197. itnllta.
V LjobljBiii, v nedeljo 29. avgusta I9Z0.
lili. leto.
£2
■
Izhaja vsak dan popoldne, ixvxant*l nadalje In praznika.
.oratl: Prostor 1 m/m X 54 m/m za male oglase do 17 m!m višine 1 K,
od 30 mlm višine dalje kupčijski in uradni oglasi 1 m/m K 2-_ notice
poslano, preklici, izjave in reklame 1 m/m k 3*—. Poroke, zaroke 80 k' Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naročilih popust
Vprašanjem glede inseratov naj se priloEi znamka za odgovor.
UpravnJstro „Slov. Naroda11 In ..Narodaa TIskarna" Snaflova ulica št. 5, pritlično. — Toicfoa št. 334.
velim
„Slovenski Narod' T Jugoslaviji:
celoletno naprej plaćan . K 180* — polletno .......   M 90-—
3 mesečno......„    45* —
1      - ........15-
v Ljnblfaal In po posti c V inomesaatvo:
celoletno......K 24d*—
polletno........,120 —
3 mesečno .   ...... 60*—
....... 20-—
Pri morebitnem povijanju se ima daljša naročnina doplačati.
Navi naročniki na; pošiieio v prvič naročnino  vedno   ad^T po nakaznici.
Na samo nismem naročili brez noslatve denar'a se ne moremo ozirat:.
Uredništvo „SIov. Naroda« Knaflova nUea št 5, I. nanstropla.
Telefon stev. 34.
Dopise sprefema le podpisana in zadostno irankovane Rokopisov no vraCa.
Posamezna itevilka velia 1 krono.
Poštnina platana v gotovini.
----.j
Razkritje o klerikalni politiki.
Klerikalna stranka hoče imeti v vseh občinskih zastopih večino, ker računa s tem, da državna oblika, to je kraljevina Srbov, Hrvatov In Slovencev Še ni definitivna, marveč začasna. Pristaši klerikalne stranke so takoj po prevratu imeli po župniščih sestanke, ki so trajali časih celo noč. Tudi danes agitira-jo za republiko bolj ali manj previdno, kakor je pač kdo bolj ali manje impulziven. Klerikal. računajo s tem, da bo vlada, kadar bo sestavljena iz radikalcev in Koroščevcev, kratkomalo povprašala občine, kakšno obliko vladavine žele imeti Seveda se bodo brezdvomno izrekle vse občine, kjer bo imela takozvana Slov. ljudska stranka večino, za republiko. Zato bi radi imeli klerikalci večino v vseh občinskih zastopih. To večino pa bi zamogli dobiti v sedanjih časih, ko tako ra-pidno izgubljajo tla pod nogami, le v slučaju, če bi imele uidi vse ženske volilno pravico, kajti le ženske, po večini nerazsodne, pekla in hudiča boječe se ženske, ima duhovščina še na vrvici. Te mislijo z glavo domačega politikuječega duhovnika, gledajo z njegovimi očmi, slišijo z njegovimi ušesi: skratka le te so slepo orodje v rokah duhovščine.
Da se pa ne bo mislilo, da je zrasla pravkar napisana domneva v kakšni liberalni glavi, navajamo izpovedno enega izmed najbriht-nejših in najagilnejših klerikalnih agitatorjev, bivšega tajnika v Cerkljah na Dolenjskem, Antona Marinčka. Ta MarinČek je absolviran jurist in je bil duša upornemu duhu po naši okolici. Kmetje so napadali orožniške postaje, mladeniči niso hoteli več k vojakom, nihče ni hotel več plačevati davkov, napodili so davčnega izterjevalca in orožniške asistence, v občinski svetovalnici v Kostanjevici so sneli podobo Aleksandra in jo vrgli na tla. Sploh je bilo v krškem okraju najbolj razširjeno protidržavno   gibanje, kar
lahko vsak čas potrdi ondotno okrajno glavarstvo.
Končno je zagrabila roka pravice tudi Marinčka in ga zaprla. Tedaj mu je tekla voda v ^rlo in v tem položaju je pozabil na tajnost strankino in izdal sledečo tajnost. Rekel je:
-Dr. Korošec in Protic sta se svoj čas domenila, da imet zaenkrat vrhovno moč v Sloveniji in Hrvatski »Narodno veće«, v Srbiji na srbska vlada. Pozneje pa bo ljudstvo samo glasovalo za obliko vladavine. Na tem stališču stoji še danes naša stranka, četudi se je izvršilo že ujedinjenje ter smatramo to ujedinjenje za medčasno in končno odvisno od bodoče konstituante.
