Velja srn tn leto • • • 16.00 .....$3.00 $7.00 #7.00 Za pol leta Za New York celo leto GLAS NARODA List slovenskih delavcev y Ameriki, TELEFON: CHelaea 3—1242 Entered m Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CHelaea 3—1242 No. 109. — Stev. 109. NEW YORK, MONDAY, MAY 10, 1937—PONEDELJEK, 10. MAJA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV. KONFERENCA MALE ANTANTE V ZNAMENJU EDINSTVA STOJADINOVIČ ZAGOTAVLJA ZVESTOBO JUGOSLAVIJE DO MALE ANTANTE Napetost med Anglijo in Italijo narašča Delegati povdarjajo edinost v antanti. — Stojadi- BERLIN IN RIM novic povdarja zvestobo Jugoslavije do Ceho-| nnm_ slovaške in Romunske. — Dr. Beneš poživlja PRIPRAVLJENA češke Nemce k sodelovanju. ^ POGAJANJA BEOGRAD, Jugoslavija, 9. maja. — Druga seja medparlamentarne konference Male antante se je razvila v svečano izjavo edinstva. Med mnogimi delegati je bilo tudi več čehoslovaških, romunskih in jugoslovanskih ministrov. Vsi govorniki so izjavljali, da bodo članice Male antante skupno delovale v obrambo svojih po -stavnih pravic in težko pridobljene svobode. Veliko navdušenje pa zavlado, ko je jugoslovanski ministrski predsednik dr. Milan Stoiadino- . vič izjavil: "Mala antanta je skupni izraz skupne volje treh narodov. Sloni na skupni preteklosti in na skupni sedajnosti ter na skupnih upanjih za skupno bodočnost. V sedanjem viharnem in zapletenem evropskem položaju morajo biti naši odnošaji taki, da moremo svoj obstoj skupno vsak čas braniti. Nase prijateljstvo ne sloni samo na pogodbah, temveč je vkoreninjeno v srcih naših narodov." Posebno čehoslovaški delegati so bili veseli Sto-;adinovičevega govora, katerega smatrajo za odgovor na govorice o razpadu Male antante vsled sporazuma Jugoslavije z Italijo in Bolgarsko. PRAGA, Cehoslovaška, 9. maja. — Čehoslovaški uradni krogi polagajo posebno veliko važnost na govore predsednika dr. Edvarda Beneša, ki je rekel, da je mogoče odvrniti vojno v Evropi s sodelovanjem z vsemi državami, vključno Nemčijo, in :zrazil upanje, da bo prišlo do skupnega delovanja med Nemci in Cehi na Češkem. Predsednik dr. Beneš, ki potuje po krajih z nemškim prebivalstvom, je govoril v nemškem in češkem jeziku. . V Neuhausu je rekel v nemškem jeziku: "2elim, da bi mi verjeli, da se resno zavzemam za sporazum med dvema našima plemenoma. Moj program za nemško-češko sodelovanje, ki je bil lansko leto naznanjen, stoji za podlago. "Tragičen pogrešek je, a ko prezremo meje možnosti in stavimo v ospredje radikalne zahteve za dosego pretiranega programa. "Obe stranki morate imeti potrpljenje. To pa ne pomeni, da bo treba brezkončno čakati na uspehe, temveč je to dobro začrtano in modro sodelovanje. 2e smo na potu, ki vodi do skupne sreče in prospe-ritete za Cehoslovake in za Nemce v tej državi. Pozneje, govoreč češko, je dr. Beneš rekel, da ni neposredne vojne nevarnosti. Rekel je, da se Cehoslovaška ne bo vmešavala v spore velikih držav, temveč, da bo skušal te spore olajšati. Iz tega razloga pa je treba stopiti v tesnejše stike z Nemčijo, Madžarsko in Poljsko in dr. Beneš je prepričan, da se mu bo to posrečilo. RUSIJA NAROČA BOJNE LADJE V AMERIKI ŠTEVILA ŽRTEV HINDENBURGA" JE NARASTLO WASHINGTON, D. v'., :>. lin.,)a. — Rusija bo najbržc Se bosta vdeleala gospo- kl" ila ';'.'j"i!l .'-"j v Opeklinam so podlegh liir t<- se ino, ako od njii. ii«- bo zahto-1^. obrnili na mornarski de-vano, da »pustite diktatorstvo [ ,.artiiient. da izveste. ako j«- na la način mogoče izdelovati za trije države bojne ladje in boste Nemčija in Italija 'navijali o predlogu za svetov jim gospodarsko konferenco, katerega pa jim mora predložiti lielgijski ministrski pred- j,m,|, .-ednik Paul van Zccland. V razgovoru -ta se Mussolini iu nemški vnanji minister v. Neuratb zedinila v ti-ni, da sine bosta odpovedala gospo • 'arski osamosvojitvi, ki jim j" bila v s l ed vnaiijili razmer vsi-|žavali graditi bojnih ladij LAKKIll'RST, X. J., !». maja. — Bivši |Kjv«»ljnik 'Mlin donlmrga". kapitan K r n s ! Lehmann. ležeč v zasilni bolni niri blizu razvalin velikega jjl! Zi-ppelina in poleg ožganih | odgovoril pošiljati iz Amerike. Z oziroinj na to, da bojne ladje ne bodo r"' Ki-palčnih ameriških to-1 ko J«1 v ^titk«- zvečer ker ixl mornariškega ^»koplov eksplodiral, ko je lavno hotel pristati na letali | 1 ra« šeii. 1° pravi Ta odredba in poluradni ča-- nikar-ki * bojkot kraljevega kronanja je odgovor na "laž-njivo kampanjo'' angleškega časopisja proti Italiji, zlasti z ožin mi na italijanski poraz na Španskem. S tem pa je tudi Mussolini Yngliji, ker je povabila na kronanje kralja «Iu- j trupel drugih žrtev, je podli I opeklinam, ki jih je dobil, ] rijn VI. zastopnika preuiaga- Mussolini je odpoklical časnikarske poročevalce na pred-\ečer dneva, ko bo Italija obhajala prvo obletnico razglasitve italijanslkegaj cesarstva. Ravno danes je eno leto. ko je Mus-olini v z\*f«i z osvojitvi jo Abesinije razglasil Viktor ja Emamicla za kralja in c esarja. Xa proslavo prve obletnice italijanskega cesarstva je pri pov lil departmeuta ne bo zahtevano, da preirleda in odobri sestav-j l e dele. je llioifoče pričakovati. J •a ne bo nikake zapreke, da ne j bi bilo mogoče v Združenih dr- veliki lieira abesinskega cesarja Ilai ko ic ■ le Selassiea. ;šlo v Rim tudi več polkov afri i rad m i časnikarsko poroči -da je Mussolini iz- in jjeiia. Drugi poboji za sodelovanje na gospodarski konfercuei so: 1. Sklepi morajo biti praktično izvedljivi in ne -mejo biti pristranskega značaja: '2. Mo-lajo biti prosti vsakega monopol skega značaja in se morajo ozirati na interese vseh držav". Urednik *ao zavzet, morajo biti vojaške operaei jr na <'mgih frontah, zlasti proti Ma dridu, p »> zvečer (Mountain S. T.), ali }k\ met-rov •n 4o <'eiit imet rov, kar odi^o-\arja ameriškemu sistemu — 1.1,«Hl0 kiloeykles. Ta prosjram bodo moirli slišati samo oni. ki imajo radie tudi na kratke valove. ( enter bolnišniei v New Yorku kamor sta bila prepeljana iz Lakehursta, glavni radio ope-lator, 40 let stari Willy Sj>eek in .'IS h»t stari nemški importer Eji«' KiuH'seher iz Zeulenroda i v Nemčiji. S tem je te\ na na rasi lo število žr ."». Ako pa proti Bilbau se bo ofenziva izjalovila. Se vedno je na tehtniei življenje kapitana Maxa Prussa, ki je poveljeval Ilindenburgu na njegovi zadnji vožnji. Lehmann je bil poleg dr. II. Eekencrja največji zrakoplov-i:"i izvedeliee. Že zgtnlaj se je pridružil profil Ze-ppelinu, ki je delal prve poizkuse s svojimi zrakoplovi na Bmlenskein jezeru. Med svetovno vojno je Lehman kot poveljnik Zeppelina večkrat z bombami napadel ! .ondon. I>*ta je bil imenovan z.