38 konoplan induplati glasilo delovne organizacije ™ :—'■ induplati jarše LETO XXXIII. JUNIJ 1985 Za postavitev naših šotorov na sejmu civilne zaščite v Kranju so eli sodelavci iz razvojnega sektorja Zgodnje poletje 1941 CK KPJ se je kmalu po kapitulaciji starojugoslovanske vojske začel pripravljati na oboroženo vstajo vseh narodov in narodnosti Jugoslavije. Že 27. junija 1941 je formiral štab partizanskih odredov Jugoslavije, katerega poveljnik je postal Josip Broz-Tito. Samo nekaj dni kasnje — 4. junija 1941 so na seji politbiroja v Beogradu izdali sklep o začetku ljudske vstaje. Oblika boja, ki naj bi najbolje ustrezala razmerju sil in konfiguraciji terena, naj bi bila partizanska. Tito presoja: »Za splošno vstajo je bil takrat pravzaprav že skrajni čas. Naša partija je pravočasno predvidela dogodke in je delujoč po Jugoslaviji ukrenila vse, kar je mogla in kar je bila njena dolžnost, da čimprej usposobi in popelje ljudstvo v boj zoper okupatorja. Naša vstaja je imela potemtakem že od samega začetka or- ganiziran in splošni jugoslovanski značaj, ne pa nekega spontanega in Iokalističnega v tej ali oni pokrajini. Tukaj ni govora niti o tem, kje se je vstaja najprej začela: njen začetek in kraj je določila Komunistična partija — in samo to je zgodovinska resnica.« Kmalu nato so začele pokati prve partizanske puške: — 7. julija v Srbiji — 13 julija v Črni gori — 22. julija v Sloveniji — 27. julija na Hrvatskem ter v Bosni in Hercegovini — 11. oktobra v Makedoniji. Nastajali so partizanski narodnoosvobodilni odredi. Njihovo jedro so predstavljali člani partije in SKOJ. Partizanska zaveza se je glasila takole: »V imenu svobode in pravice našega ljudstva se zavežemo, da se bomo borili disciplinirano, vztrajno in neustrašno, ne da bi varčevali s svojo krvjo in življenjem, dokler popolnoma ne uničimo fašističnega sovražnika in vseh izdajalcev ljudstva.« Vzporedno z bojem partizanskih enot poteka vztrajna in hrabra vojna tudi v okupiranih mestih. Najštevilnejše akcije so prav v večjih središčih: Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Skopju, Splitu, Cetinju, Mostarju, Sarajevu... Formirano je na stotine udarnih skupin, ki jih sestavljajo predvsem mladi ljudje, ki izvajajo najrazličnejše akcije: sežigajo kamione, uničujejo sovražnikov tisk, izvršujejo diverzije na progah in telefonskih centralah itd. Silovito in pogumno napadajo sovražnikove postojanke. Boj v mestih je z bojem v notranjosti ves čas vojne enotna fronta. Jugoslavija je za sovražnika nepredvideno in izčrpavajoče bojišče. Darja Pleše Sejem opreme in sredstev civilne zaščite v Kranju Na 13. sejmu opreme in sredstev civilne zaščite v Kranju je letos razstavljalo 200 domačih in 14 tujih proizvajalcev — med njimi tudi naša delovna organizacija. Na sejmu, ki je edini te vrste pri nas, je razstavljeno skoraj vse, kar izdelujemo v naši državi za potrebe zaščite ljudi in premoženja pred nevarnostmi vojne, požarov, elementarnih nesreč in drugega materiala, ki je potreben za reševanje in odpravljanje posledic teh nesreč. Naša delovna organizacija že tradicionalno razstavlja na tem sejmu program naših šotorov, ki so namenjeni za življenje in delo ljudi jv posebnih pogojih. Tokrat smo razstavljali program naših »S« šotorov in sicer: — šotor »S-4« za sanitetne namene, — šotor »S-3«, temnica, — šotor »S«, mali, — šotor »S-2«, kuhinja, — šotor veliki — komandni. Šotori tipa »S« so izdelani iz novih materialov mešanice naravnih in sintetičnih vlaken, tkanina je vodo-nepropustno impregnirana, konstrukcija šotora je izdelana iz tankostenskih aluminijastih cevi, ki se s pomočjo enostavnih litih veznikov medsebojno spajajo. Šotori nimajo običajnega zunanjega sidranja, temveč se v glavnem sidrajo samo v tlorisni površini. Šotori so opremljeni z velikimi okni na katerih so dvojni poklopci, prvi iz PVC prozorne folije, drugi pa iz blaga za zatemnitev. Prednost naših novih šotorov je predvsem v enostavni izdelavi in prihranku pri aluminiju zaradi lažje konstrukcije. Montaža šotorov je enostavna in hitra, zato lahko upamo, da bomo z razstavo na tem sejmu pridobili še več novih kupcev. Tudi tokrat — kot že leta doslej — je program naših šotorov postavila na sejmišče naša prizadevna skupina iz razvojnega oddelka. Vso pohvalo zaslužijo zlasti naša dekleta, ki se ne ustrašijo niti najtežjih del. IVAN PIRC Našim sodelavcem postavljanje šote e dela težav POPESTRITE GLASILO S SVOJIMI PRISPEVKI, DOPISUJTE V KONOPLAN! Tudi naši delavci na okrevanje V sindikatih delovne organizacije INDUPLATI smo se dogovorili za realizacijo predloga 10 KOOS INDUPLATI o preventivnem zdravljenju in okrevanju naših delavcev. Uvodoma bi povedali, da smo od leta 1960 do leta 1980 planirali potrebna finančna sredstva za okrevanj naših delavcev v okrevališča, kar je bilo tudi realizirano. Letno je bilo poslanih na predlog sindikata in zdravnika različno število delavcev. Skupna številka od leta 1960 do vključno 1979 je 729 delavcev. Zaradi zmanjšanja sredstev sklada skupne porabe smo morali z letom 1980 s to prakso prenehati. Nekaj delavcev je bilo poslanih na okrevanje iz sredstev občinskega sindikata in še to samo po zdravstveni indikaciji, ker zdravstvena skupnost Domžale ni imela dovolj sredstev, da bi lahko na predlog zdravnikov specialistov poslala vse delavce v zdravilišče. Da se poenotimo z drugimi delovnimi organizacijami v občini, kjer še vedno namenjajo finančna sredstva v te namene, smo tudi pri nas ponovno pristopili k razreševanju delovanja na tem področju. Po večkratnih razpravah smo izoblikovali določene kriterije, po katerih naj bi delavce pošiljali na okrevanje. Opredelili smo jih v tri skupine: 1. Zdravstveno ogrožene delavce, to so predvsem delavci po zaključenem zdravljenju v bolnišnicah, po operativnih posegih in podobno. 