-Razprave GDK: 17 (497.12 Kostelska) : i7 (497.12 Kočevska) Floristična in vegetacijska opazovanja v ostenjih severovzhodne Kostelske Floristical and Vegetal Observations from the Rock Faces of the Northeastern Kostelska Area (Kočevska, S Slovenia) Marko ACCETTO* Izvleček: Accetto, M.: Floristična in vegetacijska opazovanja v ostenjih severovzhodne Kostelske. Gozdarski vestnik, št. 1/1999. V s lovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 41 . Avtor seznanja bralca z novimi nahajališči 20 rastlinskih taksonov kot so Acer monspessulanum, Aristolochia lutea , Carduus cardue!is agg., Centaurea montana , Daphne alpina, Dianthus monspessulanus, Dictamnus albus, Frangula rupestris , Geranium macrorrhizum, Globularia cordifolia, Iris illyrica, Me/ica ci/lata, Patenti/la micrantha, Prunus mahaleb, Pseudofumaria alba ssp. alba, Saxifraga petraea, Sesleria autumnalis, S. kalnikensis, Spiraea media in Taxus baccata ter z dvema novo opisanima asociacijama Pseudofumario albae-Geranietum macrorrhizi in Saxifrago petraeae-Pseudo- fumarietum albae, ki jih je opazil v ostenjih severovzhod nega dela Kostelske (kvadrant 0455/3 srednjeevropskega karti ranja flore), oziroma Kočevske . K ljučne besede: flora. vegetacija, Kočevska , Slovenija. Abstract: Accetto, M.: Floristical and Vegetal Observations from the Rock Faces of the Northeastern Kostelska Area (Kočevska, S Slovenia). Gozdarski vestnik, No. 1/1999. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 41 . The author informs the reader with new locations of 20 vegetal taxa su eh as Acer monspessulanum, Aristolochia lu tea, Carduus carduens agg., Centaurea montana, Daphne alpina, Dianthus monspessu/anus, Dictamnus a/bus, Frangula rupestris, Geranium macrorrhizum, Globularia cordifolia, Iris illyrica, Me/ica ciliata, Potentilla micrantha, Prunus mahaleb, Pseudofumaria alba ssp. alba, Saxifraga petraea, Sesleria autumnalis, S. kalnikensis, Spiraea media in Taxus baccata and two new described associations Saxlfrago petraeae-Pseudofumarietum albae and Pseudofumario albae-Geranietum macrorrhizi, which have been noted .in the rock faces of the northeastern part of the Kostelska area (quadrant 0455/3 of the Central European Flora Mapping), (Kočevsko, S Slovenia) . Key words: flora, vegetation , Kočevsko, Slovenia. 1 UVOD INTRODUCTION Največ florističnih in vegetacijskih zanimivosti na Kočevskem je bilo v zadnjih nekaj letih odkritih v težje dostopnih in neprehodnih območjih, to je v ostenjih Kolpske doline in njene notranjosti. Da je šlo pri tem prej za naključno kot načrtovano izbiro krajev opazovanj, se lahko prepričamo iz vrstnega reda objavljenih prispevkov avtorja od leta 1993 do 1998. Tokratni obisk astenij ali bolje rečeno sistema astenij na Kostelskem, ki se dvigajo nad zaselki Suhor, Podstene pri Kostelu, Dolenji Potok in Žaga, pa je bil prej "izsiljen" kot naključen, saj so le-ta ena izmed zadnjih na Kočevskem, katerih rastlinstvo in rasije še nisem podrobno poznal. Omen- jena ostenja se v celoti nahajajo v severovzhodnem delu kvadranta srednje- evropskega kartiranja flore 0455/3, ki je bil s širšo okolico tudi vegetacijsko kartiran (Biološki inštitut Jovana Hadžija SAZU 1972, 1986). Ker sem tudi tod naletel na nekatere naravne zanimivosti, ki bodo obo- gati le vednost o rastlinstvu in rastju Kočevske, jih posredujem v pričujo­ čem prispevku vsem, ki sta jim ti področji pri srcu. GozdV 57 (1999) 1 "Prof. dr. M. A, dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, Večna pot 83, 1001 Ljubljana, SLO 3 Accetto M.: Floristična in vegetacijska opazovanja v ostenjih severovzhodne Kostelske Rastlinstvo sem popisoval po ustaljeni metodi z navedbo kvadranta srednjeevropskega kartiranja flore, krajevnega imena, nadmorske višine, lege ter datuma najdbe in determinacije. Vegetacijo sem popisoval po standardni srednjeevropski metodi (BRAUN-BLANQUET 1964 ), pri čemer sem pri oceni pokrovnosti rastlinskih taksonov upošteval modificirano devet- stopenjsko Br. -Bl. lestvico, ki jo uporabljajo pri proučevanju mikroasociacij, oziroma vegetacijskih kompleksov, in jo prikazujem v spodnjem pregledu (po SCHUWERK 1986). Znak število osebkov Pokrovnost % Srednja vrednost% 1 1 <5 0,1 2 2-5 <5 0,2 3 6-49 <5 1,5 4 50 <5 3,5 5 poljubno 5 - 12,5 8,75 6 12,5-25 18,75 7 25-50 37,5 8 50-75 62,5 9 75- 100 87,5 Primerjavo med popisi sem izvedel s pomočjo postopkov klasifikacije po programu SYN-TAX (PODANI1993). Nomenklatura pri praprotnicah in semenkah po MARTINČIČ 1 SUŠNIK et al. (1984 ), ma hov MARTINČIČ (1968) in DULL (1991) ter lišajev WIRTH (1991 ). 2 KRATEK EKOLOŠKI OPIS OBISKANEGA OBMOČJA 2 BRIEF ECOLOGICAL DESCRIPTION OF THE AREA VISITED Prisojna pobočja nad dolino potoka Potok, ki teče večji del v dinarski smeri in se pri zaselku Žaga izliva v reko Kolpo, zaključuje sistem astenij, ki se dvigajo nad zaselki Suhor, Podstene pri Kostelu, Daljni Potok in se v največji in najobsežnejši, med 50 in 60 m visoki prepadni steni, imenovani Stena (450 m), končujejo na grebenu nad zaselkom Žaga (slika 1 ). Slednja je v novejšem času dobila tudi vzdevek Odtrgana stena, saj se je po pripo- vedovanju prijazne domačinke Frančiške Colnar iz Podsten del zrušil in zgrmel v dolino leta ·1943. Za ostale dele astenij je Frančiška Colnar navedla še imena: Vodenica, Copmska stena, Rdečica, Kraljev nos in Špranja (ob tem naj omenim, da v narečju domačinov izraz "fikalika" pomeni običajno drčo; od tod izhaja najbrž tudi krajevno ime- Trifikalike). Manjši, 10 do največ 20m visoki osamljeni terasasti ostenji, ki sem ju obiskal, se nahajata še na strmem pobočju nad Kolpo ali točneje v oddelku 136 g. e. Kolpa (Območna enota Kočevska Reka). Vznožje omenjenih astenij je bolj ali manj jasna ločnica med sušnejšim kraš kim svetom, iz jurskih apnencev in dolomitov (GREGORIČ 1972, SAVIC 1 DOZET 1985) in vlažnejšim, s tekočo vodo bogatim svetom, ki ga sestav- ljajo permski peščenjaki in skrilavci (ibid.), ki v dolini Potoka prevladujejo. Klimatski podatki bližnje meteorološke postaje Kočevje (n. viš. 461 m, letna količina padavin 1.406 mm, srednja letna temperatura 8,3 stopinje C, abs. temp. min. -34,5 stopinj C, abs. temp. maks. 35,5 stopinj C) nam ne povedo veliko, saj orografski in geografski dejavniki (bližina morja, subpa- nonskega in dinarskega sveta) močno modificirajo učinke splošne klime. Na to ne kaže samo podatek najbližje padavinske postaje Banja Loka (1.559 GozdV 57 {1999) 1 '( Accetto M.: Floristična in vegetacijska opazovanja v ostenjih severovzhodne Kostelske mm letnih padavin), temveč tudi rastlinstvo in vegetacija, ki jo bom obrav~ naval. Na strmih do prepadnih ostenjih in strmih pobočjih, izpostavljenih močnemu sončnemu obsevanju, prihaja do pogostih sušnih obdobij . Zato v takih razmerah, kjer so se razvile talne oblike od litosola do plitvih in rjavih rendzin (VOVK 1 LOBNIK 1972, 1986), uspevajo številne toploljubne rastline in toploljubne združbe (Querco-Ostryetum, Seslerio-Fagetum in druge). 