Ventil 4 / 2021 • Letnik 27 223 BESEDA UREDNIŠTVA V času od zadnjega izida revije Ventil smo prazno- vali tridesetletnico samostojnosti Slovenije. Prav je, da se te pomembne obletnice spomnimo tudi v naši reviji. To je bil velik dogodek s številnimi proslavami z mednarodno udeležbo, slavnostnimi sejami in tudi z nekaterimi protesti. Vsi ti dogodki so za demo- kratično državo popolnoma normalni in popolnoma razumljivi. V tem času je bilo med našimi državljani opravlje- nih kar nekaj anket o njihovem zadovoljstvu, o stan- dardu in razumevanju sodobnega sveta. Rezultati teh anket pa so bili zelo presenetljivi. Zelo veliko ljudi je namreč odgovorilo, da so bili bolj zado- voljni v prejšnji razpadli državi kot v tej naši novi samostojni državi. Vsi ti, ki so dali tak odgovor, po moji oceni nimajo prav nikakršnega argumenta za takšno trditev. Edino, kar je, da so bili 30 let mlajši in zato srečnejši. Toda to je individualen odgovor posameznikov, ki postavljajo v ospredje le sebe in ne družbe kot celote. Kot družba pa smo v Slove- niji v zadnjih tridesetih letih naredili nepredstavljivo ogromno, kar se da tudi zapisati in argumentirati. Pa tu ne mislim samo na ekonomski učinek, ampak tudi na drugo, npr. na kulturo, šport, okolje, jezik in še bi lahko našteval. Tu se ne bom spuščal na ekonomske in gospodar- ske dosežke. Znano je, da so zelo dobri. Vsak po- sameznik lahko odpre spletno stran statističnega urada in bo dobil odgovore na vsa vprašanja. Tudi v medijih je bil ekonomski uspeh naše države dobro prikazan. Mnogo manj pa drugi uspehi, ki so za ži- vljenje samostojne države in prebivalcev ravno tako pomembni. V razpadli Jugoslaviji smo imeli šest profesionalnih kulturnih ustanov. Danes jih imamo šestnajst. Na Ministrstvu za kulturo je v bivši državi delalo nekaj deset ljudi, danes jih dela nekaj sto. Če so bile v bi- vši državi poletne kulturne prireditve le v nekaterih največjih mestih, so danes praktično v vseh mestih po celotni Sloveniji. Na področju športa je bil narejen ogromen korak. V bivši državi smo na zimskih olimpijskih igrah v Sarajevu Slovenci dobili eno medaljo, na olimpij- skih igrah v Sočiju leta 2014 pa kar osem. Na letnih olimpijskih igrah v Seulu leta 1988 smo dobili le eno samostojno medaljo in nekaj v ekipnih športih, v ka- terih so igrali tudi Slovenci. Letos pa smo jih dobili kar pet in od tega tri zlate. Okolje in delovna mesta. Danes vemo, da imamo zelo onesnaženo zemljo v celjski kotlini, v Kidriče- vem, na Koroškem in še marsikje. Številne reke in številna okolja so bila v samostojni Sloveniji že oči- ščena, številna pa bo še treba. S temi strupi in ne- varnimi snovmi, ki so danes v naši zemlji, so večino- ma rokovali ljudje s slabo zaščitno opremo. Danes vemo, da so določena področja onesnažena, nikoli pa ne bomo izvedeli, koliko ljudi, ki so rokovali s temi snovmi, je zastrupljenih, koliko jih je zbolelo in koliko jih je zaradi slabega delovnega okolja pred- časno umrlo. Slovenci smo s samostojno državo ogromno pri- dobili na pomenu našega jezika. V Evropski uniji je le 24 uradnih jezikov. V celotni Evropi pa se govori v 60 različnih jezikih, po nekaterih podatkih, če se upošteva še celotna Rusija, pa celo 225. In če po- gledamo nekoliko nazaj, kaj je slovenski jezik po- menil v zgodovini pred nekaj