2. Delavce, ki so potrebni preventivnega okrevanja, to so delavci, ki delajo na delih in nalogah: — z večjo nevarnostjo za zdravje in okvare — z zmanjšano delovno sposobnostjo — invalidi II. in III. kategorije — delavce, od katerih je odvisna varnost drugih — šoferji — delavce v neposrednem stiku z živili. 3. Socialno šibke delavce oz. družine, to so predvsem delavci, katerih povprečni mesečni osebni dohodek na člana družine v preteklem letu znaša manj kot 30 % povprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu in njihovim otrokom mlajšim od 16 let. Ta naša prizadevanja in predloge je potrebno še samoupravno urediti in potrditi ter čimprej pristopiti k realizaciji. Majda Marolt Priznanje našim inovatorjem Viktor Lamberšek (TOZD Konfekcija) Slavko Hribovšek (TOZD Proizvodnja) Odbor za podeljevanje priznanj občinske raziskovalne skupnosti Domžale je pripravil predlog priznanj in nagrad občinske raziskovalne skupnosti Domžale. Med nagrajenci sta tudi naša sodelavca, tov. VIKTOR LAMBERŠEK in SLAVKO HRIBOVŠEK. Oba sta avtorja v proizvodnjo vpeljanih tehničnih izboljšav. O teh smo že poročali v prejšnjih številkah Konoplana. Nagrade in priznanja so slavnostno podelili v sejni sobi skupščine občine Domžale v navzočnosti pred- sednika skupščine in drugih visokih osebnosti. V kulturnem delu programa je nastopil Stobljanski oktet z izbranim programom. Prispevki na področju inovacijske dejavnosti v naši delovni organizaciji so še vedno zelo skromni, in zato smo takih priznanj še posebno veseli. Obema slavljencema iskreno čestitamo in želimo, da bi še naprej sodelovala z dobrimi idejami in koristnimi predlogi. Gordana Gardaševič cJ)cibLižu^e &e ča& dopu&too in počitnic. Gim oec htez6kcbni^, &ončnifr dni, in d oh te oolje želimo o&em SodeLaocem člani uredniškega odbora Dl ne lome kdaj rekli, češ, nismo vedeli! Odkrivanje rakavih in predrakavih obolenj je naloga in dolžnost vsega zdravstva. Vsakdo pa naredi proti svojemu raku več kot vsi zdravniki skupaj, če takoj poišče strokovno pomoč, čim opazi katerega od 7 pomembnih znakov: 1. ranico ali razjedo kjerkoli na koži ali sluznici, tudi če je pokrita s hrasto in se ne zaceli v enem mesecu, 2. spremembo v barvi ali velikosti materinega znamenja in bradavice na koži, 3. nebolečo zatrdino ali bulo kjerkoli na telesu, 4. vsako nenavadno krvavitev ali izcedek, 5. trdovratno hripavost, stalni kašelj ali težave pri požiranju, 6. trdovratne težave v želodcu ali hujšanje brez razumljivega vzroka, 7. spremembo v rednem odvajanju brez razumljivega vzroka. Če kje, potem gotovo velja za imenovano zvrst bolezni: »Bolje je misliti na najhujše, kakor pa slepiti samega sebe in izgubljati dragoceni čas.« Nobena država na svetu ni tako bogata, da bi s svojimi proračunskimi sredstvi ustregla vsem zahtevam boja proti raku in tudi nobena še tako razvita zdravstvena služba sama ne more opraviti vseh nalog, ki ji jih ta boj nalaga. Zato povsod po svetu, že od začetka tega stoletja sem, ko je začel rak uprizarjati svojo smrtno žaloigro za preštevilne žrtve, ustanavljajo DRUŠTVA ZA BOJ PROTI RAKU. V SR Sloveniji so društva za boj proti raku prostovoljne, humanitarne organizacije v sklopu Socialistične zveze delovnega ljudstva, strokovno pa delu- jejo po smernicah zdravstvene službe, predvsem Onkološkega inštituta v Ljubljani. Slovensko društvo — ljubljansko, obstaja od leta 1970. Težišče dela je v zdravstveni vzgoji prebivalstva in zbiranju denarnih sredstev za reševanje konkretnih nalog v boju proti raku (za izgradnjo in opremo onkološke inštitucije). Imenovani nalogi pa lahko uresničujejo le preko svojih članov, zato je posebno porriembna naloga še organizacija PRIDOBITI ČIM VEČ ČLANOV. Društvo za boj proti raku — Ljubljana, je s to akcijo intenzivneje začelo ob koncu leta 1983. Glavno delo pri tem so opravile občinske in osnovne sindikalne organizacije v združenem delu. Odziv delavcev je bil velik, saj se je v letu dni v društvo vključilo 8000 članov. V naši DO se je leta 1984 vključilo v članstvo 170 delavcev iz tkalnice. Tovariš Anton Hren je celo polovico finančnih sredstev, ki jih je prejel za inovatorstvo, podaril društvu. Želja društva za boj proti raku je, da ne bi ostali v letu 1985 pri sedanjem številu članov, temveč da bi se vključili v članstvo še delavci iz ostalih osnovnih organizacij naše DO. Letno članarino v znesku 100,00 din naj bi člani plačali pri posameznih osnovnih organizacijah sindikata. Z včlanjanjem v DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU sprejemamo geslo in ga uresničujemo: NE BOJIMO SE RAKA, V BOJU PROTI NJEMU NISMO BREZ MOČI! Z RAKOM MORAMO SICER RAČUNATI, VENDAR NE BREZMOČNO VDANI V USODO, PAČ PA Z ZAVESTJO, DA GA LAHKO PREMAGAMO! Majda Škrinjar za OOZS tkalnica Nova sestava komisij ČLANI, IMENOVANI V KOMISIJE NA RAVNI DELOVNE ORGANIZACIJE, ZA MANDATNO DOBO ENO LETO: KOMISIJA ZA SAMOUPRAVNE AKTE ŠALAMON MARIJA — predilnica NARAT MARIJA — Radomlje KAVČIČ MIRJANA — DSSS KRAMBERGER STANE — Restavracija DROLC JANA — Maloprodaja Jarše KOMISIJA ZA INFORMIRANJE POGAČAR MIRA — pripravljalnica