Poštnina v gotovčini plačana.
Štev. 26.	Cena ednoga drobca 1 krona.	26. juni 1921. Leto VIII.
Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena na leto 20 K, če jih več vküp hodi na eden naslov, če samo edne 30 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp, pleb. Črensovci Prekmurje.
Rokopisi se pošiljajo na g. urednika naslov i se ne povrnéje. Oglasi (inserati) se sprejmejo v g. Balkanji Ernesta tiskarni v D. Lendavi. Cena za eden kvadratni centimeter 1-50 fil. za ednok, za večkrat popüst.
Naročijo se Novine jedino pri „Opravništvi Novin v Črensovcih, Prekmurje“. Samo na té naslov se sme poslati tüdi naročnina.
Od kancelparagrafa.
Govor Klekl J. 25. maja l. 1921.
Predsednik dr. Ivan Ribar: Ima reč g. poslanik Josip Klekl. Poslanec Josip Klekl: Gospodje narodni poslanci! Namen mojega govora je samo to, da pojasnim stališče Cerkve glede 12. člena, 5. in 6. odstavka v vladnem načrtu ustave. V cerkvenem pravu je razmerje med cerkvijo in državo izraženo v nastopnih načelih;
1) Obe družbi, cerkev in država, sta suvereni in postavljeni od Boga, in sicer cerkev neposredno, držáva pa posredno, potom človeške narave, katere stvarnik je Bog in katero neka gotova sila goni, da ustvari državo.
2) Obe drüžbi sta preje!! od Boga svoj lastni deiokrogdržava zadeve pri-rodnega reda, cerkev pa zadeve nad-naravnega reda.
 3) Ta dva delokroga, določena od Boga' Ža cérkev in državo,' si Tli-kakor nista med seboj v nasprotju, ampak drug dn,igega podpirata.
4) Obe drüžbi, cerkev in držáva, sta v svojem od Boga jima določenem delokrogu druga od druge neodvisni; obe Ste pa zavisni od Boga in obe sta podrejeni njegovi volji.
5) Cerkev ima to Prednost, da je ena po vseh državah ; držav je pa več.
Po teh načelih torej cerkev sama prizna neodvisnost države, nima pravice, da bi se vtikala v specielne državne notranje zadeve.
Toda ker je tudi cerkev suvere-na drüžba, nima držáva pravice, da bi jo ovirala v urejevanju njenih notranjih zadev. Ker je cerkev suverena drüžba, ne more priznati nad seboj tako zvanega prava nadziranja: ius supremae inspectionis ali ius cautionis. Cerkev namreč ni drüžba puntarjev, ki bi jo bilo treba nadzirati, ampak drüžba vernikov, ki jim cerkev sama zapoveduje, da morajo državo ubogati, Naš vladni ustavni načrt v svojem 12. č,lenü, in Sicer v peterh o tista vk u ne priznava suverenosti cerkve. Kajti o zvezi, ki jo imajo verniki s svojim vrhovnim poglavar-jem, določa: »Način, kako če se te veže održavati, regulisače se zakonom". Ta stavek vsebuje ius cautionis ali ius supremae inspectionis ter podreja cerkev državi. Zakon, ki se mora po
tem stavku donesti, postavlja državno oblast za inspektorja ali nadzornika cerkvi, kateri določa, ima-li ta ali ona veroizpoved v tem ali onem slučaju pravico, da išče zvezo s svojim vr-hovnim poglavarom.