stoletji ali več ali pa samo pred nekaj desetletji. Ne prav veliko. Danes se slovenski jezik sliši v Bruslju na uradnih sestankih in zasedanjih. Slovenski jezik se lahko študira na več deset tujih univerzah po svetu. V stari Jugoslaviji je bilo takih univerz le nekaj. Ko sem bil leta 1987, torej tik pred razpadom Jugoslavije, več mesecev na podiplomski spe- cializaciji v večjem nemškem mestu, sem se ob prostih vikendih sprehajal po mestu in opazoval izložbe trgovin z izdelki, ki jih pri nas ni bilo mo- goče dobiti. Hodil sem po parkirnih prostorih in opazoval parkirane avtomobile, ki jih pri nas ni bilo mogoče videti. Ko danes po tridesetih letih obiščem to mesto, razlike med našimi mesti, tr- govinami in ponudbo v njih ter našimi parkiranimi vozili ne opazim več. Ta razlika je odpravljena z našim dobrim in prizadevnim delom na vseh po- dročjih. Na to bi morali biti ponosni. S tem kratkim zapisom lahko potrdimo številne pri- dobitve, ki smo jih dosegli v samostojni državi. Vsi ti rezultati in vsi ti uspehi nas bi morali razveseliti in narediti samozavestnejše in zadovoljnejše. In zakaj je toliko ljudi nezadovoljnih, lahko celo za- pišem: zakaj je pri nas toliko nergačev? Odgovor na to vprašanje bi morali dati strokovnjaki: pedagogi, sociologi, psihologi in celo psihiatri. Janez Tušek 173 Ventil 18 /2012/ 3 UVODNIK © Ventil 18 (2012) 3. Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridr žane. © Ventil 18 (2012) 3. Printed in Slovenia. All rights reserved. Impresum Internet: www.revija-ventil.si e-mail: ventil@fs.uni-lj.si ISSN 1318-7279 UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12) VENTIL – revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko – Journal for Fluid Power, Automation and Mechatronics Letnik 18 Volume Letnica 2012 Year Številka 3 Number Revija je skupno glasilo Slovenskega društva za fluidno teh- nik o in Fluidne t ehnik e pri Združenju k ovinsk e industrij e Gospodarske zbornice Slovenije. Izhaja šestkrat letno. Ustanovitelja: SDFT in GZS – ZKI-FT Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez TUŠEK P omočnik ur ednika: mag. Anton STUŠEK T ehnični ur ednik : Roman PUTRIH Znanstveno-strokovni svet: izr . p r o f. d r. Maja A T ANASIJEVIČ-KUNC, FE Ljubljana izr . p r o f. d r. Iv an BA JSIĆ, FS Ljubljana doc. d r. Andr ej BOMBA Č, FS Ljubljana izr. prof. dr. Peter BUTALA, FS Ljubljana p r o f. d r. Alexander CZINKI, F achhochschule Aschaffenbur g, ZR Nemčija doc. d r. Edvard DE TIČEK , FS Maribor p r o f. d r. J anez DIA CI, FS Ljubljana p r o f. d r. Jože DUHOVNIK , FS Ljubljana izr . p r o f. d r. Nik o HERAK OVIČ, FS Ljubljana mag. Franc JEROMEN, GZS – ZKI-FT izr. prof. dr. Roman KAMNIK, FE Ljubljana p r o f. d r. Peter K OP A CEK , TU Dunaj, A vstrija mag. Milan K OP A Č, KL ADIV AR Žiri doc. d r. Dark o L OVREC, FS Maribor izr. prof. dr. Santiago T. PUENTE MÉNDEZ, University of Alicante, Španija prof. dr. Hubertus MURRENHOFF, RWTH Aachen, ZR Nemčija prof. dr. Takayoshi MUTO, Gifu University, Japonska p r o f. d r. Gojk o NIK OLIĆ, Univ er za v Zagr ebu, Hr v aška izr. prof. dr. Dragica NOE, FS Ljubljana doc. d r. Jože PEZDIRNIK , FS Ljubljana Mar tin PIVK , univ . dipl. inž., Šola za str ojništv o, Škofja Loka prof. dr. Alojz SLUGA, FS Ljubljana Janez ŠKRLEC, inž., Obr tno-podjetniška