KOŠIR SLAVKO — Radomlje PLEŠE DARJA — DSSS FRELIH HILDA — Restavracija URBANIJA IRENA — Maloprodaja Jarše KOMISIJA ZA VSKLAJEVANJE PRAVIC, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI IZ DELOVNIH RAZMERIJ KLOPČIČ JOŽE — tkalnica PAVLI JANEZ — Radomlje VELEPEC FRANC — DSSS PAVLIČ TONE — Restavracija GORJUP BREDA — Maloprodaja Jai. KOMISIJA ZA VARSTVO PRI DELU JERMAN STANE — oplemenitilnica ROBAVS TONČKA — Mengeš PUHAN FRANC — DSSS URBANIJA VIKTOR — Restavracija PAVLIČ ANI — Maloprodaja Jarše KOMISIJA ZA REŠEVANJE STANOVANJSKE PROBLEMATIKE MARINČEK FRANC — vzdrževanje KOS JELKA — Radomlje MAROLT MAJDA — DSSS URBANIJA VIKTOR — Restavracija MR VAR MILENA — Maloprodaja Jarše KOMISIJA ZA IZOBRAŽEVANJE KOTNIK JANEZ — tkalnica GARDAŠEVIČ GORDANA — Radomlje KOVAČIČ ALENKA — DSSS DOMA AVGUST — Restavracija MALEŽ MARIJA — Maloprodaja Jarše KOMISIJA ZA ŠPORT IN REKREACIJO BURJA ANDREJA — predilnica TROJANŠEK JOŽICA — Mengeš RIHTAR FRANJO — DSSS TIHELJ MARJAN — Restavracija MAKOVEC PAVLA — Maloprodaja Jarše Že dober mesec in pol je minilo od dneva volitev v samoupravne organe. Delavski sveti so na skupni seji dne 7. 6. 1985 imenovali še člane v komisije in izvršne odbore delavskih svetov TOZD oz. DSSS. Želimo, da bi z novo imenovanimi člani tudi delo na področju samoupravljanja zaživelo bolj kot doslej. IZVRŠNI ODBOR DELAVSKEGA SVETA DELOVNE ORGANIZACIJE DAJČAR FRANCKA — pripravljalnica UČAKAR HELENA — Mengeš KURZWEIL VINKO — DSSS FRELIH HILDA — Restavracija VRHOVNIK MAJDA — Maloprodaja Jarše ČLANI, IMENOVANI V KOMISIJE ZA DELOVNA RAZMERJA, KOMISIJE ZA OSEBNE DOHODKE IN IZVRŠNE ODBORE DELAVSKIH SVETOV TOZD oz. DSSS, ZA MANDATNO DOBO ENO LETO: I. TOZD PROIZVODNJA KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA URBANIJA IVANKA — predilnica ŠOLTIČ MARINKA — tkalnica KISILAK MARIJA — oplemenitilnica OREHEK CIRIL — pripravljalnica TOME STANE — vzdrževanje KOMISIJA ZA OSEBNE DOHODKE ZALOKAR DRAGA — predilnica KONCILJA JANEZ — tkalnica KOČEVAR SLAVI — oplemenitilnica GRILJ FILIP — vzdrževanje ZAJC STANE — pripravljalnica IZVRŠNI ODBOR DELAVSKEGA SVETA TOZD PROIZVODNJA DORMIŠ NEŽKA — pripravljalnica NOVAK ZLATA — vzdrževanje HRIBERNIK ALENKA — oplemenitilnica SASSO VIKTOR — predilnica HRIBOVŠEK SLAVKO — tkalnica II. TOZD KONFEKCIJA KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA KOROŠEC SLAVKA — Radomlje POŽAR MIHA — Radomlje POGAČAR SONJA — Mengeš REBOLJ MIRA — Peče GREGORČIČ MARTINA — Mokronog KOMISIJA ZA OSEBNE DOHODKE GERCAR FANI — Radomlje PUNGERČAR KRISTINA — Mengeš RIBIČ MILICA — Mengeš PETERKA MARIJA st. — Peče NOVAK ALENKA — Mokronog IZVRŠNI ODBOR DELAVSKEGA SVETA TAVČAR FRANC — Radomlje VODLAN NIKO — Radomlje TROJANŠEK TILKA — Mengeš AVBELJ IVANKA — Peče KOLAR BRANKA — Mokronog III. DSSS KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA BLEJC DANICA KAMENŠEK IVAN KOSMAČ ALBINCA KONCILJA MARIJA MALI MARJAN KOMISIJA ZA OSEBNE DOHODKE BAŠKOVIČ BOŽA HIRŠMAN ZDENKA KAVČIČ RAJKO KURZVVEIL VINKO MRDJENOVIC CILKA IZVRŠNI ODBOR DELAVSKEGA SVETA BARLE ANICA BAŠKOVIČ BOŽA HRIBERNIK MARINKA SVETEC STANE ŠKRINJAR *' -a Nov delovni uspeh v Mokronogu Za zadnjih nekaj let je značilno, da ni bilo družbenega dokumenta, komentarjev in analiz ter tudi eks-pozejev na najrazličnejših ravneh, ki ne bi ob obravnavanju našega gospodarskega pa tudi političnega položaja na prvo mesto postavljali potrebo po čimhitrejšem in večjem vključevanju našega gospodarstva v mednarodno delitev dela. To predvsem velja za izvoz na konvertibilno področje, kjer so naše obveznosti za plačilo najetih kreditov naj višje, prav tako pa tudi obveznosti iz tekočega poslovanja. Takim usmeritvam so sledili ukrepi ekonomske politike, ki naj bi naredili izvoz zanimivejši, kot tudi ustrezna zakonodaja, drseči tečaj dinarja, itd. Domači trg je namreč, kljub vedno večji proizvodnji in vedno večjemu uvozu, še vedno absorbiral vso povečano ponudbo, tuji trg pa ekonomsko ni bil zanimiv. V takih razmerah je bilo potrebno z ustreznimi predpisi določiti razpolagalno pravico izvoznikov z ustvarjenim deviznim prilivom, da bi lahko zagotovili redno odplačevanje zapadlih obveznosti do tujih upnikov in pokrili družbeno priznane devizne potrebe. Ker se je razpolagalna pravica vedno bolj zoževala, se je uvoz omejil le na uvoz repromateriala, tako da o uvozu opreme in razširjeni reprodukciji sploh ni bilo govora, prav tako pa se je zelo zaostrilo tudi vprašanje enostavne reprodukcije. Kljub temu je naše gospodarstvo pokazalo zelo veliko prilagodljivost, saj se je v veliki meri preorientiralo v izvoz in uspelo z ostankom deviz le nekako organizirati normalno proizvodnjo. V ta. ’’ razmerah smo se vsi prav dobro za- vedali, da nam bo le vedno večji izvoz zagotovil devizna sredstva za uvoz repromateriala in zamenjavo dotrajane opreme s sodobnejšo. Kljub ekonomski nezanimivosti izvoza in nizki razpolagalni pravici z ustvarjenim deviznim prilivom, s čimer smo se vsi nekako sprijaznili, smo v naši delovni organizaciji v primerjavi z lanskim letom praktično podvojili konvertibilni izvoz, kar bo ob nespremenjenih ostalih pogojih omogočilo tudi malce živahnejšo investicijsko dejavnost kot v prejšnjih letih. Zakaj ob nespremenjenih pogojih? Predlog novega deviznega zakona nam na tem področju namreč ne obeta nič dobrega, posebno ne velikim izvoznikom, ki smo v veliki meri tako z reprodukcijskim materialom kot z opremo vezani direktno ali pa indirektno na