V predloženem ustavnem načrtu vidimo neko nelogičnost, neko kont-radikcijo. Naš ustavni načrt v 16. členu ne zahteva verskega pouka. Toda v 12. členuj se pa tem versko nepoučenim dajo v reševanjeeminen tno verska vprašanja. Tisti Člen, ki daje veri največje Odlikovanje, namreč svobodo, prav tisti Člen izroča vero v prosto tolmačenje morebiti baš tistim, ki o veri še pojma nimajo. To je nelogičnost. Proti tej odredbi mora postaviti svoj veto nad 5V2 miljona katoličanov v naši državi; prav tako mislim, da tudi muslimani in protestantje, pač dokler ti zadnji nimajo v mejah naše države svojega vrhovnega verskega poglavar ja. (Medklic iz vrst poslancev centruma„Mi imamo v državi najvišjo inštanco!") Tudi Vi je nimate, kakor je nimamo ne mi, muslimani in ne protestantje. Zato se moramo postaviti na veto-stališče proti tej določbi.
Dovolite, gospodje, da preidem na kancelparagraf. Jedro kancelparagrafa je, da verski predstavnik ne sme rabiti dolžnosti svojega stanu v strankarske namene. Jaz rabim izraz »rabiti", ne ,,zlorabiti“. Dr. Trumbič se je izrazii pravilno, ko je rabil glede te izraz, ,,rabiti".
Verski Predstavniki morajo oznani evali versko resnico vsakomur, naj pripada tej ali oni stranki. Toda jaz Vas vprašam: ali je sploh dovoljeno agitirao in govoriti v strankarske namene? Ali akcija v strankarske namene ni Prepovedana ? Niti v ustavi, niii v zakonu ne najdemo določbe, da bi duhovnik izven svoje slüžbe ne smel agitirao v namene svoje stranke. (Klici v centrumu: »Toda samo izven svoje slüžbe.")
Agitacija v strankarske namene ni samo dovoljena, ampak so celo slučaji, ko je zapovedana. Mi vsi, ki smo prišli sem, smo prišli sem potom akcije v strankarske namene. Razvili smo program svoje stranke, smo ga priporočali volilcom in smo bili potom te akcije izvoljeni ta ustavotvorce, da zídamo temelje naše države. Postali
smo za dobrobit in obstanek države neobhodno potreben faktor.
Zato pa vprašam : če akcija v strankarske namene ni samo dovoljena, ampak včasih še potrebna, zakaj se prepoveduje dühovnikom? (Medklici: »Samo v cerkvi!") To morajo biti veliki Vzroki. Po mojem mnenju ne more ležati vzrok v tem, da bi se bilo bat! vpliva dühovščine na korist ene stranke in na škodo druge stranke. (Klici: ,,Baš toga se je tati.") Saj se gospodom učiteljem in drugim uradnikom to ne zabranjuje. Jaz tudi ne mislim in ne bi mogel trditi, da je kancelparagraf sugeriran po odloku pariškega framasonskega velikega zbora. Vzroki morajo biti važnejši. Jaz, gospodje, verujem, kar so do sedaj naglašali vsi govorniki, da je namreč kancelparagraf potrebem za to, da se prepreči profancija vere. (Ugovori.) To ste Vi vsi naglaša!!. (Poslanec dr. Momčilo IvaničtpSvrbez izjeme su ovo kazali.) To je prav in to jaz tudi podpišem.
Toda, gospodje, samo eno Vam povem: sredstvo, s katerim Vi hočete to doseči, je nelegalno. (Ugovori.) Povem Vem takoj, zakaj. (Klici: „Čüjmo !“) Ker je cerkev suverena drüžba, si svoje notranje zadeve urejuje sama. Svetost vere in dostojanstvo dühovščine je katexochen notranje zadeva cerkve. Toraj ima cerkev sama pravico, da si to uredi. (Medklici! in Ugovori.) Kancelparagraf posega torej v kompetenco cerkve in to je nasilje. To, ker je meni dovoljeno kot članu države, prav tisto se meni zabranjuje kot podaniku druge suverene oblasti: cerkve. To, kar smem storiti v teritorija države, prav tega ne smem storiti v teritorija druge popolnoma suverene oblasti: cerkve. Tu tiči krivica. (Ugovori v centru.“)
Cerkev ima legalno sredstvo, da ne dopusti profanacije vere. To legalno sredstvo je cerkveni kancelparagraf. Prvi kancelparagraf je razglasil Kristus z besedami: „Ite et praedicate evangelium!“ Idite in oznanjujte evangelij! Nič drugega, samo evangelij. (Ploskanje v centru. — Klici: „Delajte tako!“) Počakajte, odgovorim na vse. Prosim samo, malo potrpljenja.