< 4 Graf velja j ter suličarji iz Libije. WINDSOR SE BO POROČIL V CANDE ^ i-r. Prepoved ostane v vi do preklica. Ta ošb-r nastop proti angle . škiin listom bo najbržc rvod:l| do zelo na]>etih odnoŠajev med! obema deželama. Se predno pa j«» bila. vladna odredba, je več itali list«»v sklenilo, da m s\ojih poroče\aleev na kra»; vo kronanje. Italijanski časoma-i bodo obširno poročali o kralje-j bosta poročila, je znano samo \eni kronanju, temveč bodo njima in Edvairdovcmu brata objavili samo kratka poročila Kentskemu vojovo^li, ki bo za Štefani časnikarske agent ure. tovariša. na \ ia. maja. Edvard vojvoda Windsor ,in Mrs. Wallis Simpson >ta se j odločila, da bosta poročena na tudi ne| uradu Can.'*<»\ i ji- bil postavijiMi za :»ovel.} ika 11 indenburura. Na zadnji /ožnji je bil svetovalci' n. * '-m povel jniku Prussu iu j- bil i »..'«-iijeii, da po povral-!:n v I riedricnt*i?n i»oinaga Ir. ne r j n |»ri zg! M*: Ljudje, ki Edvarda niso videli, odkar se je odjw»vedaI prestolu, so preseiipčeni. kako katerem hoče jHistati neodvisna glede važnega vojnega materjala in sn-lonin, ki so potrebne v razaiii industrijah. Posebno hoče izkoriščati Mančukuo. kjer bo dobivala železo, Jeklo, premog, mangan i4» eiuk, WLI9 WAnvva- New York, Monday, May 10, 1937 THE LARGEST SLOVENF DAILY IN UJBJt. O L A 8 N A BO DA" * Day Except SMdayi and HoUdaj* Načrt zavarovanja letine. WINDSOR SE BO POROČIL 14. MAJA MoNTS, Francija, 7. maja — Kdward vojvoda Winds«* Amc-i^i farmarji bodo kina-1 to iz vladnih reservnih s:kla-|.'<- naznanil, da se bo z Mrs. lu mogli zavarovati se proti dišč. Iz ene same jako dobre! -i"n>soii j»oročil "kmalu j o slabi letini, ako kongres sprej-lletine bi farmar mogel plačati! 1-. maju**. Poroka, ki bo po toliko, kot odgovarja premijam poliioina priprosta, Im> izvrše- tm ealo Mc velja aa Aaerika la Za Hew Terk aa ea 97.00 Eotdo . • po. 00 Sa pol leta....... . . . 96.80 pol leta • • •••••••• m •••••• • #1.00 Sa lnocematro mm ce k> lato •••••• 97£U tjm. Četrt let 1 .................. fi.so Za pol leta....... ............. 9*J0 Tearij 96.00 podplm In ooefcnorti m ne prlobtojejo. Denar naj ne blagovoli po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, proelmo, da m todJ p rajanj« bivali Me mm«n<, da bltreje aajdemo naaioralka. Ad vet Uaement ea *Qlae Naroda" Uhaja tmU dan IxTsraW nedelj Is pramlbw "GLAS NARODA". 21« W. 1Mb Slrrct, New Tad N. T. Telephone: CHelsea 3—1242 MAJNARJI V HARLANU uie priporočilo px-edsednika Roosevelta za to vrsto vladnega zavarovanja. Za takojšnjo bodočnost predsednik priporoča kongresu, naj ustanov i program zavarovanja, ki naj :>e radi poskusa nanaša le na pše-nrcne letine za loto 19«*S. V zadnjih letih so se poljedelci morali boriti z ravnovrst-nimi nezgodami ali neuspeh letine je in vedno ostane mogočnost, s katero treba računati. Pi Klen poljedelec se moro boriti proti eroziji prsti in splošnemu pojema n ju rodovitnosti Kvoje farme, ali proti suši, po-vodnji, žuželjkam ali vničujo-eim slanam si ne more j>oma-gati. Po mnenju predsednika Roo-sevelta "zavarovanje letine in neki sistem reservnih zalog bi moral tako delovati, da prebitki v letih d obrt ga vremena bi se mogli shraniti za rabo v letih slall>e letine. Zavarovanje letine in sistem reservnih za- za pet let. Kritiki načrta zavarovanja letine izražajo bojaznn, da bi upravni stroški takega zavarovanja tvorili znatno breme za davkoplačevalce. Tudi trdijo,! da 75 odstotno zavarovanje je: previsoko, češ, da bi tedaj far-j mar ji manj pazili na to, da si j privedejo čim večji delež svoje J letini'. Na drtrgi strani zagovornici priiHi>ga f »i hoteli lMZ-širiti ta'koj til program tudi na koruzo in druge žitne pridelke. Ta razna mnenja pridejo na površino ob razpravljanju predloga v kongresu. na najbrže 14. maja, dva dnt }in kronanju njegovega brala kralja Jurija VI. na gradi: Cam le, ki je bil sezidan v 1 ». si<. let ju. !*'MrLiAVJK <> LJUBOSUMNOST i Ljubosumnost je nekaka bolezen ter je pri ženskah, [»oseb no pa pri poročenih ženskah lako razvita. V splošnem -se začne pojavljati že v zgodnji mladosti. Ze tri leta staro dekletec je ljnl>osumno na svojo štiri leta Milijonska dedščina iz Amerike, Opogumljeni vsled razsodbe »zveznega najvišjega sodišča, da je Wagnerjeva postava ustavna, so organizatorji United Mine Workers of America pričeli veliko kampanjo, čijc namen je organizirati v prenlogarski uniji vse majnerje Harlan okraja, Ky., kjer je mnogo let -skoro neprestano tekla kri in kjer je vladal teror in strahorvanje. Pod zaščito državne i*olicije so bila pretekli t'eden štiri zborovanja. Zborovanj ni nikdo motil in linijski voditelji izjavljajo, da m? je c*l 1(),(KH) tamošnjih majnerjev prtlružilo uniji 5CXK» maj ne rje v. V Washingtonu je senatni odlnir, ki je preiskoval gro zodejstva. ki so se dogajala skozi več let do letošnjega leta, končal zasliševanje. Več prič je izpovedovalo, kako so pomožni šerifi JI. februarja streljali v hišo baptistovskega pastorja in unijskega organizatorja Marshalla A. Musicka, ubili njegovega 19 let starega sina in ranili njegovo ženo. Pomožni šerif Hugh Taylor je pričal, da so ga obstreli-li njegovi tovariši, pomožni šerifi, ker ni hotel streljati v Mu sickovo hišo. Taylor je rekel, da se je ubranil, da pomožni šerifi ni-so nanj še več streljali, samo s teim, da se je delal mrtvo ga. Dalje je ti*li izpovedal, da mu je šerif Theodore Middlctou na dan. ko je prejel od La Foil cttejevega odbora jnnabilo k zaslišeanju, ponujal $J()00, da pohvalil, da ima dober zaslu-ne; bi obvaroval korjsuinente j žok kot nadzornik delavcev v proti pomanjkanju živeža injnoki klavnici v Uhicagu. Ker preiti ranim cenam in končno bi j se po vojni ni več oglasil, so pomagal priskrbovati bolj jed-:bili bratje prepričani, da je nakomeren dotok poljedelcih umrl. Pri -d nekaj leti je dobil zalog in tako stabilizirati kup- najstarejši Stjepanov brat Anno silo poljedelcev. —-1 Slovensko Delavsko Podporno Društvo, ink. (Slovenian Workingmen's Benevolent Society, Inc.) NEW YORK, N. Y. ODBOR Predfxliilk: FRANK KOSAK CnlMlpa Ave. B'klyn, N T. |'..