3 NOVA NAHAJALIŠČA 3 NEW LOCALITIES Jesenska vilovina (Ses/eria autumnalis, 0455/3, n. viš. 250 do 550 m, E doW. Leg. & det. 3. 6. 1998. novo nahajališče v novem kvadrantu) je količinsko dokaj razširjena vrsta v obravnavanem območju. Pojavlja se nad ostenji, pod njimi in ponekod tudi v ostenjih, najobilneje v manj skalnatih, položnejših jarkih, žlebovih, vlekninah in na platoju astenij na rjavih rendzi~ nah. Na takih rastiščih gradi skupaj z bukvijo asociacija Seslerio-Fagetum s. lat., ki jo bolj ohranjeno dobimo le na nekaj krajih. Njen floristični sestav je razviden iz prvega florističnega popisa. Okolica Lukove jame, n. viš. 550 m, SSE, nagib 25 stopinj, skalnatost 20%, največji premer dreves 30 cm, največja višina 26m, 20. 6. 1998; E3 (80 % ): Fagus sylvatica 3, Quercus petraea 2, Acer obtusatum 1, Ostrya carpinifolia 1, Hedera he/ix+; E2 (20 %): Fagus sylvatica 1, Clematis vita/ba 1, Ostrya c1rpinifolia 1, Cornus mas+, Fraxinus ornus +, Sorbus aria +; E1 (90 % ): Sesleria autumnalis 4, Brachypodium sylvaticum 2, Gali um schultesii 1, Helleborus dumetorum 1, Hepatica nobilis 1, Serratula tinctoria 1, Pulmo- naria officinalis 1, Tamus communis 1, Vincetoxicum hirundinaria 1, Aristo- lochia lutea +, Aposeris foetida +, Asparagus tenuifolius +, Asplenium trichomanes +, Calamintha c/inopodium +, Campanula persicifolia ssp. persicifolia +, C. trachelium +, Care x flacca +, C. pi/osa +, Carduus card ue/is agg . +, Cephalanthera longifolia +, Chrysanthemum corymbosum +, Epime~ dium alpinum +, Euphorbia camiolica +, E. dulcis +, Galeobdolon montanum +, Hacquetia epipactis +, Hieracium racemosum +, Knautia drymeia ssp. drymeia +, Laserpitium latifolium +, Lilium martagon +, Me/ica uniflora +, Melittis me/issophyflum +, Mercurialis ovata +, Mycelis mura/is +, Peuce- GozdV 57 (1999) 1 Slika 1: Pogled na ostenja Kostelske Figure 1: Wiew on the rock faces of the Kostelsko area s Accetto M.: F loristična in vegetacijska opazovanja v ostenjih severovzhodne Kostelske 0,6 0,5 0,4 0,3 0,2 0,1 123 1 - Seslerio autumnalis-Querce- tum petraeae Poldini 1982 2 - Rastišče jesenske vilovine z gradnom 1 Ses/eria autumnalis - Quercus petraea site 3 - Rastišče jesenske vilovine z bukvijo 1 Seslerio autumnalis - Fagetum site Grafikon 1 : Primerjava popisov s postopkom hierarhične klasifika- cije Gra ph 1: Releves comparation with hierarhical classification pro- cedure 6 dan um austriacum +, Polygonatum multiflorum +, Primula aca ul is +, Salvia glutinosa +, Sedum maximum +J Solidago virgaurea +, Viola hirta +; EO: Polytrichum formosum +. Pogostejša so rastišča, kjer se jesenska vilovina druži z gradnom (Quer- cus petraea), ki nas na videz spominja na asociacija Seslerio-Quercetum petraeae Pol dini 1982. Vpogled v flori stično sestavo takega rastišča dobimo v drugem florističnem popisu. Odd . 134, g.e Kolpska dolina, vleknina, n. viš . 570 m, SW, nagib 20 stopinj, skale 2 %, največji premer dreves 30 cm, največja višina 22m, 20. 6. 1998; E3 ( 80 % ): Quercus petraea 3, Sorbus tormina/is 2, Acer obtusatum 1, Ostrya carpinifolia +, Quercus cerris +; E2 (30 % ): Com us mas 2, Fraxinus om us 1, Acer obtusatum +, Daphne mezereum +, Rosa arvensis +, Sorbus aria +; E1 (100 %): Ses/eria autumnalis 4, Brachypodium sylvaticum 2, Anthericum ramosum 1, Aposeris foetida 2, Carex pi/osa 1, Helleborus dumetorum 1, Hepatica nobilis 1, Pul mona ria officinalis 1, Serratula tinctoria 1, Vincetoxicum hirundinaria 1, Aristo/ochia lutea +, Asplenium trichomanes +, Betonica officinalis +, Brachypodium rupestre +, Bug/ossoides purpureo- caerulea +, Buphthalmum salicifolium +, Campanula persicifolia ssp. persi- cifolia +, Carex alba+, C. digitala+, G. flacca +, Carduus carduelis agg. +, Cyclamen purpurascens +, Dacty/is glomerata +, Epimedium alpinum +, Euphorbia carnio/ica +, E. amygdaloides +, Galeobdo/on montanum +, Hacquetia epipactis +, Hypericum perforatum +, Knautia drymeia ssp. drymeia +, Laserpitium latifofium +, Lathyrus vernus +, Lifium martagon +, Me/ica nutans +, Melittis melissophyllum +, Peucedanum austriacum +, Polygonatum multiflorum +, Solidago virgaurea +, Tamus communis+: EO: Ctenidium molluscum +, Polytrichum formosum +. Groba primerjava obeh gornjih popisov s popisi POLDIN! (1988) s po- stopkom hierarhične klasifikacije (complete linkage clustering- komplement Sčrensenovega koeficienta -grafikon 1) in podrobnejša primerjava značilnic ter ekološko-socioloških skupin sta nam pokazali, da predstavlja fitocenoza jesenske vilovine z gradnom v obravnavanem območju (drugi popis) le razvojno stopnjo na rastišču asociacije Seslerio-Fagetum s. lat. Nedavno ugotovljena razširjenost jesenske vilovine na Kočevskem po kvadrantih srednjeevropskega kartiranja flore se z novimi najdišči ni spre- menila. Tretje, doslej količinsko najobilnejše nahajališče korenikaste krvomoč· nice ( Geranium macrorrhizum L., 0455/3, n. viš. 400 do 4 20 m, SW do W. Leg. & det. 4. 7. 1998; novo nahajališče v novem kvadrantu) na Kočevskem, na debelem grušču pod stenama Rdečice in Odtrgane stene, predstavlja presenečenje, saj gradi na njem združbo bledorumenega petelinčka in korenikaste krvomočnice, ki je podobna opisani v dolini Pive v Črni Gori ( Coryda/ido ochroleucae-Geranietum macrorrhizi Blečič: 1958 = Pse udo~ fumario Jeiospermae-Geranietum macrorrhizi Blečič: 1958 nom. carr.) . Pod ostenjema na več krajih dokaj obilno zarašča suho gruščevje (slika 2), kjer se ji pridružujeta (odvisno od stopnje razvoja vegetacije na njem) bolj ali manj obilno bledorumeni petelinček (Pseudofumaria alba (Miller) Liden ssp. alba) ter tu in tam mahovna popkoresa (Moehringia muscosa). Med značilnice in razlikovalnice asociacije so uvrščeni taksoni Geranium macrorrhizum, Pseudofumaria alba ssp. alba in Moehringia muscosa. Prvi opredeljuje rastišča asociacije predvsem ekološko, saj ga uvrščajo med vrste melišč (BLEČIC 1958: 81, OBERDORFER 1979: 598). Drugi takson označuje fitocenozo horološko, saj je razširjen v severni Italiji, severozahodnem Balkanu in Istri (LI DEN 1986: 32), in hkrati ekološko, GozdV 57 (1999} 1 l\ Accetto M.: Floristična in