(Dale.)
2
NOVINE
1921 26. juni
Pitanje na g. Šerügo Vince v M. Soboti.
Pod naslovom „Lejpo, dobro i slabo“ v 12. št. Prekmurskoga Glasnika se trdijo té le reči:
1) Bili so časi, gda je Klekl evangeličance ne mogo trpeti. —- Prosimo odgovor, gda so bili ti časi i kakše dokaze mate, ka so g. Klekl ne ne mogli trpeti evangeličancov. Samo en dokaz dajte na svetlo, en istinski dokaz. Mi znamo, da so g. Kleklna vsi evangeličanci, ki so ž njim v dotiko prišli, gda so bili ešče pri Sv. Sebeštjani, ljübili i visoko poštüvati. Naj omenimo samo eden slučaj. Gda so oni obetežali, je evangeličanska ženska prinesla na sv. mešo, naj ozdravijo. Če so kakše laži od njih ništerni nosili, ne nikaj novoga i nikaj ne posvedoči, ar vsakšega dobroga dühovnika ogrizavajo, je té med evangeličanci ali čistino katoličanci. To je deo, teštament dühovnika po példi i reči samoga Kristuša.
2) Ka so se g. Klekl skrbeli za autonomijo Prekmurja i pri toj borbi prestali vnoge- vnoge moke, je hvala ‘vredno, vej pri tom deli ste jih pomagali tüdi ví g. Šerüga, naimre tečas samo, dokeč ne je prišlo trpljenje. Gda. je to prišlo, ste vsi zamuknoti izvzemši par dobrih dühovnikov, ki so ne odstopili od njih i se borili za pravice svojega ljüdstva. Ki pozna zgodovino borbe z,a,prekmursko autonomijo, tisti se mora vklanjat pred tistimi moži, ki so se v smrtnoj nevarnosti potegüvali za pravice svojega ljüdstva, za takše pravice, od šterih se prle nikomi niti senjati ne smelo. Vas g. Šerüga -med temi junaki nej bilo, ne prle i ne zdaj. Pač pa ste se najšli taki pri boljševiških Novinaj, gde je trbelo nezdrave i krivično návuke širiti, ljüdstvo, svoje lastno ljüdstvo v verige robstva vkavati i i peneze slüžiti. Po vstáji Tkalcovoj ste ví zbežali i Vnogi drügi ž njim pobegnoli. Edni so zbežali- nedužno, drügi ar so 'znali za Tkalcov^ mahi-nacije, za njegovo tolvajijo, krivično, grešno. Povejte g. Šerüga pred celim svetom jasno, če ste ne znali za Tkal-covo tolvajijo, kak urednik njegovih Novin? I če ste znak, ste ne zbežali ravno z tistoga zroka kak Tkalec ? Mi ne pravimo, da ste dobili z vkrádjeno penez. Ne. Nego bežati ste mogli kak Pomočnik Tkalca, kak istinska kommunist.
3) Da bi v prekmurski parlament bili pozvani samo Kleklnovi ljüdje, je kosmate laž. Bili so tam evangeličanci i katoličanci ešče takši, ki so proti g. Kleklni gučali. Polovico parlamenta g, Klekl niti poznan neso.
4) Dr. Lanjšič je ne na tanač Kleklnov odstavo notáriuše, ar so té niti edne reči ne od notariušov gučali, nego zato, ár je na pitanja g. dr. Lanjšiča vso ljüdstvo to želelo.
