka ravno tako odškodovati, kakor druga tlaka, kterase jena njivah ali travnikih ali v vinogradih opravljala. Ce, postavim, grajšine imajo bajerje na svojih lastnih gruntih in de so od podložnih tirjale, de so hodili bajer trebiti, tedej taka tlaka ni za ribjo tlako spoznati, ampak za navadno tlako in je po tistih stopnjah za odškodovati, kakor patentna odmerjena ali imenovana tlaka fgemessene oder genannte Robot) to je, tlaka v določenih delih, naj bodo dnevi za nje odmerjeni ali ne, kakor, postavim, kako njivo orati, ali 4 dni kositi i. t. d. — Tode taka tlaka le tam obvelja, ker je rektificirana ali pozneje za povračilo pogojena. Take pogodbe ali glihenge pa le veljajo, če so od kresije poterjene  bile,   in  tudi  take poterdila   so   se mogle na
vsake tri leta ponoviti, drugač pogodbe ne veljajo več.
Ambrož.