vegetacijska opazovanja v ostenj ih severovzhodne Koste lske Preglednica 1: Vegetacijska preglednica: Pseudofumario albae-Geranietum macrorrhizi ass. nova Table 1: Vegetation table: Pseudofumario albae-Geranietum macrorrhizi ass. nova Lokacije popisov: št. 1 - 4 pod steno Rdečice; št. 5 - 8 pod steno Steno Loca/ities of releves: No. 1 - 4 under the rock Rdečica; No. 5 - 8 under the rock Stena Zaporedna številka pop isa 1 S eria/ num ber of re/e ve 1 2 3 4 5 6 Velikost popisne ploskve v m2 1 Re/eve area in rrf 100 50 100 100 100 60 Pokrovn9st v % 1 Cover in % 10 50 70 70 80 70 NadJTiorska višina v 10m 1 Altitude in 10m 41 40 41 41 42 40 Lega 1 Position sw sw sw sw sw s Nagib v stopinj1ah 1 Slope in de.arees 20 15 10 10 20 20 Kamnitost v % / Stonines in % 100 100 100 100 100 100 ZNACILNE IN RAZLIKOVALN'E VRSTE 1 Character and diff. species Geranium macrorrhizum c 7 8 8 9 8 Pseudofumaria alba ssp. alba c i 3 5 Moehringia muscosa 1 3 2 2 POTENTILLET ALIA CAULESCENTIS 8r.-81. in Br.-81. et Jenny 192~ Asplenium ruta-muraria c 2 3 5 4 4 4 Frangula rupestris b 4 MAHOVI / Mosses Camptothecium sericeum 3 4 4 4 3 6 Grimmia pulvinata 5 4 5 4 5 4 To rte/la tortuosa 4 5 3 5 5 Ctenidium molluscum 4 Porella platyphy/la 4 Hypnum cupressiforme ssp. cupress. Cirriphyllum tenuieNe Pfagiomnium undulatum LISAJI/ Lichens x ;EROVER·RUCARIETALIA s. lat. Verrucaria nigrescens 4 5 4 4 5 4 Leptogium pa/matum 4 4 4 4 5 4 Verrucaria sanguinea ? .. 5 5 5 4 5 5 Verrucaria sp . .. 4 5 5 5 6 5 Col/ema sp. * 3 3 4 3 Verrucaria sp . .. 4 4 SPREMLJEVALKE 1 Comp. sp. FAGETALIA SYLVATICAE Pawl. 1926 Mycelis mura/is c 2 1 Asarum europaeum c 3 Acer Qseudoplatanus b 2 2 Galium mol/ugo agg. c Carex alba c Mercurialis perennis c 2 Euphorbia amygda/oides c Sambucus racemosa b Salvia glutinosa c SPREMLJEV ALKE 1 Comp. sp. FAGETALIA SYLVATICA·E Pawl.1926 Dryopteris filix-mas c Carpinus betulus b 1 Lamium oNala c GozdV 57 (1999) 1 7 100 70 41 w 20 100 8 5 2 5 3 4 4 3 3 5 4 2 1 8 100 80 t)~ -G 42 ~~ Cl)~ g~ 0(1) -(1) SW -~@ ~c:: 15 tt e-. Cl) (S 100 5 7 8 5 63 3 5 63 3 8 100 1 25 6 8 100 3 8 100 2 ti 88 5 2 25 3 2 25 3 1 13 3 1" 13 4 1" 13 7 88 7 88 7 88 7 88 4 50 2 25 3 3 38 5 2 25 2 25 1 13 3 1 13 1 13 1 13 1 1 13 1 1 13 ~ 1 1 13 1 13 1 1 13 7 Accetto M.: F lorist ična in vegetacijska opazovanja v ostenj ih severovzhodne Kostelske Preglednica 1: Vegetacijska preglednica: Pseudofumario albae~Geranietum macrorrhizi ass. nova (nadaljevanje) Table 1: Vegetation table: Pseudofumario albae-Geranietum macrorrhizi ass. nova (continued) -Q) ..... G- Zaporedna številka popisa ~ (.) (/) c:: 1 2 3 4 5 6 7 8 cc:: g ~-Serial number of re/eve ..... Q) 0 (/) -CIJ .~ ~ .$c:: Č:Q QUERCET ALIA PUBESCENTlS s. lat. Clil(S Cotinus coggygria Ame/anchier ovalis Fraxfnus ornus Teucrium montanum Ostrya carpinifolia Vincetoxicum hirundinaria Melittis melissophyllum OST ALE 1 Other sp~ Gera{Jium robertianum Carex digjta.ta Glechoma hirsuta Taraxacum sp. Hieracium sylyaticum Cladonia sp. * det. prof. F. Bat1č e b 5 1 5 3 38 b 1 1 2 25 b 1 1 2 25 c 1 4 1 13 1 b 1 1 13 c ~ 1 1 1 1 13 c 1 1 13 c 5 3 3 3 38 c 2 2 2 25 c 2 1 1 13 1 G 1 1 13 c 1 1 13 e 3 1 13 pri čemer ga nekateri štejejo med vrste Potentilletalia (HORVAT 1931: 170) ali vrste melišč (BLEČIC 1958: 84), oziroma vrste Thlaspietea rotundifolii Br.-81. et al. 1947 (OBERDORFER 1979: 416). Moehringia muscosa, tretja razlikovalnica, je predvsem kazal ka skalnatih rastišč in jo uvrščajo v zvezo Cystopteridion J. L. Richard 1972 (Moehringion mucsosae Ht. et H-ic v Horvat 1962 ?). Med značilnice črnogorskih melišč so jo uvrstili tudi HORVAT et al. 1974. Poleg omenjenih vrst se pojavljajo še številne epifitske mahovne in lišajske sprem ljeval ke ter vrste okoliških fitocenoz (glej preglednica 1 ). Iz astenij se naseljujejo v gruščevje toplo!jubnejše vrste reda puhavčevih gozdov (Quercetalia pubescentis), iz nižjih, mezofilnejših rastišč vrste bu- kovih gozdov (Fagetalia sylvaticae). Te sicer nimajo večjega ekološkega pomena, kažejo pa na razmere širšega okolja. Nomenklaturni tip aso~ ciacije je popis št. 5 v vegetacijski preglednici št. 1. Sistematska uvrstitev novo opisane asociacije glede na odsotnost vrst zveze Thlaspion rotundifolii Br.-Bl. in Br.-81. et Jenny 1926 in reda Thla- spietalia rotundifolii (ibid.) ni povsem jasna. Vendar jo zaradi količinske obilnosti značilnih in razlikovalnih vrst le uvrščamo v omenjeno zvezo in red ter dalje v razred Thlaspietea rotundifoli. Iz vrstnega reda popisov so razvidne tudi stopnje razvoja vegetacije na suhem gruščevju. Od začetnega stadija zaraščanja suhega gruščevja (popis 1 ), to je še povsem odprtih delov debelega grušča (popisi 1 do 4 ), se s postopnim večanjem zastiranja (črnega gabra, malega jesena, lipovca, mokovca, topokrpega javorja- popisi 5 do 7) in končno s sklenitvijo krošenj nad gruščevjem (popis 8), zmanjšuje pokrovnost korenikaste krvomočnice in veča pokrovnost bledorumenega petelinčka, ki končno prevlada (Pseudo- fumarietum albae s. lat.). Ta razvoj se po eni strani manj opazno odraža tudi v izginevanju lišajskih tal<:sonov reda Xeroverrucarietalia in po drugi strani v večanju pokrovnosti mahovne plasti (popis 8), ki skupaj z bledoru- menim petelinčkom kaže na spremenjene, vlažnejše rastiščne razmere. GozdV 57 (1999) 1 1 Accetto M.: Floris tična in vegetacijska opazovanja v ostenj ih severovzhodne Kostelske Asociacija Pseudofumario albae-Geranietum macrorrhizi ass. nova je torej le začetna, dolgotrajnejša faza zaraščanja gruščevja v obravnavanem predelu Kočevske. Gruščevja pod stenama Rdečice in Odtrgane stene so nastala nenadno s porušenjem večjih delov sten. Zato nimajo oblike melišč z razporejenim, zgoraj drobnejšim in spodaj debelejšim gruščem. Na nekaj krajih pod ostenji razširjeno bukovje, ki raste na svežih rastiščih z očitno navaljenim debelim, z mahovi prekritim skalovjem, ki ga ne moremo uvrstiti v nobeno do sedaj v širši okolici znanih bukovij. nas utrjuje v spoz- nanju, da gre najbrž za pozne stopnje razvoja vegetacije na debelem grušču (Pseudofumario albae-Fagetum n. prav.). Sedanja razširjenost korenikaste krvomočnice na Kočevskem je prika- zana na arealni karti št. 1. Prvo nahajališče skalnega kamnokreča (Saxifraga petraea L.) na Ko- čevskem (nad Bil po) je bilo odkrito že zelo zgodaj (V. PLEMEL 1862), ostala tri nahajališča pa šele pred kratkim (ACCETIO 1993, 1998). Na že znanih nahajališčih se skalni kamnokreč pojavlja le posamič. Nova najdišča v obravnavanih ostenjih (0455/3, n. viš. 250 do 550 m, E, NE, SE, SW, W. GozdV 57 (1999) 1 Slika 2: Združba bledorumenega petelinčka in korenikaste krvomoč­ nice Figure 2: The association Pseudo- fumario albae-Geranletum macro- rmizi Slika 3: Bledorumeni petelinček (Pseudofumaria alba ssp. alba) Figure 3: Pseudofumaria alba ssp. alba 9 Accetto M.: Floristična in vegetacijska opazovanja v ostenj ih severovzhodne Kostelske l-"' f_f.l ---r--... ~ f-'..