5) Glasnik laže, da so g. dr. Lanjšic prej takšim ljüdem dali dovolenje jaboka küpüvati, ki so na glasi švercanja bili i ka so prej g. Klekl od toga kšefta dobili 50,000 koron za siromaške dijake. Keliko rejči teliko laži. Küpce sáda so g. Klekl ednoga, ne Poznali, 50 jezero koron od čistih dohodkov pa so nej oni dobili, nego Civilni komisariat za dijake i je ešče zdaj ma, kak so to Novine že objavile i té dar je samo hvalevreuen. Od švercarov pa pri Glasniki moro najbolje znati, ar kak se glasi — je papér Glasnikov zašvércan z Austrije. Radi bi znali, ka je istine na toj stvari i naznanimo celo delo dettktivam i carinami.
6) Naj nesramnejša laž je, da so zadruge i prečne ljüdi Klekl nastavlali, domače pa izf.rávali. Vsaki pravičen í pošteni človek zna, ka se níšče nej teliko borio, da domači,prido do slüžbe, kak ravno g. Klekl. Da ste ví g. Šerüga. ,,Za več sposoben po svoji navčenosti i izküšnji" bili preis-kani, so ne g, Klekl odredili, nego ljüdstvo je zahtevalo, štero teliko kvara i grozote prestale od kommunistov, od tistih kommunistov, šterim ste slüžili i ví g. Šerüga i ravno na prošnjo g. Kleklna ste prišli v slüžbo i ostali v slüžbi, štero bi mogli zgübiti, ar so Vnogi svedoki posvedoči!! pred g. Kleklom, ka ste kortešéra'! v pisarni i g Klekl neso vas glasili gor, ar so vam ne šteli vzeti krűha. Hvala za to je samo blatenje. Na keliko ste pa vi g. Šerüga navčeni i sposobni bodi omenjemo samo to. da ste ne napravili vučitelskoga eksamena, na' šteroga ste se pripravljali. Ali mi vas s tem neščemo žalili, mi smo radi, Od kak domačin mate slüžbo, samo tistoga ^vrastva ne moremo razmeti, štero mate do g. Kleklna našega, domačega človeka, ki so samo dobro želeli i včinoli vsigdar i ešče dnes so takšega -čütenja.
7) Laž je, da bi g. Klekl koga dali v Ljubljani internerali ali župane oni imenüvali. Nasprotno, oni so se skrbeli, da še internérani vsi izpüstijo. 1 ešče kommunisti.
8) Laž je, da so g. Klekl — Sever — Berbuč preprečili, od Belgrada ponüjeno autonomijo i da so deputacije poslali zato v Belgrad. Edna reč s toga ne istina. Nikdar niti vidili neso g. Klekl té autonomije i nikdar neso v ednoj reči bili Opitani, jo ščejo meti ali nej. Od g. Berbuča pokojnoga komisara laži pisati, je pa zaistino grdo delo.
9) Ka g. Benko trži z živinov, so najbole proti delali ravno g. Klekl. Šolski tanač je postavljen od oblasti, ne pa od g. Kleklna. Té nigdar reči neso i zinili najse g. Sever itd. imenüje. Sever se pa med takše bogate računa, ka peneze more na posodo jemati, naj more e živeti i vse svoje bogástvo rad prepüsti vam g. Šerüga če vi posvedočite njegovo bogástvo.
10) Nišče se ne teliko borio proti vinskoj porciji kak g. Klekl, od njih pisati, da so spravili vinske porcijo, je zaistino Hüdobija. Šteri češ.-' nik je turo volilne kruglice po cesti i kakše mene so z nebes kopale po dobroti g. Kleklna ništernim, bi radi bili, da bi nam to ví g. Šerüga pojasnili, ví komi ie tüdi spadnola mana dobroga slüža i fál zrnja na Krajni itd. Ka so g. Klekl zaprli železnico Sobota — Hodoš pa pomeni zaistino na preveliko moč toga gospoda,1 tak veliko, ka niti železnički minister ne vüpa te železnice odpreti. Vidite, kam vodi zasleplenomi!