uvoz, v čemer tekstilna panoga prav gotovo prednjači. Predlagani zakon namreč izvoznikom ne daje nikakršnih prednosti pred tistimi, ki ne izvažajo, v pridobivanju deviznih pravic za uvoz repromateriala in opreme. Le upamo lahko, da se ob eventuelnem sprejetju tega zakona, izvoz na konvertibilno področje ne bo drastično zmanjšal, saj obstaja nevarnost, da si bomo v bodoče prizadevali na administrativnem področju za pridobitev uvoznih pravic, kot pa za povečanje izvoza, saj izvoz ne bo več nujnost, takoj ko pot do deviznih sredstev ne bo edino lasten devizni priliv, temveč devizni priliv kogarkoli. Predlagani devizni zakon je trenutno v postopku sprejemanja in usklajevanja, tako da še vedno velja na tem po-čju dosedanja zakonodaja. Morda se sprašujete, kaj ima malce daljši uvod skupnega z naslovno temo. Delovni uspeh oddelka konfekcije v Mokronogu je namreč potrdilo in uspeh izvoznih prizadevanj, od česar tudi v bodoče ne mislimo odstopati, kljub nekaterim dvomom, ki se v zadnjem času pojavljajo in so našteti v uvodu. Sodelavcem v Mokronogu je namreč uspelo, poleg redne proizvodnje, dodatno izdelati še 410 šotorov za tujega kupca. Ker imajo z redno proizvodnjo kapacitete polno zasedene, so dodatno proizvodnjo organizirali preko vikenda 25. in 26. maja, saj je bilo potrebno delo dokončati v torek 28. maja do 6. ure zjutraj. Proizvodnja je bila na prosto soboto organizirana v obeh izmenah. Delovni uspeh sodelavcev iz Mokronoga je pomemben iz več razlogov. Naj naštejem vsaj nekatere izmed njih: prvi je vsekakor dodatna proizvodnja in večji devizni priliv, kot drugo naj omenimo pravilen odnos do tujega partnerja in utrjevanje dobrih poslovnih vezi s spoštovanjem dogovorjenega in prilagajanjem njegovim potrebam, kot tretje pa velja poudariti zgledno zavest delavcev, da za uresničitev skupnih ciljev in doseganje čimboljših rezultatov delajo tudi med dela prostim časom. Prav za to pripravljenost jim velja izreči še posebno priznanje. Slavka Tršinar je v našem oddelku zaposlena že od vsega začetka in je tudi ena tistih, ki nad dodatnim delom nikoli ne godrnjajo Tudi Valentinu Oštir, ki je sicer izmeno vod j a v krojilnici, ni bilo težko sesti za varilni stroj in pripraviti nekaj manjkajočih kamer jev Anica Čož je bila samo ena od mladink, ki so svoj praznik — DAN MLADOSTI — praznovale delovno Mladinka Bernarda Piškur Čeprav sem med starejšimi, pravi Vida Skušek, poprimem za vsako delo Med prvimi na spisku za doseganje norm vedno najdemo tudi Vero Strel Težave in uspehe naših sodelavcev iz Mokronoga zaradi krajevne oddaljenosti vse premalo poznamo, zato vedno izkoristimo naš obisk, da jih povprašamo še o trenutnih problemih in načrtih za prihodnje. Povedali so nam: velika pridobitev za naš oddelek je novo tovorno dvigalo, ki pa žal mesec dni po montaži še ne deluje, ker nima uporabnega dovoljenja. Mesečno je namreč potrebno prenesti po stopnicah ca 50 ton tovora, oziroma 2,5 tone v povprečju dnevno. Kot drugo naj povemo, da bo v bližnji prihodnosti zgrajena nova skladiščna lopa, ki bo pomembna iz več razlogov. V Šotor Bregenz 2 Končna kontrola je odgovorno opravilo prvi vrsti bo to skladiščni prostor, pridobili pa bomo tudi poseben prostor za postavljanje šotorov, kar bo omogočalo postavljanje šotorov ob vsakem vremenu ter boljšo kontrolo, kvaliteto in predstavo o šotoru. Sedaj namreč šotore ob lepem vremenu postavljamo kar na zelenici pred obratom. S pridobitvijo novih skladiščnih prostorov se bo sprostil star skladiščni prostor, ki bo v bodoče namenjen kontroli. Omenili bi še topli obrok, ki ga dobimo iz Iskrinega obrata, medtem ko nam kljub večkratnim pozivom mleka še ne dostavljajo. Kadar organiziramo delo izven delovnega časa, oziroma izven delovnega časa Iskre, si hladni obrok nabavimo sami. Za konec bi veljalo pohvaliti vse delavce za njihovo prizadevnost, nekatere od njih pa bomo spoznali tudi iz slikovne priloge članka. Franc Velepec Za delovanje manjka samo še uporabno dovoljenje PREGOVORI: Vsejali so besedo: »jutri pa ni zraslo nič.« Kar je preteklo, je odšlo; kar pričakuješ, tega še ni; sedanjost pa je tvoja. Molčati ni nobena umetnost, pa vendar je težko. Če ljubite življenje, ne zapravljajte časa, kajti življenje je narejeno iz njega. Tiskarsko sušilni stroj V kleti predilnice je pred leti obratoval metalizir-no sušilni stroj. Tako sam stroj kot tudi prostor sta bila trenutno neizkoriščena., Ogrevanje navedenega stroja je bilo kombinirano z 48 kW elektro grelci in s paro. Če je bilo »vse v redu«, so grelci dosegli maksimalno temperaturo okoli 150° C. Vendar so parni grelci velikokrat pretočili, kar je bil eden izmed glavnih problemov vzdrževanja. Več vzrokov nas je privedlo do odločitve, da stroj ponovno rekonstruiramo in priredimo za sušenje tiskanih tkanin, zaenkrat je to -tiskanje poštnih vreč, katerih proizvodnja že teče. Sama komora stroja z valji je ostala nespremenjena. Ogrevanje smo izvedli z električnimi infra grelci, za to smo morali prirediti vodila za grelne elemente in glavne valje, po katerih teče tekoči trak, t.j. mreža za tiskanje vreč. Za tiskanje navedenih vreč smo morali izdelati tudi tiskarsko mizo, katero delavec, ki tiska vreče, za vsak odtis zavrti za eno petino vrtljaja. Iz navedenega podatka je razvidno, da ima miza pet »krakov«, na katere delavec polaga netiska-ne vreče, že tiskane pa oddaja na tekoči trak sušilne komore. Za sušenje in termofiksiranje odtiska je potrebna