- r-..r-;::1.1 -....... l ~ .J..-.r= ./ r-~ \- ~ 1-- .r--;s "" \. t\ ---rr '\, "-r-. ,___J_./' ® A <.. ~ lel _{ o •o 10 34~~ V~< 1\ 1? ._........ ~ ~ !} Jj 'r-' v - ) ( r ........... ~ -......, ./ M..,-~ ~ ~ r--- ~· ... ·. 'v-- /"""' !'\ ;( • \ '· ) :t. • ; \ §~ ~ ......._ rf"-- V _) K _ri> Leg. & det. 3. 6. 1998: nova nahajališča v novem kvadrantu) so glede na tokratno pogostost in količinsko obilnost pravo nasprotje dosedanjim najd- bam te vrste na Kočevskem . Dobimo ga posamič, v šopih in strnjenih povr- šinah v skalnih razpokah ter na organski masi na skalnih blokih, policah in terasah za zgornjim robom astenij, ob njihovem vznožju kot tudi v globokih zajedah, grapah, žlebovih, jarkih v samih ostenjih. Povsod v omenjenih krajih pa raste le v zasenčenem skalovju. Sedanja razširjenost te vrste na Ko- čevskem je razvidna iz karte 2. Iz štirinajstih florističnih popisov mest, kjer raste (vegetacijska pregled- nica 2), ugotavljam, da gradi z bledorumenim petelinčkom mikroasociacijo Saxifrago petraeae-Pseudofumarietum albae ass. nova. To je druga, pri nas opisana asociacija, v kateri se dokaj obilno in z največjo stalnostjo pojavlja vrsta Pseudofumaria alba ssp. alba, ki smo jo doslej poznali predvsem v družbi z mahovno popkoreso (Moehringio-Corydaletum Ht. 1962). Tokrat se druži s skalnim kamnokrečem in mahovno vrsto Pore/la platy- phylla, ki sta razlikovalnid asociacije. Skalni kamnokreč je razširjen od Komskegajezera preko JV Apneniških Alp do Hrvaške (HEGI1961: 189). S flornozgodovinskega vidika ga obrav- navajo kot terciarni relikt, ki postaja vse bolj redek (ibid.). Raste pretežno na vlažnem apnenem skalovju in zato dobro opredeljuje asociacija. 91 92 93 94 95 96 97 98 99 oo 01 02 03 04 os 46 47 48 49 so 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 i'\ rv~ "\. ~ .<-... ............... t ® -.....,_.......s... V' ~ I'::A \..tr ~ '"-'-!'---- 2---1--.. ."-- '~l., ........... [ ~ .........._ .f'J .......... -.... ~ 1----r-..r-;::V ......... \ .._. ).----: v ~ ~ \...., \_, - v--~ l ~ r--...: \~ "- ....-., .!~-""' @ )-,! <.. """" .J ( . >0 >O )Q """ !)b" < "\ ir:> r-" v ~ ') '7J "\.J v --- 1 ( r """" "'\. ----..... L "'"v-~ ~ ~ ' .. -· -~ ... ~ v 1\ ;( L.\ ~- 1 ._) ~ §~ ./"' '-f-1"---,1-' \,..) ~ .L::P' GozdV 57 (1999) 1 Accetto M.: F lori st ična in vegetacijska opazovanja v ostenjih severovzhodne Kostelske 91 92 93 94 95 96 97 98 99 oo Ol 02 03 04 05 46 47 48 49 so 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 \ ./ "' fA) <.._, ........ ~--.\ \ OD ........_f-.A. ,./' ----~ -....,_[ '\_, 1\ '-!'---- 1'7--- L-... ~ r--~ ~t. ----~. '>-~ JfJ --~ r-- r----- , {';./ ""'-. \ ~ ) _.,... v r- r--., '-~--. \.... - V"'"' lJ ~ ~ ~ r- 1\. "- ,..._., _Jv c@ ,).,_ }._ • .r- J ( o lO l O )O 11.11\ I) <"' < i\ ~ ,...._., ~ ~ ") '""]J '\.fJ v 1'"- J ( ( ~· ~ ./r-v-~ ~ ~ ~ " • _,.."-· . ........, 'v-- v [). 1 ~ l -~ ~ ~ . •• 1! •• fj_/ ( §~ ./'""' :--•r- \~ ~ rl> Druga razlikovalnica Pore/la platyphylla je kazal ka polsenčnih , hladnih, zmerno vlažnih rastišč, kjer prihaja tudi do daljših sušnih obdobij (DOLL 1991 ). Vse tri, značilnica in razlikovalnici, dosežejo največjo stalnost. Nadaljna značilnost združbe so vrste reda in razreda skalnih razpok na apneni matični podlagi, ki so kazalke zmerno vlažnih skalnatih rastišč. Na to kažejo tudi mahovni taksoni zveze Neckerion complanatae in reda Neckeretalia complanatae ter nekatere spremljevalka reda Fagetalia syl- vaticae. V vegetacijski preglednici se komaj opazno nakazuj eta dve nižji sintakso- nomski enoti, ki ju obravnavam na nivoju variant. Za spoznanje vlažnejšo varianto Saxifraga petraea var. nova (popisi 1 do 6) predočujejo omenjena vrsta z nekoliko večjo pokrovnostjo in vrste reda Fagetalia sylvaticae. Holotip variante je popis št. 2 v vegetacijski preglednici št. 2, ki je hkrati tudi nomenklaturni tip asociacije. Drugo, manj vlažno varianto, označujejo epifitske lišajske vrste in med spremljevalkami navzočnost sicer redkih vrst reda Quercetalia pubescentis s. lat. Poimenoval sem jo varianta Ca/op/aca var. nova. Holotip variante je popis št. 9. v vegetacijski preglednici št. 2. 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 6Q 61 62 63 64 65 91 92 93 94 95 96 97 98 99 oo 01 ~ 03 [).4 05 ......... '-!"'--- '?--. JJ }__..- / t t\ A m v( •'Jl t r - ~ §~ ""-'.. '- ,.,..J --......... r--.... 1---- ;-'\-. 1""~ -v-rr '\. <. tL '\.f-1 ~ b r-- [') ./""' ......__ fJ'->-"' GozdV 57 (1999) 1 ICif' ~ _....., ':::>- ,.."r;..l \.-., ;:::::> ~ :/"" 1-... l,t•·' ···. / .. fa •• ~f--.1 f\ (..r-- "'\, ~ ........ ,.....,\ ® \.lr ~ 1" "l. f-'-1) > ~ ""'-. \ ~ \..., 1--Lr"-'.J ".._, \.. .-, ,__J~" @§) "...... ci ( o to 10 >O~- ""' [) r--- 1) 1\ /r-b::: ~ l"'v-" V"' •. ·• ~ _j ~ ~ rV' Karta 3: Razširjenost bledorume- nega petelinčka na Kočevskem in v Sloveniji Map 3: Distribution of Pseudofu- maria alba ssp. alba in the Kočev­ sko area and in Slovenia Karta 4: Razši~enst alpskega vol- čina na Kočevskem Map 4: Distribution of Daphne alpi- na in the Kočevsko area 11 Slika 4: Alpski volčin (Daphne alpina) Figure 4: Daphne alpina Slika 5: Skalna krhlika (Frangu/a rupestris) Figure 5: Frangula rupestris 12 Asociacija je uvrščena v zvezo Cystopteridion J. L. Richard 1972 (Moeh- ringion mucsosae Ht. et H-ic v Horvat 1962 ?), red Potentilletalia caules- centis Br.-81. in Br.-81. et Jenny 1926 in razred Asplenietea trichomanis Br.- 81. in Meier et Br.-81. 1934. Bledorumeni petelinček (Pseudofumaria alba ssp. alba) (slika 3), ki ga po novejšem poznavanju njegove razširjenosti (LI DEN 1986: 32) uvrščam med submediteransko-apeninsko-severnoilirske florne elemente, je bil doslej na obravnavanem območju znan le z enega najdišča (ACCETIO 1993 v ibid. 1998). Nova najdišča so vsa v zasenčenih krajih nad ostenji (na najbolj skalnatih rastiščih bukovij), v ostenjih in njihovih vznožjih (glej opis združb zgoraj). Razširjen je na kolpskih pobočjih od zaselka Žaga pa vse do zaselka Kaptol (0455/3, n. viš. 200 do 600 m, vse lege. Leg. & det. od 3. 6. do 4. 7. 1998; nova nahajališča v že ugotovljenem kvadrantu) in je v takšnih razmerah eden izmed pogostejših rastlinskih taksonov. Z novimi, v zadnjem času (ACCETIO 1998) in pravkar odkriti mi nahajališči (Planinska stena, 0555/1, n. viš. 650 dO 700 m, Edo SW. Leg. & det. 12. 