11) Glasnik trdi, ka niti v ednoj reči neso g. Klekl našim ljüdem na pomoč. .Mi v imeni Celoga Prekmurja na to ogrizavanje ne damo odgovora i ka bi ví g. Šerüga včili nas na ljübezen, si vö prosimo i to zato, ar vaše trobilo Prekmurski Glasnik dozdáj še ne pokazao lica ljübezni. Nadale skuze iz stanovanj ižg-ran>h vse vsedočijo, samo za ljübezen nej.
12) Brsanje vaše g. Šerüga proti dühovniški dohodkom je pa samo žuta nevoščenost. G. Šerüga vi mate dosta bolše dohodke kak velika večina prekmurske dühovščine pa tá zato vam to nikdar ne oponašao pa nikdar netrdila, da vi tüdi samo trcust davale ljüdem mesto podpore.
13) Mejte ví g. Šerüga dobro voljo, naj vas ne vodi zasiepljenost. nevoščenost, sovraštvo do vere, pa nejdete vnogo dobra dela pač vse dobro kaj je v Prekmurji po zasiü-ženji g. Kleklna i njihovih ljüdi, kaj slaboga je pa, pa najdete zrok v tem, da ste vi i vnogi drügi g. Kleklna samo grajati znali, ne pa podpirati. Če z pravičnimi očmi gledate dogodke, nete mešali povratek Karla bivšega krala v politiko Novin, štere bi zavolo toga popiše po celoj krivici radi vničili. Ne veselite te! To se vam nikdar ne bo posrečilo. Končno pov-darimo, da smo na teliko plemenitoga srca, da gda Van na vaš krfvíčèn članek damo odgovor, to. včinimo iz tistoga poštüvanja, štero gojimo do Vas, kak našega domačega človeka.
Glasi.
Naš poslanec so se vrnili domo. En čas ostanejo doma, zatem pa odido, da si poslabšeno zdravje popravijo.
Posrečilo se je jugoslovenskomi klubi i našemi g. poslanci rešiti svojega bratanca g. Klekl Jožefa pleb. v V. Dolencih iz vogrske voze. Naše odposlanstvo ga je v Pešti od
3
NOVINE
1921. 26. juni
Vogrov prek dobilo i jako lepo i toplo sprijalo. Eden čestnik ga je sprevajao do Subotico, z Belgrada pa naš poslanec domo po 15 mesecaj. V Pešti so ga v automobili vozili okoli iz poštüvanja i ministerski predsednik N. Pašič ga je Ijübeznivo dvakrat sprejo v Belgradi. Rešeni se je srčno zahvalo za rešenje našoj oblasti g. N. Pašiči i dr. Korošci predsedniki jüg. kluba za njegovo i njegovoga kluba prizadevanje, po šterom je jedino prišlo rešenje.
Navuk za tretjerednike bo junija 26-toga v Črensovcih Zaodvečara ob treh, to je zadnjo nedelo junija.
Teško je obetežao g. Ov-čar Tomaž, orožniški podporoč-nik v Beogradi. Betežnik je bio od vseh priljübljen komandant v Črensovcih. Kuk smo zvedli, malo bole njim je že. Želemo njim popolno ozdravljenje.
- Za naše rojake, posebno za dolnjelendavske, štere je toča pobila, so naš g. poslanec vložili prošnjo na ministerstvo poljedelstva, da bi dobili kakšo podporo.
Naši prekmurski zarob-ljeniki, šteri so z Rusije ali z Talijanskoga prišli domo v tom časi, ka sliši Prekmurje v Jugoslavijo, če neso. dobili nikše- podpore, gda so se povrnoli domo, naj se zglasijo pri komisarijati. Naš poslanec so naimre prošnjo vložili na vojno ministerstvo, ka dobijo podporo, kak so dobili vogrski zarobljeniki. Tudján Mihal z Bakovec de je znao vküp spisati.