Z ozirom na to, ker pride po mojem mnenju še lahko do glasovanja, ali revnMika, ali monarfvia. sem vedno rekel, da mora naša >Slov. ljudska stranka«, katere del je »Kmetska Zveza«, gledati na to, da pridejo v občinske odbore, če le mogoče, samo naši somišljeniki. Prav lahko se namreč zgodi, da bo vlada (Op. uredništva: Če bo sestavljena iz Koroščevcev, Protićev-cev in Frankovcev) kar občine vprašala, za katero obliko vladavine se odločijo. V takem shira ju bodo nasprotniki glasovali za monarhijo, medtem ko stoji naša »Slo-venska ljudska stranka« vseskozi na republikanskem stališča!«
To je izpovedal Marinček pri okrajnem sodišču v Krškem in se to najde zapisano v spisih zoper Marinčka Vr 2'20. Tu imate vzrok, zakaj se klerikalna stranka tako poteguje za žensko volilno pravico. Republiko naj ustvari ženska volilna pravica na Slovenskem. Dr. Korošec, ali morda celo dr. Snsterštč pa bi bil prvi predsednik. rirvptska bi šla takoj za vzgledom Slovenije. In ti ljudje imajo 'tako drzno čelo, da dajo ta protidinastlčen zakon — regentu v podpis. Taki ljudje sodijo v temnice, ne pa na ministrske stolčke.
Sokolski praznik « Martinim
Lepšega in primernejšega mesta si ni mogel izbrati naš Sokol za svoj prvi pokrajinski zlet v svobodni domovini, nego je naš napredni jugoslovenski Maribor. Tam ob Dravi, stoletni priči naših bojev
in našega narodnega trpljenja, hoče naš Sokol manifestirati za narodno in državno cdmstvo, za katero se je vedno bojeval in deloval, dokler ni prišlo osvobojenje. (.»krepiti hoče vzvišeno misel   sokolstva v mestu,
iz katerega se širi za našo državo in naš narod pogubna reakcijonarno-nazadnja>ka propaganda, ki hoče znova zasužnjiti naše ljudstvo. Ma-nifestiraM hoče za svobodo in napredek mišljenja, za kulturno in duševno osvubojenje našega naroda. Povedati heče vsemu svetu, da so njegove vrste močne in nepremagljive, njegov ideali sveti in vzvišeni.
Sokolska misel, ki je vzgajala naše napredne moči v črni dobi avstrijsko - klerikalne sužnosti, ki je v prvi vrsti sodelovala pri osvobo-jenju našega naroda, je najnevarnejši trn v peti rimsko - klerikalnih sovražnikov naše državne in narodne edinosti. Nasprotniki našega naprednega političnega prepričanja so začeli obupen boj proti Sokol-stvu, ker vidijo v njem nepremagljivo silo politične prosvete med našim ljudstvom. Sokolstvo — ki rti nobena politična organizacija — vpliva s svojim prosvetnim delom neposredno tudi na razvoj političnih razmer. Sokolstvo — nositelj državne deje in narodnega ujedinjenja — razširja med ljudstvom ljubezen do države in naroda, utrjuje misel Slovanstva in organizira odpor proti reakciji. Čim več zavednih državljanov bo pod sokolsko perotjo. tem trdnejša in močnejša bo državna ,tem krepkejša bo vez narodnega edinstva. To vedo dobro klerikalni demagogi, ki propovedu-jejo na shodih, v cerkvah In v svojem časopisju o potrebi klerikalnega prerojenja, dočim nimajc besede za utrjenje državne ideje in narodne skupnosti. Klerikalno orijentirane mase sledijo z zavezanimi cčmi in zamašenimi ušesi svojim voditeljem, katerim ie italijanski Rim kot središče katoliške interna-cijonale edini cilj. Kaj domovina, kaj država, kaj narod — samo da se ne izneverijo pohlevne ovčke klerikalizmu, ki ga vodi italijanski papež! Rim je glavno, kaj Beograd! Seveda Dunaj je bil sedež apostolskega veličanstvu, Beograd pa je prestolica našega narodnega vladarja, ki je kri naše krvi! Tam je bil tujec, tiran in sovražnik Slovanstva, ki je bil pa seveda katolik in zaščitnik klerikalizma, ker je vedel, da je klerikalizem najzanesljivejša ovira za osvobojenje in napredek Slovanstva.