«lir.-.1f«..lrilk: JuHX HABIAN 4*6 K M St.. XruStvoiie w>jt» se vršo vsnko drugo sotn>to v meaeki, a! nizirali naše streli.šee na Prija-za easa setve obrnil k svojemu te.^a ni hotel priznati in je kine- teljevi iarmi v Kittuian, O., so šerife, da so preganjali unijske organizatorje. Merle Middleton pri zasliševanju ni mogel pod prisego oporekati svojim obtoži leeni. Preiskava grozodejstev v Harlan okraju je zadnje poglavje dela La Follettejevega odbora, ki je od 6. junija lan skega leta, ko je bil vstanovljen, slišal 300 prič in sestavi", stenografski zapisnik z naesedami. La Follettejev odlnir je 'prei-skoval delovanje detektivskih agenlnr, katere »so najemale razne rvelike drnžl>e, da so zlomile ^ta^e s silo. Odbor je tudi po pričah dognal, da se. Industrijske družbe nakupile velike množine orožje in plinov borbo proti stavkarjem. La Follettejev odbor je šel za tri tedne na počitnice, v tem času pa bo odločil, s kakšno preiskavo bo zatem pričel. Ko bo dokončal *vojo preiskavo, bo izilelal -načrt za po stave, ki bodo preprečile, da bi se še kdaj godila slična grozo <}ejstva kot v Harlanu in drugi>d. okrajnemu t>dboru 1'armarjev in zaprosil za zavarovanj" proti !suŠi, kohileani, |K>vodnjim, toči in ili*ugim prirotlnim nezgodam. Odbor bi se prepričal o obsegu njegove obdelane površine in določil zm^sek zavarovalnine Lil premije. Premije, ki naj jih farmar pla<"a, bi se dolin-ale na bušel zavarovalnina bi ht kratko malo rekel, da ni v se dogajale razne dobre in brid pismu nič posebnega, da Stje- ke stvari. pan samo pozdravlja svoje bra- j ()y. ča>u, ko so na>i pridni te ter jim sj»oroča, da j<* živ fantje bili v najlepšem razma-in zdrav. Anton li«*nak j«' liu pri popravljanju strelišča, DENARNE POS1LJATVE Denarna nakazila izvriujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. TJVOO8UVU0 fn » ZM _ Wn. 1— 9 5.M__Wn, tm f 1M---Dta. SM fll .Tt - Din. Mt 9».N - Din. 19t9 ▼ ITALIJO f _____Ur f 12.25_____Ur t M M__Lir I $ 57.M__Ur 1 SII&M__Ur 9MIM - Ur IN 106 KM* BU CUWM 8MDAJ HITEO MENJAJO BO NAVMDBNM G M H M PODTMŠMNE SPREMEMBI fiOMl ALI DOLI pšenice. Najvišja znašala tri četrtine normalne ali povprečne letine. Ako bi farmar na primer izgubil vso letino in bi prejšnji povprečni pridelek znašal, recimo, 10 biišlov za aker, bi on dobival 12 bušlov pšenice za vsak aker, in 'GLAS NARODA" pošiljamo v staro do-rnovino. Kdor ga hoče n&ročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj »tane $7. — V Italijo lista n* oosi« \ iiimo. \ -pravil pismo rtimi vrati z štrajkarji. Tako dobre jk>1 ure so prišli do sporazuma. Vsaj tako so odgovorili na naše vprašanje, ako so se pol>otali. Kakšni pogoji so bili .sprejeti, pa ni hotel nikdo izdati. tolmačili. Te dni pa je neka kmetica iz Sonte dobila od svojih sorodnikov iz Amerike pismo da že -več let iščejo najožje sorodnike Stjopana Benaka, ki je že prod leti umrl, a je bil doma iz Sonte. Ko je Anton slišal o tem pismu, se je s|Hnnni! na pismi v omari ter se z njima 11 n pot i 1 k somborskemu od vet niku. Ta je dal pisma takoj prevest i in pr^eiiii'enim bratom je naznanil, da je pisma pisal oskrbnik Stjepanove zapuščino. Stje pa n je že pred 7 leti umrl brez oporoke in ker je bil samec, pripada vse njegovo ]*remoženje najožjim sonwlni-kom v stari domovini. Zapustil je precej gotovine, štiri far-lye in veliko hišo v Ohicagu. Zapuščina bo z obrestmi znašala kakih 40 milijonov dinarjev. ' Odvetnik je takoj pisal oskrbniku velike zapuščine. v omaro, ne da bi si ga dal raz-1 pri javil našemu palirju T. Gra- dišarju, in niti našega blagajnika Jerita ni vprašal, koliko mu plača na urcv. Fred namreč nosi v tovarni beli "krogelc" pri oii VODITELJI MEDNARODNE BRIGADE SE POSVETUJEJO K ^ ; •■cfV ir-< > m, ^ -j i * v ytfi KO¥ENC PUBLISHING COMPANY "GUi M»r«d«w ■n sms, k i r^T^tJC- Voditelji mednarod. brigade k i se bori za špansko republiko, so zbrani okoli mrze in se go r svetujejo o ivojnem nacr tu proti fašistom, ~ r staro sestrico, če ima bolj pi-Uano oblekeo. Tuili pri jedi se opaža ljubosumnost. Dekletce lioče imeti \>e najslajše in najbolje. Ce imia kilo drugi kaj bolje-ga, je ogenj v strehi. Ko je *tara petnajst alt šestnajst let, je že na polovico s\eta ljubosumna. Ko se poroči. je pa ljubosumna na ves svet. Ljubosumnost je težko o-zdranljiva in tako težko prebavljiva. da je včasi sploh ni mogoče prebaviti. — Vedno sem doma, — mi je siporočil rojak, — nikdar no grem nikamor brez žene, pa je taka, kakor bi jo zlodej ol»-sedel. Nikamor ne sinem pogledati, v nobeno žensko o Ijubo-umne sploh na vse, kar bi utegnilo biti možu po kakšnem čudežnem naključju dosegljivo. Da v tem oziru zelo pretiravajo, nam vsak dan pričajo statistični podatki. Menda mi bo marsikdo hvaležen. če objavim par nasve-lov, kako mora ravnati moz, da bo zmanjšal ženino ljubo->umnost. Rdinole zmanjšati jo more, odpraviti pa ne, ker je ta bolezen pregloboko v korenin jena v nji. Torej, dragi rojak, če te je narava oblagodarila s pnrpoliio plešo in če ti je žena kupila za praznike lepo črno obleko, glej. da ue bo na črni obleki nikdar nol>enega svetlega lasu. f'rn las je lahko, kajti črno na črnem se tako zlepa ne po-l/iia. Ce iuia