Tešanovčarje, Seljančarje, Gederovčarje, Sodišončarje, Gančanci, Bratončarje, Ižekovčarje, Ivančarje, Mačkovčarje so dobili na prošnjo našega g. poslanca dovoljenje, da brez carine smejo spraviti svoje zvoné z N. Austrije.
Naročnikom. Cenzura nam je zadnjo Štev. Novin kruto obelite. Naš g. cenzor ali ne razmijo naše prekmürščine, ár njim je previsoka, ali se pas ne zave-dajo svojega visokoga poklica. Zdaj že smo prišli do toga, da naročnikom od drügoga nesmemo pisati, kak od sv. pisma. V prvom članki, šteroga se nam zbrisali,
smo pisali od Šole, da starišje majo pravico svojo deco v tistom dühi vzgajati, v šterom oni ščejo. Vučitelje so njihovi namestniki i zato vučitelje tüdi tak morejo deco včiti i vzgajati, kak to starišje želejo. Šole so naše, mi smo si je gorpostavili, mi je vzdržüjemo, nepos-edno pa tüdi plačüjemo vučitelje z našimi davki. Starišje so pa krščansko misleči i zato v krščanskom dühi ščejo, da bi se njihova deca gojila. Či se šteromi vučiteli to nevidi, naj ide na kakšo framazonsko šolo. Na, v tom pa je ne bilo, kak Vidite, nikaj protidržavnoga, ne hujskanja.
Spioneranje. V. D. Lendavi pri voj. komandi so prišli na sled, da se vrši že skoro edno leto tajno špioneranje za vogrsko vlado. Na čeli te špionaže je stao niki narednik (örmester) pri komandi, šteri je tajne spise kradno i dao prek trgovci Schrantzi z D. Lendave. Te je pa spise pošiljao prek na Vogrsko. Na sled je prišao naš ataše v Budapešti, Šteromi so nikak pisma iz vojaške pisarne v D. Lendavi prišle, do rok. Blüzi 15 oseb je aretiran!, zaprti, ki bi vsi udeleženi bili te špiopaže. Mi samo prosimo vojaškoga komandanta g. Mundžiča, šteroga lojalnost do Civ. prebivalstva vsi poznamo, da posto-pajo milo i pravično proti Civ. osebam, štere morebiti nedužno trpijo. Krivci se naj pokaštigajo, oni pa proti šterim ne dokazov, naj se spüstijo na sloboščino.
Ki šče dobro i močno blago po fal ceni küpiti naj ide k Sršeni v Lotmerk.
Povanje tobaka v Prekmurji brez dovoljenja je po monopolskom zakoni ostro prepovedano. Či bí što pd Skrivoma povao tobak, bo kaštigan od 150 do 1800 dinarov. Za ne-dovoljeno povanje tobaka je vsakši občinski predstojnik (župan) tüdi odgovoren po členi 92, 93, 94 novoga zakona.
Što ide v Lotmerk, naj ne zamüdi obiskati trgovino Franca Repiča sam naj se prepiča od dobroga blaga. Cene so najnižje.
Na drž. gimnaziji v M. Soboti se bode vršilo vpisovanje v prvi razred dne 30. junija, 1. i 2. julija vsakikrat od 8 vüre naprej. Sprijmejo se dečki i deklice, šteri so dovršili 10. leto ali ga bodo v tekočem leti 1921. Učenci i učenke, štere ‘želejo biti sprijeti, naj se zglasijo te dni pri
ravnateljstvi gimnazije z svojimi stariši i naj prinesejo sebov krstni list i zadnje šolsko svedočanstvo Da se vzgoji kem prle domači izšolani naraščaj, prosimo stariše, naj pošljejo svojo nadarjeno deco kak v najvekšem števili v edino srednjo šolo Prekmurja.