7. 1998), ki so vrisana na arealni karti 3, dopolnjujemo vednost o njegovi razširjenosti tako na Kočevskem kot tudi v Sloveniji . GozdV 57 ( 1999) 1 Accetto M : Floristična 1n vegetaCIJSka opazovanja v os1enjih severovzhodne Kostelske Preglednica 2: Vegetacijska preglednica: Sa>dfrago petraeae-Pseudofumarietum albae ass. nova Table 2: Vegetation table: Saxifrago petraeae-Pseudofumarietum albae ass. nova Lokacije popisov: št. 1 - 5 stena Rdečica; 6 - 1 O stena Stena; 11 - 14 stene v od d. 136 g . e. Kolpa Localities of releves: No. 1-5 rock Rdečica; 6- 10 rock Stena; 11- 14 rocks in comparlment 136 g. e. Kolpa Zaporedna številka popisa 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 Serial number of re/eve Velikost popisne ploskve v m2 3 4 3 4 1 3 2 6 2 4 1 1 4 2 2 (i.) .F ~ .A ~ :0 rc 1\ '"7'! ""\f:J f../ IT .......... !"'\ ~ ,...... t'\ ~~ /""' ........._ ~v GozdV 57 (1999) 1 fA""\ V" _.....,. :':::>.. 1--.r.:::~ \.....'"\. 1;::::> ,....... v 't---... ..... "•r,.,.. / h la .. ~~ \ ,v ""\, t.__ -!-.. ~ ~ oo - ~r ~ 1<-. "L r--, "")... r---..: ......... \ - \_, 1----V"'~ @9> "- f -..., - cl ( o "' 10 ~~ .. ~ 1> ~ 1} ./ r..-~ :...-... r--- v .. •. ~ la i 1 ~ _rl? Karta 5: Razši~enost ilirske peru- nike na Kočevskem Map 5: Distribution of Iris illyrica in the Kočevsko area 15 Accetto M.: Florist ična in vegetacijska opazovanja v ostenjlh severovzhodne Kostelske Karta 6: Razširjenost skalne kr~ hlike na Kočevskem 91 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 r:il 58 59 60 61 62 63 64 65 1\ v '- Map 6: Distribution of Frangu/a 92 l(A\ (,.,. ....-t--..\ oo rupestris in the Kočevsko area 93 ........ -A V" 1----' b- "\...lf ~ " 16 94 95 96 97 98 99 oo 01 02 03 04 05 '"""'"'-- "7-- f.J ) ./" / \.~ 2-- I)r < 'il ( ( """"' ~"""' ~ §~ ....--., '-r- ~---'"" --.. ............_ r-~ ,r:;./ r-~ \...-..._ -..... r"\. ~ 11 r.J \,:../ ._/ f-\ h.... 1' _".. ' ~ ;1 !• IAA /"" ......_ f-1'-',-/ -~ "'t. f--h 1'>- ............. ......... \ ~ """ - vv~ ....... " h Jf-"' ® r.. lel ( o 1oO 10 ~hll h [) .._ ) ./ ......,_._ r;?:. ::......... i~ r 1'-. ~ ., \ K rl> (0454/3, n. viš . BOO ·da 1.060 m, NW do SE. Leg. & det. 9. 7. 1995, novo nahajališče v novem kvadrantu), na Borovškem turnu (0454/4, n. viš. 820 m, N. Leg. & det. 4. 8. 1995, novo nahajališče v že ugotovljenem kvadrantu) in v Žurgovskih stenah (0454/1, n. viš. 930 m, S. Leg. & det. 31. 8. 1995, novo nahajališče v že ugotovljenem kvadrantu). Sedaj sem jo opazil še na Kostelskem (0455/3, ostenja, n. viš. 530 m, SW. Leg. & det. 20. 6. 1998; novo nahajališče v novem kvadrantu). Ker sem ugotovil, da raste še na vmesnem prostoru med doslej omenjenimi najdišči na vzhodu in zahodu, lahko predvidevamo, dajo bomo kmalu prišteli k rednim spremljevalkam astenij v dolini reke Kolpe in notranjosti Kočevske. Njena pogostost pojema skladno z zniževanjem gora vzdolž doline reke Kolpe. Njeno najjugovzhodnejše nahajališče na Kočevskem je v obrav- navanem območju, sicer pa je bila opažena tudi bolj proti jugovzhodu, to je v Beli krajini (PODOBNIK 1 T. WRABER 1982). Od drugih rastlinskih taksonov, ki imajo v obravnavanem območju Kočev­ ske nova nahajališča, navajam po abecednem redu še naslednje: Drobnocvetni petoprstnik (Patenti/la micrantha Ramond ex DC.), 0455/ 3, n. viš. 380 m, E. Leg. & det. 20. 6. 1998; novo nahajališče v novem kvadrantu. Gorski glavinec (Centaurea montana L.), 0455/3, n. viš. 500 m, SW. Leg. & det. 20. 6. 1998; novo nahajališče v novem kvadrantu. Kalniška vilovina (Sesleria kalnikensis Jav.), 0455/3, ostenja in top!o- ljubni gozdovi, n. viš . 300 do 550 m, Edo SW. Leg. & det. 20. 6. 1998; novo nahajališče v novem kvadrantu. Montpellierski nageljček (Dianthus monspessulanus L.), 0455/3, ostenja, n. viš. 300 do 500m, SE do SW. Leg. & det. 20 . 6. 1998; novo nahajališče v novem kvadrantu. Navadni jesenček (Dictamnus a/bus L.), 0455/3, travišča in robovi gozdov, n. viš. 450 do 530 m, E do SW. Leg. & det. 20. 6. 1998; novo nahajališče v novem kvadrantu. Repinčasti bodak (Carduus carduelis agg. (L.) Gren ., 0455/3, od vznož- ja kolpskih pobočij do planete nad ostenji, n. viš. 200 do 600 m, Edo SW. Leg. & det. 20. 6. 1998; novo nahajališče v novem kvadrantu. Rumeni podraščec (Aristolochia /utea Desf.), 0455/3, toploljubni goz- dovi med zaselkoma Suhor in Jelovica, n. viš. 300 do 600 m, SE do SW. Leg . & det. 20. 6. 1998; nova nahajališča v novem kvadrantu . GozdV 57 (1999) 1 Accetto M.: Floristlčna ln vegetacijska opazovanja v ostenjlh severovzhodne Kostelske Srednja medvejka (Spiraea media Franz Schmidt), 0455/3, pod ostenji, n. viš. 360 m, SE. Leg. & det. 24. 6. 1998; novo nahajališče v novem kvadrantu. Tisa (Taxus baccata L.), 0455/3, nad zaselkom Podstene, n. viš. 370 m, SW. Leg. & det. 20. 6. 1998; novo nahajališče v že ugotovljenem kvad- rantu. Trokrpi javor (Acer monspessulanum L.), 0455/3, toploljubni gozdovi, n. viš. 200 do 480 m, SE doW. Leg. & det. 20. 6. 1998; novo nahajališče v novem kvadrantu. Vejicata kraslika (Me/ica ciliata L.), 0455/3, Odtrgana stena, n. viš. 400 m, SSW. Leg. & det. 7. 7. 1998; novo nahajališče v novem kvadrantu. 4 RAZPRAVA 4 DISCUSION Čeprav se vrste, kot so Sesleria autumnalis, Pseudofumaria alba ssp. alba, Saxifraga petraea ln Geranium macrorrhizum, pojavljajo tudi v goz- dovih pod ostenji, jih pri vegetacijskem kartiranju (MARINČEK et al. 1986) niso opazili. Vse štiri omenjene vrste uvrščamo med značilnice, oziroma razlikovalnice novo opisanih sintaksonov. Prva gradi skupaj z bukvijo še nedokončno opredeljeno varianto Epimedium alpinum geografske variante Acer obtusatum (Pelcer 1975) stat. nov. Dakskobler 1997 asociacije Se- slerio-Fagetum (Ht.) M. Wraber ex Borhidi 1963, kakršna je bila nadavno opažena na sosednjem kolpskem grebenu, kjer se pojavlja v strnjeni površini (ACCETIO 1998). Druga, Pseudofumaria alba ssp. alba, je graditeljica rastišč novo opisane asociacije Saxifrago petraeae-Pseudofumarietum albae, ki se pojavlja iz- ključno na zasenčen ih krajih v stenah, pečinah, skalnatih žlebovih in večjem skalovju. Za zdaj jo lahko primerjamo le z asociacija Moehringio-Corydaletum Ht. 1962, ki je bila opisana in ugotovljena na več krajih pri nas (HORVAT 1962, POLDINI1989, ACCETTO 1991) in v sosednji Italiji (POLDINI1989). Primerjava s postopki hierarhične klasifikacije v našem primeru, ko gre za precejšnjo tloristično heterogenost primerjanih sintaksonov (HORVAT 1962, POLDIN\1988, ACCETI01991, POLDINI1989- glej