pa količkaj dobro oči, in če imaš, kakor rečeno,, plešo, tudi črnih las ni tTeba nositi na črni suknji domov. Ce gresta z ženo poleti v park in srečata kakšno lepotico, lahko daš svojim čustvom duška z besedami: — Ah, kako je lepa. Pri tem pa previdno stopi kraj -teze in lepo rožico odtrgaj ter jo daj ženi v znamenje ljubezni. Ko jo bo duliala, se smeš še Ko pridejo zo]>et od konferenčne mize, se zopet vsedejo na kup peska. pravim, 4'ali bodete še nadaljevali sedečo stavko? S^j vidite, da je že dež za Prijateljevim hlevom, in nam dež lahko pokaži, kar smo dosedaj zgradili.'' Toda to me ne pomaga. Samo naš Fred Udovič, vzame največjo lopato, ter prične mešati beton. Ko ga zmeša, ga pa še iznese v zato pripravljene'^,^ ,K ({vakrta ozreti » ,, tonile. To ponavlja dvakrat zaporedoma. Sedeči stavkal*ji mu samo diktirajo t4Dvainšest-deset lopat peska, dve vreči cementa, dobro zmešaj, nato 2 posodi vode, zopet dobro zmešaj in znesi v forme.'' Tako je naš Fred napravil osemtride&et čevljev dolg, in tri čevlje širOk betonski hodnik. Po končanem delu je Fred kljub svoji močni postavi tožil, da taiko še ni v svojem življenju delal. Rok si topot ni ogledoval, če so žuljeve kot zadnjič, veridar sem pa zvedel, da je njegova pridna soproga morala skuhali kar dve večerji. Naši fantje so se pa radovali in pomertkvali, češ, da enkrat smo pa pokazali našim poslovodjem, kalko se dela. Na sliki je razvidno kako je naš Fred, kljub temu, da je poslovodja, tudi dober delavec. A. Bomiback. po neznanko ter reei: — Ah. kako je lepa rožica! Kaj ne, kako je lepa? Vsekakor bo pa zate bolje in sigurneje, če tega ne rečeš in če se nič ne oziraš za lepo neznanko. Hudo je namreč, ako je človek kriv, še Ktotisočkrat huje je pa, če mora po nedolžnosti trpeti. Zadeva je torej taka: Če ima žena vzrok, da je ljubosumna nate, se ne sme« jeziti nanjo. Kajti vzrok ima. da je ljubosumna. Ona naj se jezi, ti pa bodi srečen s svojim 44vzrokom". Ce je pa brez vzroka ljubosumna, če ti očita nezvestobo brez najmanjšega povoda, ti skoro nič drugega ne kaže, kot da se čimprej zatelebaš v kakšno Marjanoo, da že vsaj ne bos po metiB Tinuvz» New York, Monday, May 10, 1937 THE LARGEST SLOVENE DAILY TV UJS3. MICHAEL CHOBOMANSKI: ZAČETEK IN KONEC < e zasačiš svojo ženo v pridna senu, sam ne je in drugim č jateljevem objemu, v njegovi postelji ali celo v lastni postelji z njim, nnae kakopak zadosten povod za ločitev. Naslednjega dne sem srečal gdspo Evo v čakalnici prvega razreda. V roki je držala torbico in plašček. Njen obraz je izdajal bolest, toda otožnoeti na nji nisem opazil. Smehljaja se je kakor deviško dekle. Le oxlkod ženska mv takih primerih toliko hladnokrvnost. —A ... vi stef — je vzkliknila. — No, to pa ni lepo, da tako hitro odlfejate. Bil sem bliau zadrege, toda zaenkrat sem molčal. Ona je bila pa izredno zgovorna. — Ali pa veste, da mož in žena različno sodita o dobroti? — je dejala. — Pri možu tiči dobrota v ženinem telesu, pri ženi pa v moževi duii. Molčal sem ko grob. — Mislim, da ste moj prija-telj — je nadaljevala zelo pozorno. — Povem vam, da str moj mož in njegov prijatelj fa-lota . . Hotel sem ugovarjati. — Da, falota! — je ponovila ne dovoli — To pa ni rete, jaz sem prva zahtevala ločitev! Obmolknila je, ker je le z •največjo težavo zadrževala solze. Potem je pa začela tarnati, da je vsega krivo to neumno m strašno maključje,. Govorila je s tako očarljivo skromnostjo, bila je tako daleč od vsake sramežljivosti, da sem pogledal kot zamaknjen. Nisem ugovarjal njenemu mnenju; sicer pa, kdo ve, da-li res ni bilo tako. — Brzovlak! — je za/klical vratar pri vratih na peron. — Kam potujete? — je vprašala Eva. — Tja, kamor vi, — sem odgovoril z galantno banalnostjo, sluteč, da se je zgodila zadnja ištra^na stvar. — Vaš prijatelj sem, — mu je ušlo iz ust. — Ah, tako, — je dejala po časi in me premerila od pete do gliave, kakor manekina na razstavi. Rekel sem, da jo ljubim že mnogo, mnogo mesecev. Nasmehnila se je, lepa kot devica, in prikimala z glavo; pozneje se mi je večkrat zdelo, da se je zadrgnila zanjka, ko je prikimala. In ko sva se v kuipeju poljubila, me je radovedno pogledala, rdkoč: — Pa vendar ne boš verjel zloftmim jezikom, da sem slabo ravnala s svojim možem. STE PRIPRAVLJENI POTOVATI? Parnik Berengaria odpluje - ±juf zalo«,: _ je ponovna'10: l^P^ljeni trdo. — Ali veste, da ste oba!na izlet? Ah f)a ^^ kot na vpHoIa i In iivlm » n.1* :-vadno Slovenci, čakali do zad- vedela, da živim z obema in >tai se vpričo mene hlinila, da mi,1'^8 tr(?nirtka* Pripravite se verujeta . . *e seda.) in se izognite gnjeoi. Ustrašil sem se njenega oi-i p»rnik Aquitania odpluje iz lirama. iNew Yorka 30. junija. Ako se — Kaj morete govoriti o tem ,,e morete odeležiti prvega iz-tako strupeno T — sem pripom- leta» se mogoče mogli nil. — Da, vse morate vedeti! Razdelila sta nie med seboj, d očim sem jaz . . . Mislil sem, da poreče: Ljubila sem samo enega, pa menda tega ni hotela reči. Kar je vzkliknila vsa navdušena: — Kalko sem srečna, da sem končno evobodna! Nobenega moškega nočem več videti! Le kako je mogel trditi, da žena, trutdi če neha ljubiti moža, da ga za vse na svetu noče pustiti od sebe, da je kakor pes, ki leži! y quitaniji. vdeležiti drugega. Oba omenjena izleta bo vodil uradnik Cunard White Star družbe Mr. M. S. Ekerovicl«, ki bo skrbel za vse ivaše potovalne potrebe in vas bo obva-loval vseli skrbi. Na parniku bo dovolj zabave, brezplačno vino z jedjo, ples, plavanje, igre in otroške ; aba ve, tako da boste imeli kar najlepše potovanje v družbi svoj Mi rojakov. Pričakuejimo. da vas bomo videli na Berengariji ali na VA2NO ZA NAROČNIKE Poleg naslova J« .a.'ldao do SlnJ lmato plačano uaročnlno. Prve ItevllR« pomeni mesec, druga dau In tretje pe Ma 1 »* ohb prihrani** Beput.