Lendavski Sokoli. V Dolnjoj Lendavi se je nastavilo sokolsko drüštvo. To nič ne novoga pred nami. Mi smo to že tak davno znali, da so uradniki i trgovci, ki so prišli iz Preka vsi sokoli, z malov izjemov. Samo tomi se radüjemo, da kljub velkoj agitaciji se njim ne posrečilo več Prekmurcov pridobiti k drűštvi, samo enoga, pa te ne z Lendave, nego z Bistrice. Zapisnik so vedno okoli nosili i prisiljavaii razne gospode i fante, naj se spišejo v drüšt-. vö, a tej so njim z vekšega vsi odklonili. Hja, v Prekmurji li neso dobra tla za liberalnoga sokola.
Tolvajija. Dne 15. maja je bilo Posestniki Krampač! v Lendavski goricah vkradjeno iz zaklenjene hiše en kaput, dvoje hlače, en par ledrni ga-maš i več drobne stvari. Tovaj je bio Jožef Krampač iz Velke Polane, šteri je pa potem odskočo na Hrvaško. Kak se čüje, je tam tudi več tatvin napravo i zato je mogao zbegnoti z Horvaškoga tüdi. Prišao je nazaj domo, kje se je posrečilo žandarom ga zgrabiti. Krampač je priznao vse svoje tatvine.
Lendavski demokrat. Neki uradnik pri agrarnoj reformi v D. Lendavi je dne 20. jun. v hoteli „Krona“ malo globše pogledno v vinsko kupico i njemi sladka kaplica malo po škodila na možganaj, na to je začao graserati in gavalira špilati i ravnati gospodari. Natakarje so ga prijali, dobro nabili i na poštenjé navčili, ka drügoč ne bo moto goste i tak ga völüčili z gostilne. Lepa példa demokratov!
Nesreča. Dne 19. junija proti večen se je velka nesreča zgodila pri marofi v Petešovcih. Več delavcov je delalo na travniki i da je prišla oblačilna je strela v enoga 15 let staroga dečaka vdarila, ki je na mesti vmrl. Drügi delavci so tüdi bili menje poškodovani.
Beltinci. Naznanjam celoj okolici, da imam v občinskoj hiži trgovino z ledrom i z vsemi šoštarskimi potrebščinam. Prodajati! vse po nizki cenah. Škafar Jožef.
Dom i svet.
Naši poslanci so povrgli beog-radski parlament, ár denéšnje Vlada pri stvárjanji ustave nešče gledati na siromaškoga ljüdstva potrebe i na sloboščino vere, kak so oni zahtevali. Njihov proglas Novine objavijo.
4
NOVINE
1921. 26. juni
Pošta.
Bejek. St. Krog. Pritožbe občine Bakovci so izročene agrarni direkciji v Ljubljani. Č bi se Vam ne pomagalo, vložite prošnjo na ministerstvo v Belgrad. Tistim bakovskim dovicam povej, da dobijo vekšo podporo. Pride komisija v Prekmurje, vse je vrejeno, v Belgradi pa določena vekša pomoč. Kavaš Jurij. Adrijanci. Zazavaj se na tisti glas v Novinah pa vloži pritožbo v Ljubljano na direkcijo.
Veržej. A. K. Vaš c. rokopis smo prekesno dobili do rok. Zdaj v tej štev. objaviti ga, bi pa bilo že prepozno.
Leder, kože in poplati.
Küpüjem vsevrste sirovih kož. Vzemem sakovrstne sirove kože včimb, štere se izdelajo v fabriki, I. Sinigoj (poprej Steijer) v Lotmerki (Ljutomer). V zalogi imam vsevrste ledra i poplatov, vse šoštarske potrebščine, kak tüdi garantirani čisti tikveni oli po najnišišoj ceni. Vsaki naj si pogledne zalogo
Albin Sagadin trgovina z ledrom v Beltincih.