primerjalno tabelo v ACCETIO 1995), po mojih dosedanjih izkušnjah (ibid.) ne prihaja v poštev. Zadovoljiti se moramo s klasičnim načinom primerjanja, to je s primerjavo značilnih in razlikovalnih vrst, sociološko·ekoloških rastlinskih skupin in znanih ekoloških podatkov. Primerjava je pokazala, da vse primerjane sintaksone po stalnosti in povprečni pokrovni vrednosti povezuje vrsta Pseudofumaria alba ssp. alba, zaradi česar jih upravičeno uvrščamo med bledorumena petelinčevja. Ra- stišča naše asociacije se razlikujejo po navzočnosti in največji stalnosti vrst Saxifraga petraea in Pore/la platyphy/la, ki nista bili opaženi v nobenem od primerjanih sintaksonov. Razlike so tudi v številčnosti pomembnejših sociološko-ekoloških skupin reda Potentilletalia caulescentis in razreda Asp/enietea trichomanis, ki so v naši asociaciji pičlo prisotne. Precejšne kvalitativne in kvantitativne razlike so tudi med skupinami spremljevalk. Čeprav te nimajo pomembnejše vloge pri utemeljevanju nove asociacije, pa vendar opozarjajo na določene ekološke posebnosti. Nav- zočnost sicer maloštevilnih vrst reda Quercetalia pubescenti s. lat. nas opozarja na malce toplejše rastiščne razmere, oziroma na občasna sušna obdobja v naši združbi. Na to kažejo tudi nekateri mahovni taksoni kot sta Grimmia pulvinata, lsothecium myurum in lišajske vrste. Še posebej se te GozdV 57 (1999) 1 17 18 Accetto M.: Floristična in vegetacijska opazovanja v ostenjih severovzhodne Kostelske posebnosti opažajo v varianti z lišaji (glej vegetacijsko preglednica 2). Te značilnosti je potrdila tudi analiza indikacijskih vrednosti (ELLENBERG et al. 1991 ). Modus je v varianti Saxifraga petraea v polju kazalcev svežih, v varianti Ca/op/aca pa v polju kazalcev suhih do svežih rastišč . Tretja, v gozdovih pod ostenji na debelem grušču odkrita vrsta Gera- nium macrorrhizum, gradi asociacije Pseudofumario albae-Geranietum macrorrhizi ass. nova. Precejšna geografska oddaljenost, od podobne v Črni Gori opisane asociacije Corydalido-Geranietum macrorrhizi Blečic 1958 ter dejstvo, da na vmesnem prostoru podobne združbe niso nikjer več opazili, zagotovo preseneča . Pri nas ugotovljena in v dolini Pive razširjena združba sta si podobni predvsem po navzočnosti in obilnosti značilnice in poglavitne graditeljice Geranium macrorrhizum. K značilnicam je BLEČIC (1958: 83) uvrstil še vrste Corydalis ochro/euca, ki pa jo moramo po današnji taksonomski vednosti in razširjenosti (LIDEN 1986: 32) šteti za podvrsto Pseudofumaria alba spp. leiosperma (Conrad) Liden, Gymnocarpium dry- opteris in Rumex scutatus. V naši asociaciji manjkajo vse tri, med katerimi se v primerjanih gruščevjih zadnji dve pojavljata z najmanjšo stalnostjo. Od kasneje izbranih značilnic, med katere so HORVAT 1 GLAVAC 1 ELLENBERG 1974 uvrstili še vrsti Moehringia muscosa in Saxifraga rotundifolia , izločili pa vrsti Gymnocarpium dryopteris in Rumex scutatus, manjka v našem gruščevju tudi Saxifraga rotundifoha. Velike kakovostne in količinske floristične razlike se kažejo med primer- janima asociacijama pri sociološko-ekoloških skupinah rastlin in rastlinskih spremljevalkah. To je povsem razumljiv odraz vsakokratnega širšega okolja, v katerem uspevata obe primerjani združbi. Gruščevje v dolini reke Pive je bilo opisano na nekoliko višjih nadmorskih višinah in v hladnih legah. Zato so v njem nekatere, v najširšem pomenu alpske vrste kot so Saxifraga paniculata, Si/ene saxifraga, Sa/ix retusa in Aethionema saxatilis, ki jih v našem gruščevju ni. Nasprotno so pri nas .. v nižjih nadmorskih višinah in toplejših legah, prisotne rastlinske vrste reda QuercetaJia pubescentis s. lat., ki kažejo na toplejše rastiščne razmere. Razen teh se v našem gruščevju pojavljajo sicer redke vrste zveze ilirskih bukovij (Aremonio-Fagion), ki so pomembne s horološkega vidika. Oba prime~ana sintaksona se razlikujeta tudi v biološkem spektru rastlin. Naša asociacija (Nanophanerophyta 19%, Chamaephyta 35%, Hemikryp- tophyta 37 %, Geophyta 7 %, Therophyta 2 %) se od primerjane (BLE ČIC 1958: 85) razlikuje v deležu nanofanerofitov, ki jih v primerjani asociaciji ni, večjem deležu hamefitov ter manjšem deležu ostalih skupin biološkega spektra. Glede na ugotovljene flori stične razlike lahko naše gruščevje upravičeno obravnavamo kot samostojno asociacija, to je Pseudofumario albae-Gera- nietum macrorrhizi ass. nova. V bližnji preteklosti oziroma še pred kratkim na Kočevskem redke ali komaj znane tak.sone, kot so Daphne alpina, Iris il/yrica, Frangula rupestris, Prunus maha/eb, Globu/aria cordifolia in Dianthus monspessulanus, bomo najbrž, kot kažejo flori stična opazovanja v zadnjem času (ACCETIO 1993, 1995 a, b, c, 1996, 1998), kmalu prištevali kar med redne spremljevalke kolpskih astenij . če upoštevamo še razširjenost na koncu poglavja 3 zgolj navedenih rastlinskih vrst, oziroma podvrst, potem lahko za vseh 20 obravnavanih rastlinskih taksonov, ki imajo tod nova nahajališča, ugotovimo, da je njihov horološki spekter izredno pisan. Na razmeroma majhnem prostoru Kostel- ske rastejo skupaj južnoevropske, ilirsko-submediteranske, ilirsko-balkan- GozdV 57 (1999) 1 Accetto M.: Floristična in vegetacijska opazovanja v ostenjih severovzhodne Kostelske s ke, submediteranska-apeninsko-ilirske, eurimedite ransko-su bmediteran- ske, južnoalpsko-severnoilirske, jugovzhodnoevropske, pontske in jugo- vzhodnoalpske vrste. V ekološkem oziru so, razen dveh, vse kazal ke toplih in sušnih rastišč, ki najbolje odražajo rastiščne razmere raziskanega območja. 5 ZAKLJUČKI 5 CONCLUSIONS Pri florističnem opazovanju v ostenjih severovzhodne Kostelske je bilo odkritih 20 novih nahajališč na Kočevskem sicer že znanih oziroma redkih rastlinskih taksonov. Nova nahajališča pred kratkim na Kočevskem komaj znanih in redkih vrst, kot so Daphne alpina, Iris il/yrica, Frangula rupe stri s, Prunus mahaleb, Globularia cordifolia in Dianthus monspessufanus, napovedujejo, da jih bomo kmalu prištevali k rednim spremljevalkam kolpskih astenij. Pri vegetacijskem proučevanju sta bila ugotovljena in opisana dva nova sintaksona: Saxifrago petraeae-Pseudofumarietum afbae ass. nova in Pseu- dofumario albae-Geranietum macrorrhizi ass. nova. Prvi se pojavlja na zasenčenem skalovju, drugi na debelem grušču pod ostenji in je Je stopnja razvoja vegetacije na debelem grušču, ki gre v smeri proti vlažnejšim bukovjem. Novi popisi še ne v celoti preučene variante Epimedium afpinum asoci- acije Sesferio-Fagetum (Ht.) M. Wraber ex Borhidi 1963 var. geogr. Acer obtusatum (Pelcer 1975) stat. nov. Dakskobler 1997 nam bodo omogočili, da jo bomo dokončno utemeljili. Z novimi spoznanji smo obogatili tako vednost o flori in vegetaciji Kostel- skega, oziroma Kočevskega kot tudi Slovenije. FLORISTICAL AND VEGETAL OBSERVATIONS FROM THE ROCK FACES OF THE NORTH- EASTERN KOSTELSKA AREA (KOČEVSKA, S SLOVENIA) Summary During the Floristical and vegetal observat ions of the northeastern Kostelska (N Kočevska, Slovenia), which rock faces are located in the quadrant 0455/3 of the Central European Flora Mapping, some new facts have arisen. The flora ha s been studied by the standard method with statement of site, quadrant of the Central Euro- pean Flora Mapp.ing, altitude, position, date of discovery detection, and determination. Vegetation ha s ibeen listed according to the standard Central European method (BRAUN-BLANQUET 1964). ln one case a com- parison of the releves has been carried out by the hierarchical classification proceedings of the SYN-TAX Programme (PODANI 1993). Rock faces above the hamlets of Suhor, Podstene near Kostel, Dolenji potok,, Žaga are constructed of Jusassic limestone and dolomite (SAVIC 1 DOZET 1985). The larger region is situated in the pre-Dinaric phytogeographical (ZUPANČIČ et al. 1987) or pre-Dinaric phytoclimatic (KOŠI'R 1979) territory. ln some places thermophilous associations of Querco-Ostryetum s. lat., Ostryo-Fagetum, Seslerio-Fagetum s. lat., and others appear. Sesleria autumnalis was discovered above, beneath, and in rock faces. It appears most abundantly on brown rendzi.nas, where it constructs the association Sesferio-Fagetum s. lat. The stands Quercus petraea prese nt the sta ge of development on the site of this association with this species. The insight into the com- position of this association can be seen from the floristical releves page 5,6. 'lts distribution in Kočevsko, in regard to the new habitats, did not change very much. GozdV 57 (1999) 1 19 Accetto M.: Floristrčna in vegetacijska opazovanja v ostenjih severovzhodne Kostelske The Geranium macrorrhizum species had been known in Kočevsko only in two places until present discovery (Map 1 ). New habitats are found on thick gravel beneath the rock faces, where they make the described n~w association of Pseudofumario albae-Geranietum macrorrhizi ass. nova, which characteris- tics and differential species are treated here, Pseudofumaria alba (Miller) Liden ssp. alba, and Moehringia muscosa. The described gravel (see Vegetation Table 1) is of sudden occurrancy during the collaps fali slump of some bigger rock wall parts. The initial stage of development of scree is presented by the gravel, and towards more humid beech forests (Pseudofumario-Fagetum n. prav.). The comparison between the association of ours, and of a similar one described in črna gora Corydalo ochroleucae-Geranietum macrorrhizi Blečic 1958 (-= Pseudofumario leiospermae-Geranietum macrorrhizi nam. carr.) shows rather apparent floristical difference in quality and quantity. They are the characteristic species of Geranium macrorrhizum and Moehringia muscosa (HORVAT et aL 1974) that make a linkage between the above mentioned associations. The subspecies of Pseudofumaria alba ssp. alba, distributed in north-western Balkan region (UDEN 1986), and of P alba ssp. leiosperma (Conrad) Liden, distributed in Central and south-western Balkan region (ibid.) are the ones that make the difference. The presence of Alpine species show further differences to the compared otn es (BLEČIC 1958) as well as the presence of species of the Quercetalia pubescentis s. lat. order in the association of ours. The elimination of the new Pseudofumario albae-Geranietum macrorrhizi ass. nova association has been justified by great floristical, chorological, and partly ecological differences. The nomenc'latural type of the association is the re leve 5 of the Vegetat i'on Table 1. The new, aod untill now the most abundant habitat of the Saxifraga petraea species in Kočevsko (Map 2) occurs in shady rocky places. Here it makes the association Saxifrago petraeae-Pseudofumarietum al- bae ass. nova. Besides the already mentioned species, Pseudofumaria alba ssp. alba and Pore/la plaryphylla are also classified among characteristical and differential species. The Potentilletalia caufescentis species and the Asplenietea trichomanis class, being in comparison to the Moehringio-Coryda/etum association , Ht. 1962, less numerous are further characteristics of the association . They indicate, together with in our phytocoenosis otherwise rare Quercetalia pubescentis s. lat. species, a little warmer habitat conditions. Two variants may be seen within the association dealt with : Saxifraga petraea var. nova ~ the holotype of which the releve 2 is being at the same time the nomenclatural type of the association, and Caloplaca var. nova, the holotype of which is being the releve 9 of 1the Vegetation Table 2. The described new association is ranged into the Cystopteridion alliance, J. L. Richard 1972 (Moehringion muscosae Ht. et H-ic in HORVAT 1962 ?), Potentilletalia caulescentis order, Br. -Bl'. in Br.-BI. et Jenny 1926, and Asplenietea trichomanfs class, Br.-BI. in Meier et Br.-BI. 1934. New habitats of the Pseudofumaria alba ssp .. alba species (Map 3) are located on shady, humid rocky places above, beneath , and in rock faces. Regarding the quantity, the species is r.ather abundantly distrib- uted, and it is to be found on the slopes ot river Kolpa up to the hamlets of Kaptol. It is the element of two new associations mentioned above. New habitats of the species Daphne alpina are located. on the most exposed places of rock faces . The species has been noted in Kočevsko , in 6 quadrants of the Central European Flora Mapping (Map 4 ). Iris iUyrica is defined by the actual new habitats in Kočevsko in 5 quadrants of the Central European Flora Mapping (Map 5). It is here that the sites of most abundan.t quantity of this species occur. New habitats of the species in Kočevsko like Frangula rupestris (Map 6) , Prunus mahaleb, and Globularia cordifolia have been rarely mentioned up to now. That prave their habitats are d.iscovered pro- gressively only. Tile species are all found in warm rock faces and their vicinities. The new habitats of the studi ed area have, besides the alre.ady mentioned taxa, also the following taxa, cited in alphabetic order: Acer monspessulanum, Aristo/ochia lutea, Carduus carduelis agg., Centaurea montana, Dianthus monspessulant.!S, Dictamnus albus, Me/ica ciliata, Potentilla micrantha, Sesleria kalnikensis, Spiraea media, and Taxus baccata. We can make the following statements, based on floristic and vegetation studies: There we re 20 new habitats of already known or ra re plant taxa discovered in the rock faces of northeast- ern Kostelska (N Kočevsko). 