*cboeca dela ln strofiknr, Vat prosimo, da Kkušole naročnino pravočaane pcravnatl. PoMJH* naročnino .ihravnont nam aH Jo lia plačajte naAemu ssstoimlku v Vašem kraju ali |ut kateremu izmed zanloplkov. ko J lli Imena tiskana a delieliml črkami. kt-r so upravičeni obiskati tudi KK«;ON : Oregon City, *>rv„ J. Kohlsr PENNSYLVANIA: Boaacmer, John Jevnik*.* Rroiightun, Anton l|*avec Conemanjcli. J. Brrxover Corerdale in ckoilt-a. Mrs. Iv*na Rupnik Export, Unl* SiipaaM Parrel. Jerry Okorn Forest City. Math Kamin Greenshura. Frank \<>nk Johtiwfomi. John Polantv Krayn, Ant TauielJ Luaerne, Frsnk Ball orb Midway. John ?ai*\ Pittsburgh in okolica. J. Pogatar In Philip Pragar Steel t on. A. Hren Turtle Creek. Fr. SeWfrw Weat Newto«. Joaepb Jovaj. "WISCONSIN: Milwaukee. West Allls. Fr. S»ak Sheboygan. Janaph Kakei OWING: Rock 8prlnga, Laabi Tanrhar Diamond v ill«. Joe Rolleh DUHOVNIKI NE SMEJO VOLITI QUITO,Ecuador, 7. maja. - - Diktator Frederieo Paez j« izoal odredbo, po kateri li v'o voljeno voliti j.-al na odpi-se od mestnih oblasti, da sta se taan zglasila ter sta ves čas peš hodila. Od 4. poj>oldne gresta zopet na pot ter hodita pet ur do devetih zvečer, nakar gresta počivat. Tako skrbno hranita svoje telesne sile ter tudi svoje podplate. Od Češkega do liukarešta sta 1729 kilometrov dolgo pot peš prehodila tako, da sta podplate dala prvič popraviti še le v Bukarešti. Tako dnevno prehodita 40 kilometrov. Toda pred seboj imata še o-gromno dolgo pot. Do Tok ija imata -še celih 22,400 kilometrov. To se zo|>et pravi, da bosta mogla priti pe£ v Tok i jo šele leta 1940. To je pa za nju docela dovolj, ker sta pač namenjena na olimpijado, ki bc tistega leta na Japonskem. SAMOMORILEC OBVISEL. NAD OGNJENIM ŽRELOM. Na Japonskem imajo ognjenik Hihara, kaimor se zadnja leta hodijo pokončevat mladi samomorilci. Baje se tamkaj ma tistem ognjeniku vsako leto pokonča nad 50 mladih ljudi. Lansko leto se je z višine tiste gore v ognjeno žrelo vrglo celo 72 samomorilcev. Ta bolezen samomorilstva je dala japonski vladi misliti ter je dohod do tega nevarnega ognjenega žrela zalstražila. Tako je policija že marsikaterega mladega samomorilskega kandidata aretirala ter ga odvedla v zapor, namestu dta bi se bil sam pokončal v ognjenem žrelu. Pred kratkim pa je tamkaj hotel iti pa vttgledih dragih takih norcev tudi mladi trgovec, 25 let sari dečko iz mesta Okai blizu Tok ija. Mož je bil že nekaj časa jeticen. Sedaj pa je ofaxpial, da bi ozdravel ter se je zaradi tega hotel sam končati. Posrečilo se mn je, da je policije, fci K njigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. IGRE ANTltiONK, SofokleJ, 60 Strani .............. .30 4ZAZEL, trdo rez............................I.— »rofiirana .8® BENEŠKI TRGOVEC. Igrokas v 5. dejanj---- M Kla*ičoe igre naJtrtaTDcj&ega dramatika, kar jih pozna svetovna literatura. Dela je prevedel v krasno slovenščino nas najbolj si iicsnlk Oton Župančič. C VRAN DE BERGERA2. Heroična komedija v petih dejanjih. Trdo vezano ..............2.76 ČRNE MASKE Spisal Leonid Andrejev. str. Cena .... Globoka ruak« drama je podana v >-ko lepem slovenskem prevodu. .33 EDA. drama v 4. dejanjih .................... .60 GOSPA Z MORJA, 5. dejanj .................75 KREUTZERJEVA SONATA Spisal L. N. Tolstoj, strani. Cena____ .66 S čudovitim mojstrstvom priklene Tolstoj v tem romanu bralca nase. Mukoma doživlja* mo prizor za prizorom. Rrozovltost za gro-sovltostjo do straSnega konca. LJUDSKI ODER: fi. zv. Po 12 ietih. 4. dejanji ............ .60 MAGDA. Spisal Alozl« Remec. 86 strani. Cena...43 Žaloigra ubogega dekleta v dvanajstih prizorih. 44To je britka. globoka zgodba ženske, ki trpi. pada in odpušča ic umira po krivdi moža." MARTA. SEMENJ V RICHMONDU. 4. dej. .. .30 MOGOČNI PRSTAN. Mllčinski. 52 strani .... J35 NAMIŠLJENI BOLNIK. Mollcre, 80 str....... JiO OB YOJSKL Igrokaz v Štirih slikah _________ .30 OPOROKA LLKOVŠKEGA GRAJŠCAKA 47 strani. Cena .......................... ^ Ta veseloigra zumega češkega pisatelja Vrh-llckega je namenjena predvsem manjšim o-drom. PETRCKOVE POSLEDNJE SANJE Spisal Pavel ColJa. 84 strani. Cena.......40 Božična igra v Stlrib slikah, primerna za večje odre. POTOPLJENI ZVON Spisal Gerhart Ilauptmann. 1--. su Z-na...50 T>ramatska bajka v i»etih dejanjih. PEPELUH. narodna pravljica. G. dejanj str. .35 REVIZOR, 5. dejanj, trdo vezana .............75 R. U. R. I>rama v 3. dejanjih s predigro. (Čyx>k). Vezano ........................45 ROKA V ROKO ............................ .20 MACBETH, Shakespeare. Trdo vouoo. 131 sir. Cena: mehko vezano.....70 Voz..... JO OTHEIjO. Saakespeare. Mehko vezano .............70 SEN KRESNE NOČL Shakeopeare. Mehko vezano. Ona ------------------------------------------------•7t SKOPUH. Mollere. 5. dejanj. 112 str..................Ji0 SPODOBNI LJUDJE ("tlYKD Spisal P. Lipovec. 40 strani. Cena ...... .30 To Je ena Izmed i»etih enodejank. čljlh dejanje se vr« pred ovetovno. vojno. Namen ki ga je imel pisatelj, nam odkriva na čela knjige z besedami: — NI strOV. '-n..eč zdravilo, kar U daJem. TESTAMENT Spisal Ivan Rozman. 106 strani. Cena.... .35 ljudska drama ▼ Štirih dejanjih. Vprlzorl-tev Je omogočena povsod, tudi na takih o-drih. ki ne zmorejo ta svoje predstave prevelikih strofikov. TONČKOVE SANJE NA MIKLAVŽEV VEČER Mladinska Igra q petjem v 3. dejanjih---- .00 ZAPRAVLJIVEC. MoUere. 3. dejanja. 107 str. M ZGODOVINSKE ANEKDOTR. Cena .......... 39 ZA KRIŽ IN SVOBODO. Igroka* v 3. dejanjlb 35 ZBIRKA LJUDSKIH IGER. 3.snopi£. Mlin pod zemljo. Sv. Kanje JO 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije Device, — Mar j in otrok JO 14. snopič. Sv. Boštjan, Junaška deklica,— Materin blagoslov .................. JO 15. snopič. Torki pred Dunajem, Fabjola in Neža ................................ JO 2C. snopič. Sv. Just, Ljubezen Marijinega o- troka ............................... JO PESMI in POEZUE AKROPOLIS IN PIRAMIDE ................ JO BALADE IN ROMANCE, trda vez............ L25 broft rana L— KRAGUUČKI (Otva) ...................... .65 BOB ZA MLADI ZOB. trda ves.............. JO MOJE OBZORJE, (Gangl) —................U« NARCIS (Gruden), bro«. .................... JO NARODNA PESMARICA. Cena .............. JO POLETNO KLASJE. Cena.................... JO PRIMORSKE PESMI, (Gruden), ves......... JS SLUTNE (Aibrecht). broi. .................. JO POHORSKE POTI (Glsser). broiraao........ JO STO UGANK (Oton BnpanCK) ............... JO VIJOLICA. Pesmi za mladoot ................ JO ZVONČKL Zbirka pesnlj sa slovensko mladina Tsdo vezano ............................ JO TliHHaO. pravljico, trda v??- ............ JO PESMI Z NOTAMI ME&ANI IN MOŠKI ZBOR Ameriška slovenska lira. (Holmar) ............i.— Orlovske himne. (Vodopivec) ................1J0 Pomladanski odmevi, 11. zv................... .«5 SLOVENSKI AKORDI 22 me.šaiiih In moških zborov, uglasuii Kari Adamič ............................ Cena L50 PLANINKE Pesmi za sopran, alt, tenor ugtasbll J. l^aharnar .....................«..Cena U0 MOŠKI ZBOR Gorski odmevi. (l.aliarnar) 2. zvezek ........ .45 Trije moški zbori. (Pavčič) Izdala ClasU-ua Matica .................. 00 dVUUUS NO Naši bimni .................................. j« MLADINI / mladinskih iiesml ob 100 letnici rojstva Fr. I^evstika s klavirjem ali harmonijem. (*g!asll Krnil Adamič ................r>oa I._ MEŠANI ZBORI Trije mešani zbori. Izdala Glasbena Matica .. .45 RAZNE PESMI S SPREMLJEVANJEM: Domovini. (Foestei ) Izdala (ilasbena biatica .. .40 Gorske cvetlice. (I^iharnar* Četvero in ]H>tero raznih glasov................45 V pepelnifni noči. (Sattner) Kanlanta za s<»ii. zbor in orkester. Izdala Ulasljcnn Matica ......................... Dve pesmi. (Pmlovcc*. Za moški zl»or in bariton soio ................................ MALE PESMARICE št. 1. Srbske narodne liimne ................ 15 Sr. la. Što čutiš, Srbine tužni.................15 Št. U. Zvečer .............................. 15 št. Pndoknica ...........................u Slavček, zbirka šolskih pesmi. (Medved) ...... JZ5 Ura. Srednješolska, 1. In 2. zvezek po........ .50 Troglasni mladinski ibor primeren za troglaser ženski ali možki zbor. 15 pesmic (Pregel)..l._ MEŠAM IN MOŠKI ZBORI. (Al«?«> — 3. svezek. Psalm 118; TI veselo ik»J ; Na dan; I>ivna uič ................................. «. zvezek. t>|H>min k vewlju; Sveta noč. Stražniki; Hvalite Uoepoda: Oi*čutkl; Ge-ml° ......................................... CERKVENE PESMI Domači glasovi. Cerkvene (»esmi za mešan zbor 1.— Tantnm Ergo (Premrl) ...................... j§ Maine pesmi za mešan zbor (Sattner) ........ i| Paaieo Lingua Tantnm Ergo GenHori (Foerster) JO K svetemu Rešnjemu telesu (Foerster) ........ .00 Sv. Nikolaj .................................. M 10 EVHARISTIČNIH PESMI Za mešani zbor .................... Ceaa L— MISS A in Honor em St. Joseph!. Kyrie ________Cena 1.— HVALITE GOSPODA Pesmi v čast svetnikom, mešan zbor....Cena L— PRILOŽNOSTNE PESM! za Iznan cerkvene in društvene slavnostl. sestavi! A. Grum. Mešani in moški zbori...Cena L_ NOTE ZA CITRE Koželjski. Poduk ▼ igranje na dtrafa. 4 ^ezkl 3J0 Buri pridejo, koračnica ...................... JO NOTE ZA TAMBURICE jicveulie narodne petje (Ilajuk > .. Bom ftel na planince. pesmi (iiajuk) , Na Gorenjskem Je fletoo bor in Podpuri slov. narodnih RAZGLEDNICE Newyorfike. Različne, ducat ................ Iz raznih slovenskih krajev, ducat ........ Narodna noša, ducat ...................... POSAMEZNI KOMADI po .......... • JO JO Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne enamke po 1 ali 2 renta. Če pošljete gotovino, reko-mandiraite pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na; — SL0VENIC PUBLISHING COMPANY 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. T. 9L*a 9D09 r» New York, Monday, May 10, 1937 TITE LJR&WST WWVBNS VA1LT 7W UJSZM. m oga mala Veša PI ROMAN IZ ZlVLJEMJA Of^O u "6LAS NARODA" PRIREDIL: I. H. D* a 2 3<£ ''Samo ko w bi bila tukaj ta živa priča!" fte to je morala goapa Otilija vreči svojemu moki pod nos, pralno z odkrito nevoljo odide iz sobe. V svojem poklicu kot odvetnik je imel Ijirdvik Aschen-}>nch vifeg-hid v toliko čudnih in pustolovskih življenskih ueod, da se je slednjič tudi sprijaznil z romantičnim zakonom svoje edine, zelo ljubljene sestre. Nikdar ni v nežni Šarloti pričakoval take strasti, ki je premagal« vse, kar je bilo merodajno v njenih krogih. Ko bi oee, ugledni sodpijski svetnik, ko bi mati, ki je strogo pazila na meje obstoječih navadi, doživela, da se je hči strastno zaljubila v človeka potujočrh ljudi, da s«' je, ne meneč se za osupnjenost drugih nad tem korakom, ž njim poročila, pokoreč se samo svoji ljubezni! Ko mu je Sarlota !>qx>ročila, da se namerava poročiti, je takoj hitel k njej. Toda ni je mogel pregovoriti. "Jaz som sama, Ludvik! Ti imaš ženo in otroka!" 44Več kot enkrat sem ti ponudil svojo hišo--" "Ne, Ludvik, ne bi bilo dobro. In svoji neodvisnosti se ne bi odrekla! Moj poklic nii de.la vesolje! Imam več naročil, kot pa jih morem izvršiti. Ako niso zastori za svetilke moji, n'u*o dobri/' s«* je smejala, v svojem domačem mestu sem na glasu kot velika umetnica. Zaslužim mnogo denarja ipoleg tega še denar, ki se ga podedovala po stariših —" "In ravno zato, Peša. Ne morem te razumeti pri izbiri svojega življen^kega spremljevalca! Ta pustolovščina ni v nikakem soglasju s M>oj. ko si imela dobro meščansko vzgojo. Dolgo toga ne boš »Iržala —" 44Dragi LudviTc, veni, da mi dobro želiš! Toda ni se ti treba bati, da se bom zapustila in da bom celo nastopala v cirkusu," je pri|H>mnila z lahnim nasmehom. Ludvik jo pogleda. Kako lepa je sostra s temno leske-tajočimi modrimi očmi, z rd«Vimi ustnicami! Popolnoma razcvetela. hrc|H*ne<~a žena je stala pred njim, ko jo je pred kratkim še videl skoro napol otroka. "Sarlota. bojim se da ti tv.oj izvoljenec tudi duševno ni enak — in pozneje boš prav gotovo vsled tega mnogo trpela." "Misli*, Ludvik?" se smeje sestra. "Tvoje mišljenje bi rada nekoliko popravila — duševno in družabno po svojem pokol jen ju me namreč prekaša! Samo pomiri se — ne boni stopila navzdol. Več ti ne maram povedati, tudi ne smem. Saj se dogodi, da kdo iz vesel ja do pustolovščin ojm^ti stara pota in si v kipečt*m hrepenenjta išoe druga. C >ba — jaz in on — sva sama na svetu in zato si hočeva tudi vse biti." Brat zmaje z glavo. 