temperatura okoli 130—150° C. To smo z infra grelci tudi dosegli. Tudi hitrost traku v komori lahko spreminjamo, ter se s tem prilagajamo velikosti od-tiska, vrsti tiskarske barve in tudi sami tkanini. V določenem času bomo verjetno spremenili tudi nekatere stvari v zvezi s samo klimatizacijo komore in prostora. Tudi kompresorsko postajo bo potrebno zvočno izolirati in po možnosti sedanja vhodna vrata v kompresorski prostor zazidati in narediti nova s strani hodnika, med obema tovornima dvigaloma. Ni samo upanje, ampak verjetnost, da bomo z rekonstrukcijo stroja prihranili precej stroškov, tudi potnih, kajti do sedaj so nam vreče tiskali v DO Svilanit Kamnik, pa tudi časovno, pri rokih dobave bo viden napredek. Roman Sušnik Tiskarsko sušilni stroj O „rezervacijah” za dopust v naših počitniških kapacitetah Po danem razpisu in vplačilu rezervacij za dopust je razvidno, da so skoraj vsi interesenti, delavci delovne organizacije, dobili prostor v domu ali v počitniških prikolicah v Umagu. Le tisti delavci, ki so že v letu 1984 — in so želeli tudi letos — letovati v času kolektivnega dopusta, so se morali odločiti za čas izven kolektivnega dopusta ali pa odstopiti od prijave. Komisija za standard in socialno politiko pri KOOS je imela težko delo pri odločanju o razporeditvi delavcev za koriščenje prikolic v času kolektivnega dopusta in koriščanju hišic v Izoli, saj je bilo tudi po pet in več kandidatov, ki so zaprosili za isti termin. Dom v Umagu je do sedaj zaseden 100 % v času od 6. julija do 17. avgusta. Nekaj prostih kapacitet je še v času od 29. junija do 6. julija in v času od 17. do 24. avgusta. Dom je prazen, oziroma še brez rezervacij, v času od 22. do 29. junija. Od 8. junija do 22. junija je dom zaseden z učenci šole v naravi, od 27. avgusta do 17. septembra pa bomo v domu imeli vsakoletne »jesenske« koristnike, invalidno mladino. V zadnjih desetih letih so prav letos prvič kapacitete doma in prikolic zasedene z delavci naše DO 90%, 10% je delavcev drugih delovnih organizacij, katerim smo od- dali proste kapacitete izven kolek-tivnga dopusta. Prikolice bodo letos postavljene v Umagu na prostoru nasproti recepcije oz. trgovine. Ta prostor je bil namenjen za prikolice tistih DO, katere najamejo prostor za pavšalno odškodnino. Z akcijo — za izpolnitev želja, da bi locirali prikolice v druge kraje je potrebno pričeti takoj po končani sezoni. Prikolice bodo za prvo izmeno počiščene in opremljene po velikosti prikolic (za 4 ali 5 oseb). Za povečano število koristnikov s priborom in ostalim inventarjem ni poskrbljeno. Kritiko na račun čistoče in posameznih raznih pomanjkljivosti med obratovanjem je potrebno nasloviti na predhodne koristnike. Imena bodo na razpolago v pisarni restavracije v Jaršah. Prijavna služba (obvezno prijaviti vse koristnike prikolic), oddaja ključev in prejem ključev se izvaja oz. prejme v recepciji. O visokih cenah uslug (penzion) ob izplačilu polnih regresov ni komentarja. Prosimo, da obveznost plačila prikolic (le z napotnico vam bodo na recepciji izdali ključ) in v domu, poravnate sedem dni pred nastopom, da nam je tako omogočeno pravočasno prodati še proste kapacitete. -iz restavracije ZAHVALE ob izgubi drage sestre in tete ANE RAKEF se iskreno zahvaljujemo delovni organizaciji Induplati za izrečeno sožalje in denarno pomoč. Vsi njeni ob prezgodnji izgubi dragega sina JANEZA PIVC se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz-predilnice in sukalnice za izraze sožalja in denarno pomoč. Mama Marija in njegovi ob boleči izgubi drage mame FRANČIŠKE OPAŠKAR se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem iz tkalnice za izraze sožalja, denarno pomoč in spremstvo na zadnji poti. Sin Franc Opaškar Kolesarski izlet O gradnji skladišča radioaktivnih odpadkov v Podgorici V zadnjem času je bilo več vprašanj, tako na republiški kot tudi na občinski skupščini v Domžalah, kaj je z nameravano gradnjo skladišča radioaktivnih odpadkov v Podgorici. Tudi občinski konferenci SZDL Domžale in Ljubljana-Bežigrad sta sredi maja letošnjega leta pripravili v Beračevem za krajane petih krajevnih skupnosti informativni sestanek na temo »odgovori in odprta vprašanja glede nameravane gradnje«, kjer so jim strokovnjaki Inštituta Jožef Štefan, komiteja za energetiko, za varstvo okolja in urejanje prostora, odgovarjali na njihova vprašanja. Inštitut je pričel akcijo za gradnjo skladišča, ki je eden glavnih pogojev za obratovanje reaktorja že v letu 1976, vendar pa so lokacijsko odločbo dobili šele leta 1980, sredstva za gradnjo pa v letu 1984. Zato so začeli z gradnjo novembra 1984 in bo predvidoma končana do junija 1985. V Podgorici nastane večina odpadkov pri obratovanju reaktorja pri izdelavi umetnih izotopov in pri obsevanju vzorcev za analizo. Vsako leto dobijo 50—100 kg nizko aktivnih odpadkov. Skladiščni prostor bodo potrebovali za hrambo sodov, kjer hranijo odpadke. Nekatere odpadke pa hranijo v posebnih svinčenih posodah. Veliko prostora zavzemajo tudi deli reaktorja, saj zaščita vrtiljaka tehta kar 3 tone. Še več prostora bodo zavzele cevi, ki so zaščitene s cementnimi bloki. Iz vsega tega se vidi zakaj potrebujejo takšno skladišče. V Sloveniji okrog 50 organizacij uporablja radioizotope. Strokovnjaki so zatrdili, da bodo odpadke v skladišču v Podgorici hranili samo toliko časa, kolikor bo nujno potrebno. Ko bo zgrajeno centralno odlagališče radioaktivnih odpadkov, se bodo prenesli