20 GozdV 57 {1999) 1 Accetto M.: Flori stična in vegetacijska opazovanja v ostenjih severovzhodne Kostelske New habitats of recently hardly known and rare species like Daphne alpina, Iris illyrica, Frangula rupestris, Prunus mahaleb, G/obularia cardifolia, and Dianthus tnonspessu/anus announce that they shall soon be listed among the permanent companions of the river Kolpa rock faces. Two new syntaxa were discovered and described during the studies: Saxifrago petraeae-Pseudo- fumarietum a/bae ass. nova and Pseudofumario a/bae-Geranietum macrorrhizi ass. nova. The first one appears in shady rocks, the other one on thick gravel beneath the rock faces. The latter one is only one stage beneath the vegetation development on thick gravel, going towards more humid beech forests. New releves of the variant Epimedium alpinum of the association Ses/erio-Fagetum (Ht.) M.Wraber ex Borhidi 1963 var. geogr. Acer obtusatum (PELC ER 1975) stat. nov. Dakskobler 1997, yet not already stud- i ed, will enable us to establish it finally. The new statements mentioned are to enrich the knowledge of flora and vegetation of Kostelska (Kočev­ sko), as well as the knowledge of Slovenia. Slika 6: Odtrgana stena na Kostelskem (Vse foto: M. Accetlo) Figure 6: Broken off cliff in Kostelsko area (All photo: M. Accetto) VIRI 1 REFERENCES ACCETTO, M., 1991. Coryda/ido ochroleucae-Aceretum ass. nova v Sloveniji.- Razprave 4. razreda SAZU, 32, 3, s. 89- 128. ACCETTO, M., 1993. Floristične zanimivosti z bolj in manj znane Kočevske.- Proteus, Ljubljana, 56, št. 3, s. 102-107. ACCETTO, M., 1995a. Floristična presenečenja v stenah nad Kolpo in druge floristične zanimivosti s Kočevske.- Gozdarski vestnik, 53, 7-8, s. 307-321 . ACCElTO, M., 1995b. Neckero crispae-Campanuletumjustinianae ass. nova v Sloveniji.- Razprave 4. razreda SAZU, 36, 2, S. 31-48. ACCETTO, M., 1995c. Novosti iz rastlinskega sveta Kočevske.- Kočevski naravni park, Kočevje, 3, s. 14. ACCETTO, M., 1996. Botanična potepanja po ostenjih nad Ribjekom ob Kolpi.- Gozdarski vestnik, 4, 4, s. 208-218. ACCETTO, M., 1997. Botanična opazovanja v ostenjih jugozahodne Kočevske.- Proteus, 59, 8, s. 390-392. ACCETTO, M., 1998. Nova spoznanja o rastlinstvu in rastju Kočevske.- Gozdarski vestnik, 56, 3, s. 156-167. BLEČIC, V., 1958. šumska vegetacija i vegetacija stena i točila doline reke Pive.- Glasnik prirodnjačkog muzeja Beograd, 8, 11, 101 s. BRAUN~BLANQUET, J., 1964. Pflanzensoziologie.- Grundzi.ige der Vegetations Kunde. 3. Auftage, Sptinger, Wien-New York, 865 s. GozdV 57 (1999) 1 21 Accetto M.: Florist ična in vegetacijska opazovanja v ostenjih severovzhodne Kostel ske BUKOVAC, J., et al. 1984. Osnovna geološka karta 1:100 000.- Tolmač za list Črnomelj, L 33-91, 63 s. DAKSKOBLER, l., 1997. Geografske variante asociacije Seslerio autumnalis-Fagetum (Ht.) M. Wraber ex Borhidi 1963.- Razprave 4. razreda SAZU, 38, 8, s. 165-255. DOLL, R., 1991. Zeigerwerte von Laub- und Lebermoosen.- Scripta Geobotanica, Erich Goltze KG, G6ttingen, 18, s. 175- 214. ELLENBERG, H., et. al. 1991. Zeigerwerte der Gefasspflanzen Mitteleuropas.- Scripta Geobotanica, 18, Erich Goltze KG, Gottingen, 248 s. FLEISCHMANN, A., 1844. Obersicht der Flora Krain's.- 246 s. GREGORIČ, V., 1972. Geološke razmere v g. e. Mozelj, Stružnica, Kostel, Graščica.- V: MARINČEK et al. 1972,6 s. HE GI, G., 1991 . lllustrierte Flora von Mitteleuropa.- 4, 2, Munchen, 488 s. HORVAT, 1. , 1931 . Vegetacijske studije o hrvatskim planinama 11. Zadruge sa planinskim stenama i točilima.- Rad. Akad. 241, Zagreb. HORVAT, 1., 1962. Vegetacija planina zapadne Hrvatske.- Prir. istraživanja JAZU, 30, 179s. HORVAT, 1./ GLAVAC, V. 1 ELLENBERG, H., 1974. Vegetation Si..idoseuropas.- Gustav Fischer Verlag, Stuttgart, 768 s. LIDEN, M., 1986. Synopsis of Fumarioideae (.Papaveraceae) with a monograph of the tribe Fumarieae.- Opera Botanika 88, Copenhagen, 133 s. MARINČEK, L. et al., 1972. Vegetacijska in rastiščna analiza za g. e Mozelj, Stružnica, Kostel, Graščica.- Biološki inštitut SAZU. MARINČEK, L. et al., 1986. Vegetacijska in rastiščna analiza za g. e. Banja Loka.- Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, s. 60-121 . MARTINČIČ, A., 1968. Catalogus florae Jugoslaviae, 2,1, 8ryophyta.- Musci, SAZU, 102 s. MARTINČIČ, A., 1956. Prispevek k poznavanju flore Slovenije.- Biološki vestnik,8: 3-8. MARTINČIČ, A. 1 SUŠNIK F. et al., 1984. Mala flora Slovenije.- Cankarjeva založba, 793 s. MAYER, E., 195:2. Seznam praprotnic in cvetnic slovenskega ozemlja.- Dela 4. raz . SAZU,5, Inštitut za biologijo 3, Ljubljana. OBERDORFER, E., 1979. Pflanzensoziologische Excursionsflora.- 5. Aufl., Eugen Ulmer, Stuttgart. 1051 s. PLEMEL, V. 1862. Beitrage zur Flora Krain's.- Drittes Jahresheft des Vereines des krainischen Landes-Museums, Laibach, s. 120-164. PODOBNIK, A. 1 WRABER, T., 1982. Mladinska raziskovalna tabora Vinica '79 in '80.- Ljubljana, 73 s. POLDINI, L., 1988. Ubersicht des Verbandes Ostryo-Carpinion orienfa)js (Quercetalfa pubescentis) in SO -Europa.- Phytocoenologia, 16,1 , s. 125-143. POLDINI, L., 1989. La vegetatione del Carso lsontino e Triestino.- Trieste. PRAPROTNIK, N., 1987. Ilirski florni element v Sloveniji. Diss.- Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza Ljubljana, 234 s. SAVIC, D. 1 DOZET S., 1985. Osnovna geološka karta 1:1 OO 000.- Tolmač za list Delnice, L 33-90. 60s. STRGAR, V. , 1963. Prispevek k poznavanju flore Slovenije.- Biološki vestnik, 11, s. 21-26. SCHUWERK, F., 1986. Kryptogamengemeinschaften in Waldassoziationen -ein methodischer Vorschlag zur synthese.- Phytocenologia, 14, 1, s. 79-108, Stuttgart. ŠTIMEC, 1., 1982. Flora osnovnega polja 0454 Cerk, 1982, Diplomska naloga.- Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza Ljubljana, 33 s. VOVK, 8. 1 LOBNIK, F., 1972. Tla v g. e. Mozelj, Stružnica , Kostel, Graščtca . - V: MARINČEK et aJ. 1972. 20 s. VOVK, 8 1 LOBNIK, F., 1986. Tla v g. e. Banja Loka.- V: MARINČEK et al. 1986, 20 s. WIRTH, V., 1991. Zeigerwerte von Flechten.- Scripta Geobotanica, 18, s. 215-237, Erich Goltze KG, Gi::ittingen, 248 s. WRABER, M., 1963. Floristični popisi (mscr.).- Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU. 22 GozdV 57 (1999) 1