Nasled. Bela Weissa
Peter Osterc
trgovina z mešanim blagom v BELTINCIH. Priporočam: Veliko zalogo manufakture, špecerije železnine na debelo i drobno. V zalogi imam vedno vsevrste deske, late i tesani les, kak tüdi Portlandcement, kovačko vogelje i vapno. Dobijo se tüdi pri meni mlinska sita vsehvrst. Vse po najnišiših dnevnih cenah.
lepo malo posestvo z zidanov hižov.
Hiža je pripravna za vse. Tri minute od cerkvi!
Rudolf Horvatič v Križovcih (Sv. Križ pri Lotmerki).
Josip Gerenčér
trgovina z železom i z mešanim blagom. v BELTINCIH.
Priporačam mojo železnino vsakevrste škér (szerszám-áru) okovala za hižo i za pohištvo (épület és butor vasalás) in nadale vse drüge železne robe, železo za kola 1 kg. po 14 K. Posodo plehnatno i spezerijo po niskih cenah.
Brata Brumen
trgovca v Murski Soboti mata k odaji vsefelé najbogše česko blago po najnižjih dnevnih cenah.
Seršenovi v Lotmerki so na novo dobili dosta štofa, kamgarnov in cajgov. Tüdi ženskoga blaga vsakefelé po znižanoj ceni. Odavlejo vse falej kak dozdaj. Žuto močno platno, lakét šüroko, košta meter samo 26 K. Tüdi svilni i vunatni mlinski pajtelni se zdaj dobijo.
Štefan Huzjan
mehaničar
Dolnja Lendava hižna št. 63.
Ponüja mašine za
šivanje na malo i velko, vsako
vrstne za ženske i moške.
Edna hiža
z ogračekom i zadnjimi poslopji vret k odaji V D. Lendavi poleg železnice. Več se zvedi pri Uredništvi.
Slovenci z staroga vogrskoga kraja! Pristopite k pomožnomi drüštvi
„SVETI KRIŽ“ v Chicagi III.
Drüštvo plača 7 dolarov skoz šest mesecov, po šestih mesecah pa 3 dol. 50 centov betežnim svojim kotrigam na tjeden. Za mrtvov kotrigov pa plača 300 dolarov.
Plačüvanje odstrani drüštva še začne za 3 mesece, po vstopi če se pripeti beteg, včasi pa če pride smrt. Za to dobroto drüštvi kotrige plačajo samo eden dolar vstopnine ednok samo i članarine vsaki mesec 75 centov. Sprijmejo se moški i ženski spol od 16 let do 50. Vodstvo drüštvo je sledeče: predsednik Törnar Ivan. podpredsednik Markoja Ignac, paziteo računov Horvat Števan, vsi trije z Črensovec, tajnik Lebar Ivan, računovodja Gjörek Mihal, oba z Hotize, blagajnik Zver Matjaš z Polane, paziteo drüštva Markoja Ivan z Bistrice, odbornik za betežnike Černjavič Ivan, paziteo računov Raj Jožef, oba z G. Bistrice, vratar Franc Riznar z Štajara. Zglasite se vsi na 957. W. 18. th. Str. pri g. Črnjavič Ivani.
Vsi Slovenje v to drüštvo!
Edna vöra?
štera stalno veselje povzoroči?
Samo Suttner-ova vöra!
Niklasta, po vsakoj ceni i zagreznete se! Ešče verižice (lančeke) prstane, vühane (oringlne), zapestnice, stenske vöre, zapestnice z vörami i vsakovrstne potrebne reči, kakti: škarje, nože, doze za cigaretlne, nažigalnike, britve, mošnje za peneze, jedilno orodje (škér za jesti) razni dari za krste, godovna, itd. kak i velika zaloga vsakovrstnih zlatih i srebrnih predmetov
Vse dobro i ceno (fal)! Zahtevajte cenike.
H. SUTTNER, Ljubljana št. 944.
Tisk: E. Balkanji Dolnja Lendava.