tja. Potem bo skladišče v Podgorici služilo res samo za začasno hrambo, kot zbirno skladišče, do odvoza odpadkov v centralno odlagališče. Občinska skupščina v Domžalah je 22. in 23. maja 1985 sprejela na vseh treh zborih v zvezi z gradnjo skladišča več sklepov. Naj navedem naj pomembnej še: — Skupščina zahteva, da naj bo skladišče radioaktivnih odpadkov na območju reaktorskega centra v Podgorici prehodno in sicer samo za nizko in srednjeaktivne odpadke za potrebe Inštituta »Jožef Štefan«, Kliničnega centra Ljubljana ter drugih organizacij z območja SR Slovenije, ki uporabljajo izotope. Nikakor pa se ne smejo hraniti odpadki iz jedrske elektrarne Krško, Žirovskega vrha ter iztrošeni gorilni elementi iz reaktorja v Podgorici. — Odlaganje jedrskih odpadkov je potrebno trajno urediti, zato se mora v republiških planskih dokumentih predvideti lokacija centralnega odlagališča in sistem trajnega odlaganja jedrskih odpadkov. Skladišče mora biti zgrajeno najkasneje do leta 1990. Inštitut bo moral redno prazniti skladišče jedrskih odpadkov v centralno odlagališče. — Po prenehanju obratovanja jedrskega reaktorja v Podgorici se morajo dosledno spoštovati zakonski predpisi in reaktor ter skladišče ustrezno sanirati. — Izboljšati se mora tudi sodelovanje Inštituta s krajevnimi skupnostmi s tega območja, jih pravočasno o vsem informirati. — Predstavnikom krajevnih skupnosti morajo biti dostopne tudi meritve o sevanju. Občasne primerjalne meritve mora najmanj dvakrat letno opraviti tudi Zavod za varstvo pri delu SR Slovenije. Na zasedanju zborov so sodelovali tudi predstavniki Inštituta Jožef Štefan tako, da so s sprejetimi sklepi skupščine dobro seznanjeni. S strani Skupščine pa smo zadolžili izvršni svet občine /Domžale, da spremlja izvajanje teh sklepov. MARICA JERMAN Sodeč po številu koles v naši kolesarnici, je kolesarjev kar precej. Vendar se nas je za kolesarski trim zbralo le šest iz INDUPLATI in 3 iz TOSAME (+2 otroka). Torej se nas je odpravilo na zelo prijetno in ne preveč utrudljivo pot enajst. Izlet je organiziralo društvo inženirjev in tehnikov tekstilcev, pot pa je vodila skozi sledeče kraje: 1. etapa: Jarše — Preserje — Mengeš — Koseze — Utik — Bukovica — Vodice — Sp. Brnik — Zg. Brnik — Cerklje. 2. etapa: Cerklje — Pšenična polica — Zalog — Klanec — Komenda — Gmajnica — Gora — Križ — Podgorje — Duplica — Volčji potok — Radomlje — Preserje — Jarše, vmes pa čaj in sendvič v Cerkljah. Celo pot smo prevozili v hitrem tempu, a ne tako hitrem, da ne bi spotoma opazovali lepote narave, poslušali ptičje petje, vonjali dozorevajoče trave in smreke, prestregli veveričko, gledali planine pred seboj in klepetali. Kajti vreme je bilo za takšen izlet zares idealno — sončno, sveže in ne prevroče. Ob 12. uri smo bili že doma, tako da je še vsakemu ostalo dovolj časa za sobotna opravila. Kljub majhnemu številu udeležencev smo menili, da je izlet uspel. Pot je bila odlično izbrana — po ne tako prometnih, a asfaltiranih cestah, med gozdički in polji z rahlimi vzpetinami in spusti — ravno prav za povprečnega rekreatorja. Tudi s kolesom brez prestav je šlo. Ponavadi se večja grupa razdeli v dve manjši — v hitrejše in počasnejše, da ni bojazni, da bi kdo zaostal oz. sd ločil od ostalih. Ob koncu izleta smo vsi čutili, da bi zmogli tudi daljšo progo. Zato apeliramo na organizatorje, da v jeseni (če ne prej) takšen izlet ponovijo in vabimo vse člane DITTS in ostale sodelavce, da se nam pridružijo z geslom — VSI NA KOLO ZA ZDRAVO TELO. Bernarda V razpravi so spremembe samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občinah V Sloveniji smo z dolgoletnim izgrajevanjem štipendijske politike dosegli že lepe uspehe. Tako danes večina mladine, ki se sicer ne bi mogla šolati, dobiva štipendije, večina teh štipendij pa je kadrovskih, kar pomeni, da so podeljene na osnovi potreb združenega dela. Ob uspehih pa so se v zadnjih letih vrstile pripombe, da je treba sistem še spremeniti in dograditi, zlasti je bilo mnogo pripomb na premajhno upoštevanje socialnega položaja štipendista in zato v nekaterih primerih premajhne, v drugih pa previsoke štipendije. Razmere so se zaostrile zlasti v zadnjem letu, ko se je socialni položaj študentov zaradi znanih neugodnih gospodarskih gibanj še izraziteje poslabšal. Zato je skupščina delegatov udeležencev samoupravnega sporazuma o štipendiranju na ravni republike na svoji zadnji seji v aprilu 1985 dala v razpravo osnutek sprememb in dopolnitev omenjnega samoupravnega sporazuma, s katerimi želimo izboljšati nekatera določila in upoštevati pripombe združenega dela in študentov. Tako je predlagano, da bi štipendiranje razširili tudi na podiplomski študij, saj že več let ugotavljamo, da se mladi zaradi neurejenih družbenoekonomskih razmer neradi odločajo za nadaljnji študij, prav teh kadrov pa primanjkuje tako na fakultetah kot v gospodarstvu. Zaradi skokovite inflacije in časovno zaostajajočega valoriziran]a štipendij v zadnjih letih so se štipendije glede na poprečni osebni dohodek od leta 1980 do 1984 znižale za okoli 20 %. Ob tudi siceršnjem padanju realnih osebnih dohodkov se tako zmanjšujejo materialne možnosti za šolanje. Da bi postopno popravili to stanje, je predlagan 5% višji cenzus za pridobitev štipendije in prav tako za 5% višja, najvišja možna štipendija in to glede na poprečni osebni dohodek v prvih treh mesecih tekočega leta in ne glede na preteklo koledarsko leto. Isti namen