44Mogoče je res vse tako, pa vendar vidim napako v tvojih računih, Šarlota — njegov poklic. Ali se boš v cirkusovem vozu vozila okoli in boš v takem vozu na cesti vodila svoje življenje? To ni za tebe — nesn-čna boš do smrti." 44Saino pomiri se, Ludvik, sam pravi isto. Svojo pogodbo je odpovedal. Potem bo jahalni učitelj v jahalnici. Tako vidiš, da bo Šlo vse dobro meščansko. Privošči mi tedaj mojo srečo!" Srečo? O, Sarlota, ko bi v resnici bila tvoja sreča, z velikim veseljem! Ako pa bo sreča stanovitna* PotepuŠfca kri je premogočna!" "Da. sreča, Ludvik! In če bi bila tudi samo n<.*kaj mese- — toda za mene je brezmejna sreča. Ne moreš si misliti, kako!" Vidi njene žareče oči. raljx)vedujoči smeh lepih ustnic — :"n molči. Ve, da je vsaka nadaljna beseda zaman. Koliko časa je že temu? Dvanajst, trinajst let, gotovo že — računa. Prav natančno se spominja onega popoldneva, kot bi bilo včeraj. Potem i>a mu je čas dal prav Jala dolgo. Kako ga je pretresla vsebina pisma, ki ga je prejel! Zopet ga vzame v roko; bilo je obsežno pismo, pisano v elikih odstavkih. Priloženo mu je bilo nekaj slik, ki jih gin jen ogleduje. Slika srt*tre z njenim otrokom — nekaj siik prav majhne Peše, nato nekaj večjih. Kako sladek je otrokov obraz; ne more se ga nagledati. In sestra, lepa gospa, okoli rije ustnic je že ležala poteza bolečine. Nato zopet prime tesno pisano pismo in ga še enkrat prebere: "Dragi brat! Ko boš te vrste držal v svojih rokah, me ne bo več. Na mojo željo ti bodo prišle vroke šele po moji smrti. Moji dnevi so šteti in to mi daje pogum, da Te spomnim na samo sobe. Pre dvsem prošnja, da se zavzameš za mojega otroka. Moja l)eša naj ve, da je še nekdo, ki mu pride naproti z ljubeznijo, kajti z veliko ljubeznijo se-m jo zelo razvadila. Pomisli na naino mladost, pomfeli na ljubezen, katero si kazal svoji mnogo mlajši sestri in podari jo sedaj mojemu otroku. Poznam Te in Tvoje plemenito mišljenje. Težko mi je. da som morala svoj denar porabiti. Pri vsem tem pa otrdk ne pride praznih rok k Tebi; Deša je lastnica mojega dragocenega nakita, ki sem ga podedovala po svoji materi. if'e-Jndi je kovina stara in norooderno izdelana, so kamni vendar obdržal i svojo vrednost. Razpolagaj ž njimi po svoj volji j in preračunaj stroške. ki jih boš imel zaradi Dese. V vzgoji; in izobrazbi ji ne sme ničesar primanjkovati. Zelo je na-' darjena, tudi na umetniško stran. Prosim Te, da se na to oziraš. dan«»s sem hvaležna našim stari.šem, da na« niso silili v kale pok lie, ki je bil tuj našim nagnjenjem in našemu zanimanju; kajti vsa It človek ima pravico razviti se po svojih •spodobnostih; nikdar ne wne biti prisiljen v kako tujo obliko. Moja De*a je pohleven, Ubogljiv otrok, hvaležen za pokarano ljubezen. In že v nekaj letih se bo mogla izkazati s svojimi dejanji, kar ste ji storili. . Naložene dolžnosti bo izpolnjevala; Ti in Tvoja žena boji ta m njo ie našla pravo. v.. tDrij. erikotojl&i. " Vesti iz Primorja. Pregnanci se vračajo | dosedanjih vesteh teh kazni še /nihče ni oproščen. Po italijanskem kazenskem zakoniku sme sodišče za zaščito države naknadno oprostiti policijskega nadzorstva tudi vsr one politične kaznjence, ki jim je bilo to nadzorstvo pri-. - . sojeno kot stranska kazen in niso bih izpuščeni že o priliki ki so zaporno kazen že prestali, rojstva prcstolonaslodnikovega Tudi to se doslej še v nobenem Kakor znano, je ob priliki podpisa beograjskih s^itorazumov italijanski zunanji minister Ciano novinarjem izjavil, da so italijanske oblasti izpustile iz konfinacijc vse pregnance jugoslovenske narodnosti, ki pri meni ni zgodilo. sina. Po statističnih podatkih, ki jih je bilo mogoče zbrati, je bi- Milijon prebivalcev lo vseh slovenskih m hrvatskih pregnancev okrog 130. Neka-! Z lanskim letom so v Italiji teri izmed njih niso bili kon- j uvedli ljudska štetja v razdo-fi ni ran i samo iz političnih raz : bjili po pet let. Prej se je šte-logov. zato p elit i ena upravna t je vršilo vsakih 10 let. Prvi amnestija zanje nekako ni pri-j začasni podatki o lanskem šte-šla v pošte v. Ze kmalu po pr-11 ju so 1 »111 objavljeni kmalu po vi omenjeni amnestiji so so pri-1 štetju samem. Sele sedaj pa čeli posamezni konfiniranci so pričeli objavljati podrobnej-vračati domov. Poleg drugih še pod a tik e in so jih iz uradne-so se vrnili Valter Valič. ki je! ga lista povzpeli tudi že dnev-bil lani obsojen na dve leti kon. j ni listi. Tako je "Popolo d* finacije v zvezi z znanimi božič-! Trieste" t«« dni poročal, da je nkni darovi, dalje Zavadlal z. štela Julijska krajina — vštete VojŠčice, ki je bil lani olisojen | Istra, tržaška, goriška in na štiri leta pregnanstva in še reška pokrajina — ol» lanskrm nekateri «lrngi. Po drugi am-j štet ju 955.257 prebivalcev. V nest i ji -o s«» vrnili Roman Pa-! istrski ) »okraji ni jih je bilo bor. ki jo bil lani skupno z : 21H.492, v reški 109.018, v tr-Valičeni ponovno konfiniran in žaŠki 35J.595, v rogiški 200.152. ki je med tem hudo obolel, da-. Pokrajinska glavna mesta so lje štirje milnici iz istrske Štela: Trst 248.379. Reka 53.