zbor nica Slovenije prof. dr. Brane ŠIROK, FS Ljubljana prof. dr. Janez TUŠEK, FS Ljubljana prof. dr. Hironao YAMADA, Gifu University, Japonska Oblikovanje naslovnice: Miloš NAROBÉ Oblikovanje oglasov: Narobe Studio Lektoriranje: Marjeta HUMAR, prof., Paul McGuiness Računalniška obdelava in grafična priprava za tisk: LITTERA PICT A , d.o.o., Ljubljana Tisk: LITTERA PICT A , d.o.o., Ljubljana Marketing in distribucija: Roman PUTRIH Naslov izdajatelja in uredništva: UL, Fakulteta za strojništvo – Uredništvo revije VENTIL Ašk er čev a 6, POB 394, 1000 Ljubljana Telefon: + (0) 1 4771-704, faks: + (0) 1 2518-567 in + (0) 1 4771-772 Naklada: 2 000 izvodov Cena: 4,00 EUR – letna nar očnina 24,00 EUR Revijo sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije (JAKRS). R evija V entil je indeksirana v podatk ovni b azi INSPEC. Na podlagi 25. člena Zak ona o davku na dodano vr ednost spada r evija med izdelk e, za kat er e se plačuje 8,5-odstotni davek na dodano vrednost. Ve č j e s l o v e n s ko pod j et j e i z d e l uj e e l e k tr ičn e ko- nektorje, ki so med seboj zvarjeni z ultrazvokom. Ve č i n o s v o jih p r o d uk tov v z a dn j e m ob dobju iz- v oz i pr oiz vaj alc e m av to m o b i l ov r a z l ičn ih znamk in r a z l ičn ih ce n o v n ih r a z r e d o v. Pred n e d av n i m se je dogodilo, da se je nov avto, proizveden v tuji dr ž av i , že po nekaj s to k il o m e t r ih p o k v a r il . Pri analizi okvare so ugotovili, da je nastala poškod- ba na elek t ri č nem k one k t or ju, ki je b il z var je n z ultrazvokom v našem podjetju. Podjetje je opravilo interno revizijo in ugotovilo, kdo je kriv za nastalo napako. Delavec, ki so mu dokazali napako, je poleg opomina nosil tudi materialno o dgo v or n os t , ki se bo k ar nekaj č as a p o znala pri n je go v e m o sebnem d ohod k u. Vs a k b a n čn i us lužbene c , ki dela za b a n č n im ok enc em in s trank am i zda ja g o tov i n s k i denar, se zaveda, da je v celoti odgovoren za denar, s katerim razpolaga v svoji interni bl ag aj ni. To pomen i, da mora v p r im e r u p r e ve č i zda n e ga de nar j a dolo č e ni s trank i razli- ko p ok r it i iz s vo j e g a že p a , s s v o jim de nar je m . P o dobno ve l j a v gos ti n s t v u . Če gos ti n s k i delavec ni po z oren in da s trank i pri v rač i lu p r e ve č de nar j a ali c e l o, da mu s trank a pobeg ne brez p la č i la , bo m or al ce l ot n i de nar ni p r im a n jk lj a j ob z a k lj u č k u dn e v a p la č ati s am iz s vo j e g a d ohod ka. Trije konkretni primeri s konkretno odgovornostjo. Verjetno direktor podjetja, ki izdelu- je omen j ene e l e k t r ičn e k one k t or je in v ka t erem se je z g o di l a napak a , ni n o sil prav v e l i ke o dgo v or n os ti . Tudi pri osebnem d o h o dk u se mu v erj et no ni n ič p o znalo . Tud di r e k to r j i bank , ki o dobr ijo kred i t e , ki se ne v rač ajo so (v s a j pri na s je t a ko) , so brez m a te r ia l n e odgovornosti. Tudi direktorji gostinskih lokalov se verjetno ne vznemirjajo zaradi na- pak s v o jih z ap osl e ni h in p o s l e d ičn o za sla b o p osl o van je pod j et j a. Iz zg o r nj e ga o p is a lahk o pr e pr os t o z a k l j u či m o, da z ap osl e ni na v i s o k ih p o l o ž a jih , ki so obi č aj no tudi b o lj iz obra ž