ima tudi predlagano določilo, da se v primerih, ko se v treomesečju osebni dohodki povečajo za več kot 15 %, izvede izredna valorizacija, o kateri naj zaradi hitrosti in racionalnosti odloča izvršni odbor in ne skupščina. Naslednja sprememba se nanaša na oblikovanje višine kadrovskih štipendij. Število točk kadrovske štipendije naj ne bi bilo odvisno od tega, ali je štipendist učenec ali študent in učnega uspeha, ampak tudi od tega, ali v času šolanja stanuje doma ali pa mora začasno prebivati v kraju šolanja. Točkovna lestvica je oblikovana tako, da je stimulacija za uspeh enaka tako za štipendista, ki stanuje doma kot tistega, ki se začasno preseli. Sprememba je vnešena v osnutek sprememb, ker so organi za štipendiranje v občinah ugotavljali, da je materialni položaj štipendistov bistveno slabši tpri štipendistih, ki morajo v času šolanja stanovati izven kraja stalnega bivališča. Neugodna gospodarska gibanja s svojim vplivom na življenjski standard so podlaga tudi za predlog,^ da se štipendija podeli, če znaša več kot 2% poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka v SR Sloveniji. Doslej je bilo to 4%, vendar po mnenju predlagatelja spremembe tudi tako majhni zneski marsikomu lahko olajšajo šolanje. Čeprav je kadrovska štipendija namenjena pravočasnemu zagotavljanju kadrovske reprodukcije, pa so težave, ki so nastajale v zadnjih letih pri zaposlovanju štipendistov narekovale, da se določi obveznost štipenditorja, da po končanem šolanju zaposli štipendista vsaj za čas pripravništva. Rešitev je iz tega vidika kompromisna, a je predlagana tako zato, ker bi obveznost zaposlovanja štipendistov za nedoločen čas v nestabilnih gospodarskih razmerah po mnenju mnogih občutno zmanjšala število razpisanih kadrovskih štipendij. Razprava o osnutku sprememb, ki so objavljene v gradivu za 13. sejo skupščine Zveze skupnosti za zaposlovanje (10. aprila 1985), bo potekala do 31. julija 1985. Pomembno je, da o predlaganih spremembah razpravljajo v vseh delovnih sredinah, saj prinašajo precej sprememb. Opozarjamo samo na eno vprašanje, ki ga je treba proučiti, namreč to, da spremenjene kadrovske štipendije pomenijo večjo materialno obremenitev za tiste OZD, ki bodo štipendirale učence in študente, ki se bodo šolali izven kraja bivališča in manjše za tiste, kjer se bodo le-ti šolali doma. Seveda pa je možno oblikovati tudi pripombe na tista določila veljavnega samoupravnega sporazuma, ki niso zajeta v predlaganih spremembah. Vse pripombe zbirajo občinski organi za štipendiranje, razprave o spremembah pa naj organizirajo osnovne organizacije ZSS. Samo v primeru, da bo teh razprav čimveč, bo mogoče zbrati mnenje večine in predloge upoštevati pri dokončnih rešitvah. Želja vseh nas pa je, da bi mladim omogočili šolanje, da bi se šolali za potrebe bodočega razvoja in da bi bil denar, ki ga v ta namen dajemo, naj racionalneje in pravično razdeljen. -povzetek- Nov parni kotel Potrebe po parni energiji so vedno večje in zato je že skrajni čas za nabavo novega parnega kotla. Obstoječi kotel, izdelan v Slavonskem Brodu v podjetju Duro Bakovič, obratuje pri nas približno 20 let, kar pomeni, da je svoje že »sigurno« odslužil. Kotel nam sicer daje zaenkrat povprečno še zadosti pare, vendar nam v konicah ne bo zadostoval. Posebno še v primeru nabave novega širinsko-razpenj alne-ga stroja. Sam kotel pa tudi ne smemo preobremeniti, saj je bil že večkrat renoviran in ne zmore več tistih kapacitet, za katere je bil predviden. Glede na samo izvedbo (poleg obstoječega je podstavek oz. temelj kotla že narejen), smo se odločili za parni kotel Duro Bakovič, kapacitete 7 ton pare na uro pri maksimalnem tlaku 16 barov. Ta tlak bomo z reducirnim tlakom znižali na delovni tlak 5—6 barov. Ker je kotel novejše izdelave, je tudi zunanji izgled drugačen od obstoječega. Zu- "ia zaščita je iz aluminijaste plo- čevine, zbiralec pare je postavljen prečno in tudi malo nižji je. Princip obratovanja pa je isti. Dobra lastnost novega kotla je v njegovi prilagodljivosti na tehnološke potrebe pare, ima pa tudi dodaten vlek dimnih plinov. Cena novega parnega kotla je okoli 12 starih milijard. Pogodbo z Duro Bakovičem smo sklenili letos, v mesecu maju. Dobavni rok za kotel pa je približno eno leto. Roman Sušnik Veliko vroče krvi, sestankov in razprav je bilo »posvečenih« gradnji skladišča radioaktivnih odpadkov v Podgorici. Strah pred jedrskimi odpadki je, (glede na to, da gre za nizko aktivne odpadke, bolj ali manj), navsezadnje pa, če gledamo s strani »krajanov« opravičen. Toda pustimo ob strani jedrske odpadke in se zamislimo nad čisto vsakdanje onesnaževanje okolja, pri katerem bolj ali manj zavestno sodelujemo množično — z redkimi izjemami. In kolikokrat pomislimo na posledice takšnega ravnanja? Če pomislimo, ali nas ob tem postane strah? Tale, lahko jo imenujemo kar »in-dustrijsko-ribja pravljica« se vam verjetno ne bo zdela najbolj primerna za objavo v internem glasilu, pa vendar, ob njej se, v odnosu ravnanja in predvsem posledic do okolja, lahko zamisli prav vsak izmed nas! Tudi v naših rekah je vedno manj življenja Vsaka boljša pravljica se začne nekako takole: nekoč je živel kralj... Torej, nekoč (natančneje pred 2000 leti), je živel kralj, vladal je lepi, bogati deželi na otoku. Mimo kraljeve palače v prestolnici je tekla najpomembnejša reka v deželi, srce življenjskega utripa mesta. Dajala je kruh številnim ribičem, ki so lovili jegulje, morske