-pravoslavne občina Pero j, na- jS96, (Jorica 4fi.G40, Pula pa 46,-daljnih pet iz Lipoglave in 259 prebivalcev, prav toliko iz Labinjščine in j Iz uradnih statističnih po-Pazinščine. Vendar se dosloj i datkov tudi tokrat ne izliaja, še niso vrnili vsi in tako po- i koliko je v Julijski krajini Slo-greŠajo ljudje posebno nekate- vencev in Hrvatov. Spričo t»'- sreča sestre, žal, ni tra- re preirnance iz Io"večalo. O tem pričajo že mospčni uradni podatki, ki nenohoma kažejo na velik naravni prirastek prebivalstva na < lezel i, kjer j«' kompaktno naseljen slovanski element v pretežni večini. ZLOČINCI RE2EJO KONJSKE REPE Neznani lopovi so se v zadnjem času vrgli na Dramskem polju na nov način tatvine. Že ves mesec se klatijo po bližnjih krajih Sv. Marko, Pacinje, Dor-nara in tndi Sv. Lovrenc v Slovenskih goricah in se vtihotap-Ijajo v odprte hleve, katerih kmeti zaradi morebitnih požarov ne zapirajo. Tatovi režejo konjem, žrebetom in drugi Poleg poučnih knjig, mnzikalij, iger, pesmi itd., imamo v zalogi precej nabožnih knjig, predvsem nrt; SD Molitvenike fimrm v krasni vezi, importiranih iz starega kraja. Slovenski molitveniki: sveta ura ▼ platno vez...............90 ▼ fino usnje vez ..........1.50 ▼ najfinejše usnje vez ....1,80 ▼ najfinejše usnje trda Tez 1.80 SKRBI ZA DUŠO t platDo tez............ t fino usnje ve*........ t najfinejše umije rw KVIŠKU SRCA .. JO . .1.50 ..L80 v imitirano usnje vez.......M t usnje rez .............. JM t fino usnje tes..........1.— t najfinejše usnje Tez ____1.30 t najfinejše usnje trda Tez 1.50 t bel ceUululd Tez.........1.20 NEBESA NAŠ DOM t ponarejeno .............1.— t najfinejfie usnje Tea.____1.56 t najfinejše uacje trda Tez. Lft Hrvatski molitveniki: UtJefaaJ starosti, fina Tez. ____L— Slava Been, a mir ljudea fin* vez. ................1M najfinejša vez.............1.60 Zvonfee nebeški, v platno......JO fina vez. .................1.— Vienae, najfinejša Tez.........1.64 Angleški molitveniki: (za mladino) Child's Prmyerbook: v barvaste platnice vezano .30 t belo kost vezano........1.10 Cone Unto Me t platulce vezano ........jo t belo kost vezano........ .35 Key of Heaven fino ve*nno .............. .35 v usnje vezano.............70 v najfinejše usnje vezano 1.2t Angleški molitveniki: (za odracle) Key of Heaven t celluloid vezano.........1.30 v celluloid najfinejša vez. . .1.50 V fino usnje Tezano.......LM CbHmUc Packet Manual: v fino usnje Tesano Ave Marto: v fino usnje vesano -----LN ____LM KNJIGARNA "GLAS NARODA z EMLJEVIDI STENSKI ZEMLJEVIDI Nh iiHK-nem papirju » plat-nt-niini pr^idi'i ............7.5.» P0KRA.INI ROČNI ZEMLJEVIDI: Jugoslavija---- Draiaka Banovina CANADA ZDRUŽENIH DRŽAV veliki mal.i . NOVA EVROPA 30 30 .40 .4U ..15 .60 ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DRŽAV: Alabama. Arkansas. Arizona. Colorado. Kansas. Kenturky, Tennessee. Oklahoma. Indiana. Montana. .Missippi. Wasliine-ton, Wyoming .............125 Illinois. Pennsylvania. Minnesota. Mirhijran. Wisconsin. West Virginia. Ohio, Netv York, Virginia ............ .40 NEKAJ SPLOŠNIH POJASNIL GLEDE POTOVANJA V STARI KRAJ Iz pisem, ki jih dobimo od rojakov, opazimo, da so precej v nejasnosti g!ede potovanja. Vefina onih, ki se hote jo pridružiti tcm.i ali onemu izlelu. misli, da se morajo z isto grupo tudi vrniti. To ni pravilno. Izlete se pripravi samo za tja in sicer zato, da imajo rojaki priliko potovati skupno tja in imajo s trm vf< zabave. Za nazaj si pa vsak sam uredi, kdaj je zanj najbolj pripravno. Vsaka karta vela za dve leti, pa še več, če je potrebno. Torej ima vsak izletnik celi dve leti časa 7a ostati v domovini. Dalje ni potrrbiio. da bi se vrnil z istim parnikom, ampak si sam izbere parnik, s katerim se hoče vrniti. Če je pa slučajno razlika v reni, pa seveda dohl povrnjeno ali, obratno, doplača, če izbere parnik, na katerem stane vožnja več. Zahteva se samo. da izbere parnik od iste pa rob rod ne družbe kot je bil parnik. s katerim je potoval tja. Ameriški državljani dobe polne liste za dve leti, nedržavljani pa dobe polni list samo za eno leto, torej se morajo v tem času vrniti. Nedržavljani morajo pa obenem imeti tudi povratno dovoljenje, ki se i/da tudi samo /a eno leto. Pa tudi ti potniki inain priliko, da si svoje potne liste podaljšajo in ravnotako povratno dovoljenje, če imajo za to zadostne vzroke. Vsi oni, ki so namenjeni letos potovati t m ari kraj, naj si takoj sajamrijo prostore, da ne bo prepozno. Za mesec junij in julij so ie skoro vs» prostori oddani. Na parnikih, ki so debe!o tiskani, se vrše izleti v domovino pod vodstvom izkušenega spremljevalca. KRETA NJE P AF.MKOV - SHIP NEW S j 12. maja: A<|iiitauia Naročilom je priložiti denar, bodi si v gotovini. Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, rekomandi-rajte pismo. KNJIGARNA 'GLAS NARODA" 21P W. 18 Street New York, N. Y. i Cherbourg 14. nut 1a : lie tit' France v Ilnviv Kurn|ia t ltrcincu 15. maja : Coute (il Savola v Ceuoa U. maja : Normandie v ^ia:iliattau r -0. maja: Itcrcngaria t Ilavre Havre Cherbourg ".1. uieja: Hrem«'n v Bremen ' uiaja: Kouju v (lenoa J5. maja: Lafayette v Havre J6. maja: Qu.-eu Mary v Cherbourg -'S. maja : Paris v Havre '.ft. m«ija: Rex v <>«'Dt>a Žimo seveda ro prodajo. —k. > jlInijn. zadnjem <"a-u pomn-i za-l^ln.je-; NOKMWIMK v HA v RE jo IK'Znance, SO downfall, da SOJ A«|ulrania v CherU.urg l.ili že 50 ali <50 konjem pore- v zani repi. Škodo cenijo na 6000 ^ Junij«: din. Ljudstvo se naproša, da1 Vu,r»ni" T pomaga orožnikom pii zai so l»i-li težko ranjeni in so jih morali prepeljati v goriško bolnico, j !6. junija : Manhattan v Ilavre Ai|tiitania v Cherbourg Norma nib> 2700 <>s-nlla. Mi preskrbimo vse, bodisi proftnje za povratna dovoljenja, potni liiite, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebo« v najhitrejšem tasu, in kar jo cla. juniju: lt« \ v I >enoa —junija : 11 rem>'ii v Bremen Lafayette v Havre i r). junija : XUKMAMHE t HAVRE * AQUTAMA v ( IIKKKOtVU Wa-hiuxtoii v Havre 'J. Julija: r*oiite ill Savoia v C^noa Hereucuria v Cherbourg <'ham|>!aln v Ilavre I!, julija: Kuropa v Ilremen 7. julija: Qiie<'n 3Iary t fherlniurg '). lie de France t Havre iO. Julija: Vu loan la t Trst 14. Julija: Norma ndie v na vre Aqultania v < 'tuTlM'tir« Maiiliattuii v Ilavre 17. Rox v (ionoa Bremon v Ilretuen ITI. julija: Ileren^aria v Cherbourg J3. julija : EI'ROPA v KREMEN .'4. Julija: Saturnla v Trst Cliamplain v Havre •JS. julija: Washington v Ilavre Queen Mary v Cherbourg J9. julija: I le de France v Havre 31. julija : Conte ril Savola v Genoa