e ni, r a zg l e da n i in s p os o b ni , ne n os ijo nobene o dgo v or n os ti ! Z ap osl e ni na man j z a h t e v n ih delo v ni h mes t i h, pra v i loma z ni žjo i zo b r a z b o, z n i ž jim os e bni m doho d k om in p o gos t o k r at man j s p os o b ni v inte l i g e ntn e m sm isl u n os ijo ve čj o o dgo v or n os t . To pomen i, na či m v išj e m p olo ž aju si , m a njš a je t vo j a o dgo v or n os t . Pri tem pa nastopi vprašanje. Kaj pa odgovornost vseh tistih, pri katerih se kakovost dela ze l o t e ž ko ali s ploh ne mor e m e r i ti . K ak šn o o d go v o r n os t im a j o p o li t ik i , j av n i u sl u ž- benc i, u č i t e lji , s o dn i k i in pr o fesor j i na u n i v e r z a h? P o gos t o se s li š i , da u č e n ci po z a k lj u č k u os no v ne š ole ne znajo dos ti na p r im e r k e mije, t e hni k e, t uj e g a j e z ik a ali k ak šn e g a d r uge g a p r e dm e t a . Kd o je v naši dr ž av i o dgo v or e n za preso j o k a ko v o s t i i z v a ja nja pou ka v os n o v ni h š olah ? Ali se z ap osl e ni v osn o v ni š o li z a ve d a j o, da lahk o u če n c a v os n o v ni š o li z n e o d go v o r ni m de lom »un i č i j o « za ce l o ži v l je nje ? T ak šn o napak o , ki je s to r j e n a m la d e m u u če n c u v os n o v ni šol i, je p r a k tičn o nemog oč e p opra v iti. Podobno velja za srednje šole in celo za univerzo. Ali se v si , ki del amo na f ak u lt e t ah , ki iz obra ž u je mo š t u d e nte v i š jih in v i s o k ih šol, m a gi- s t r s k ih in dr u gi h p r o gr a m ov , z a ve d a m o s vo j e o d go v o r n os ti ? Če bi da n e s to v praš an je postavil vsem univerzitetnim profesorjem, ki izvajamo prej navedene programe, bi verjetno od vseh dobil pozitiven odgovor. Številni med nami znamo prejšnjo trditev podkrepiti s številnimi argumenti in dokazi. Najpogostejši odgovor pa je, da imamo s pedagoškim delom in z delom s študenti v e č d e s e tl e tn e i zk ušn je in da sm o pr e pr os t o dobr i ped ag og i. K ar pa ve d n o ne dr ž i . Ze l o redki pa so (smo), ki bi k argumentaciji kakovostnega predavateljskega dela postavili ve č a r g um e n tov . O s n ov n i a r g um e n t i za preso j o k a ko v o s t i pr o fesor j a na u n i ve r z i bi morali biti vsaj trije: ocena neposrednega pedagoškega dela od popolnoma neodvisnega pedagoškega • strokovnjaka; oc ena š t u d e n tov , ki so p r e da v a nja pr o fesor j a p osluš al i pred leti in so š t u di j že z a k lj u- • či l i . To pomen i, da so od us t an o v e, k je r je z apo s len pr o fesor , p op ol n oma n e o d v isn i ; i zda n v s aj en r e ce n z ir a n učb e ni k , ki o b s e ga ce l ot n o s n o v, ki jo pr o fesor o zi r oma • pedagoški delavec predava. To so trije argumenti, ki lahko dajo zelo dobro oceno o pedagoškem delavcu ne glede na vrsto ali stopnjo pedagoške ustanove, v kateri opravlja pedagoško delo. Univerze, fakultete in druge pedagoške ustanove bi morale ob nastopu vsakega mla- d e ga p e da g o ga ze l o ja sn o obra zlo žiti, k aj je p e d a g o š ko de lo in tudi k a ko bo pri s vo j e m delu nadzorovan in ocenjevan. Ocenjujem, da je pri nas ocenjevanja pedagoškega dela na vseh nivojih in na vseh us m e r it vah o dl o č n o pr e malo . Janez Tušek Odgo v or nos t? Ob tridesetletnici naše države