liste, čepe in druge ribe. Tudi kakšen jeseter se je našel med njimi. Ribji trg je cvetel. Več kot milijon piškurjev so vsako leto prodali v sosednjo deželo, čez morje. Blagostanje pa je prineslo napredek, meščani so si omislili stranišča z vodnim izpiranjem in gnojnica je v potokih tekla v reko. Postavili so tovarne; odpadne vode iz klavnic, pivovarn, strojarn in kravjih hlevov so se zlivale v reko, pridružila se je še umazana voda s premogovnih nakladališč. Na reki so zgradili jezove, ki so lososom, postavim in piškurjem preprečili pot po reki navzgor do drstišč. Reka je postajala iz leta v leto bolj umazana, ribiči so ostajali praznih rok. Najprej so izginile ribje vrste, ki so bolj občutljive, za njimi tudi bolj zdržljive. Končno je v reki zamrlo vsako življenje in mesto se je zavilo v meglo, umazano od saj, pepela in dima, ki so ga bruhali tovarniški dimniki. Ljudje so hiteli po mestnih ulicah z nepogrešljivim dežnikom v roki, kajti v -tej deželi je nadvse rado deževalo. 40 let ni bilo v reki najti nobene ribe. Pa so mestni očetje staknili glave in rekli: tako ne gre več na- prej. Poklicali so na pomoč najboljše strokovnjake, da bi ukrotili naraščajočo industrijo, ki je uničila reko in mesto. Strokovnjaki so naredili načrt: mamutsko čistilno napravo, ki bo v vzhodnem delu mesta prečiščevala vse vode, ki bodo tekle v reko. Od vsote, ki so jo plačali za napravo, je mestne očete bolela glava, toda pripravljeni so bili narediti vse, da bi se v reko vrnilo življenje. Čez 20 let je bila čistilna naprava zgrajena. V reko se niso več zlivali potoki umazanije in — glej čudež! — voda je začela kazati prve znake življenja. Najprej so se pojavili mikroorganizmi, čez nekaj let tudi prve ribe. Čudežno je izginila tudi megla in v mestu je spet posijalo sonce. Ljudje so laže zadihali, spet so se ustavljali na mostovih in se veselili življenja v reki. Od 104 vrst rib, kolikor jih je nekdaj živelo v reki, se jih samo 6 še ni vrnilo. Kemiki, biologi in ekologi noč in dan nadzorujejo reko s plavajočega laboratorija in bdijo nad njeno usodo. Uspeh, ki so ga dosegli v prestolnici na otoku, pa je zaslovel po vsem svetu in dobil priznanje kot najuspešnejša rešitev reke. Ko se bo v reko vrnila še zadnja ribja vrsta, bo počil lonec in pravljice bo konec. (Vsaka podobnost s kakšno drugo deželo je zgolj naključna, ker podobnosti pač ni...) Iz revije Moj mali svet — prispeval Marjan Pipan obvestila iz kadrovske službe TOZD PROIZVODNJA POROČILO O GIBANJU OD ZA APRIL 1985 Vstopi: 1. DELIČ KERIMA, tkalka, vstopila 8. 5. 1985, 2. PER MARIJA, dvoj en j e, vstopila 22. 5. 1985. Iz s topi: 1. DOBOVŠEK MARTINA, tkalka, izstopila 26. 4. 1985, 2. MRŠIČ SLAVICA, tkalka, izstopila 6. 5. 1985, 3. JERETINA MARIJA, klaser OTK, inv. upokojena 15. 5. 1985, 4. JURAČIČ FRANCKA, čišč. sur. tk., inv. upokojena 18. 5. 1985, 5. LUŽAR FRANC, barvar, upokojen 31. 5. 1985, 6. IKANOVIČ ESMA, tkalka, izstopila 22. 5. 1985. TOZD KONFEKCIJA Sprememb ni bilo. TOZD MALOPRODAJA Sprememb ni bilo. TOZD RESTAVRACIJA IN POČITNIŠKI DOMOVI Sprememb ni bilo. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB 1. BROJAN MAJDA, fin. rač. sek., premeščena v TOZD Proizvodnja. POROČILI SO SE: PAVLIN NATAŠA, tehnolog, poročena BOŠNJAK, BODIROGIČ MILENA, tkalka, poročena SMILJANIČ, LAMOVŠEK MARINKA, šivilja OE Mokronog, poročena KRMELJ. Pregled osebnih dohodkov za mesec april 1985 za delo v polnem delovnem času ob normalnih delovnih pogojih in polni zahtevnosti del in nalog: Razred TOZD Proizv. TOZD Malopr. TOZD Restavr. TOZD Konf. DSSS Skupaj do 25.000 1 24 25 25.000—30.000 66 40 106 30.000—35.000 132 1 3 77 213 35.000—40.000 146 7 3 77 10 243 40.000—45.000 106 14 5 28 14 167 45.000—50.000 58 4 4 19 14 99 50.000—55.000 30 1 1 9 19 60 55.000—60.000 10 1 2 5 10 28 60.000—65.000 8 2 13 23 65.000—70.000 2 3 10 15 70.000—75.000 1 1 8 10 75.000—80.000 1 1 5 7 80.000—85.000 1 1 2 85.000—90.000 1 2 3 90.000—95.000 1 1 nad 95.0000 1 1 Skupaj 561 29 19 286 108 1003 Najnižji OD 22.399 33.490 33.315 16.606 36.529 16.606 Najvišji OD 87.839 72.620 77.594 82.235 105.733 105.733 Povprečni OD 38.844 43.172 45.132 35.988 56.452 40.170 Vrednost točke je znašala v brutto vrednosti 0,250 din. BOLNIŠKI IZOSTANKI V MESECU APRILU 1985 TOZD . •i iu §, S S S N (D o o ^ m > OJ ° >U K, OJ p 11 Z 'd . > S* N ..H ,rH T3 s s m ” >N 2 > ■° > cd O M ti Z >o >N ■° > s š s, § Ss ti > :: a« ■g d o. «as ra a ti -2 M ° CD > 5 H Proizvod, izdelkov iz sint. vlaken 574 4,36 0,29 0,43 0,51 0,07 0,95 6,61 6975 Maloprodaja 31 0,57 — 0,07 — 0,28 3,26 4,18 236 Restavracija in počitniški domovi 18 1,07 1,31 2,38 78 Konfekcija 300 5,97 0,16 0,14 0,88 0,28 3,04 10,47 5783 DSSS 112 2,37 — 0,31 0,04 0,08 1,47 4,27 880 Povprečni izostanki za celotno Zaposlenih 1035 delavcev podjetje: Izostanki zaradi bolezni 4,43 % Izostanki zaradi nesreč 0,21 % Izostanki zaradi nege družinskega člana 0,55 % Izostanki zaradi spremstva 0,13 % Izostanki — krvodajalci 0,34 % Izostanki zaradi porod, in pod. por. dopusta 1,66 % Skupaj : 7,32 «/c Izdaja v 1650 izvodih DO INDUPLATI Jarše r. o. Uredniški odbor: Ivica ČESNIK. Daria FORTITNAT. nHcm. vomi urednik, Hilda FRELIH, Gordana GARDAŠEVIČ, Katja K MALI, Kristina PUNGERČAR in Franci VELEPEC. Natisnila ti Je oproščen plačila prometnega davkr ■* odločbo Sekretariata z 31V7FPG n£71Q ^'10 : ! ----------j Va> m s v' j rj \ S8'IA '81 ,0/ jie|dnj J •in V»BOAGO~!0» 3ivzwoo* rN>r ivw?eo - na