Ni čudno, da tako orijentirani klerikalni mogotci sovražijo Sokolstvo, ki je najčistejša in najplemeni-
tejša narodno - kulturna organiza- I Sokolstva. Zato je popolnoma ume-»
Cija, katere nepregledne vrste se množe v strah in trepet mednarodnega klerikalizma. Ideja Sokolstva se širi kakor še nikdar. Klerikalci čutijo njeno moč, ker vedo, da je Sokolstvo tista nepremagljiva siia, ki bo izvojevala končno zmago naJ temo in reakcijo. Kjer razprostre slovenski Sokol svoja krila, tam ni več prostora za internacionalne klerikalne mahinacije.
Sokolska ideja je na zmagovitem pohodu. Kolikor večje in ne-sramnejše je klerikalno sovraštvo do Sokola, toliko večji   so uspehi
stno in pravilno, da se vrši v našem narodno šele probujaječem se Mariboru, kjer je sedež klerikalnega generalnega štaba, prvi pokrajinski zlet jugoslovenskega Sokola. Sokolska manifestacija v osvobojenem Mariboru bo brezdvomno rodila bogate sadove na polju poli-' tične, narodne in kulturne prosvete ter utrdila med našimi obmejnimi brati misel državne in narodne skupnosti.
Zato želimo zletu največji uspeh.
Odprava aH reforma pokrajinskih ulad.
O tem vprašanju razpravlja v »Samoupravi« sedanji minister za konstiruanto dr. Laza Markovič. Zanimiva so njegova izvajanja glede Slovenije. Dr. Markovič piše med drugim:
»Slovenija je zelo interesantna zbog tega. ker je ona v bistvu nova pokrajina z novo, sedaj ustvarjeno avtonomijo. Ko je nastal prevrat, je Narodni svet v Ljubljani odpravil takratne pokrajinske organe za Kranjsko, Koroško in Štajersko ter spojil vse tri pokrajine v eno. Tej novi pokrajini je hotela vlada v Ljubljani dati popolnoma avtonomni položaj in zato je prenesla vso kompetenco c. kr. dunajske vlade ne na vlado v Beogradu, marveč na sebe v Ljubljano. Tako je Slovenija priznala samo vrhovno nadzorstvo vlade v Beogradu. Ona ne pošilja niti enega administrativnega predmeta v Beograd. Odtod so konflikti v administrativnih stvareh med Beogradom in Ljubljano najčešči, ker nastopa pokrajinska vlada, ki je sebi prisvojila pravice bivše centralne uprave. Ta administrativna popolna avtonomija, ako rudi ni v tradiciji Slovenije,
se lahko vdržava in brani predvsem z različnostjo narečja, pa bo to tudi v bodoče glavni argument v korist samoupravi v Sloveniji. Izpolnjeni so vsi pogoji za funkcioniranje te samouprave.«
Dr. Markovič prihaja ob koncu svoje razprave do tega-le zaključki:
»Pri taki pestrosti uprave v naši kraljevini ostaja, ako se ne dokaže možnost za centralistično administracijo m ako se predhodno ne ustvarijo tehnični pogoji in realne prjgodbe za funkcijonlranje take uprave, edina pot. da se administrativni sistem pokrajine izgradi na temelju obstoječega stanja s potrebnimi reformami in izpopolnitvami, s katerimi bi se zadovoljile tako potrebe države kakor tuđi interesi'po-krajin m življenjski pogoji državljanov. Današnjo decentralistično ali neharmonizovano, disparatno in kontradiktorno upravo je treba potom korekcij tako v centru, kakor v pokrajinah složiti v prikladen in urejen decentralističen sistem. A to je mogoče z uspehom izvesti, ako se problem rešuje kot admfnistrativen, a ne kot političen.«
O ieziku.
V nekom ljubljanskem dnevnika sem bral pritožbo, da se slovenščina na novih poštnih znamkah prezira. Po mojem mnenju se s takimi članki separatizem po nepotrebnem še bolj neti in se vzbuja samo mržnja nasproti posameznim plemenom našega naroda.
Na bankovcih imamo vse tri napise: za Srbohrvate sta v cirilici in latinici, za Slovence pa v latinici še posebej. Ali se moramo res še vedno svemu svetu kazati, kakor da nismo en narod, ali pa da se vsaj med seboj
a=aii l .±    1' - U.*________,    ' i j i— ~~JXZZT~T— ■ . ■■
De razumemo, ker gledamo na take m&lenkoeti! AH bi ne kazalo morebiti, če bi se za ta čas, dokler ae slovenščina ne spoji ali prelije v srbohrvaščino v enoten jezik, poprijeli tudi glede bankovcev in podobnih predmetov prakse, kakor jo je uvedla državna uprava pri kolkih? Na nekaterih vrstah naj bi bilo besedilo samo v srbohrvaščini, na nekaterih pa samo v slovenščini 1
To so vse malenkostne stvari, a ž njimi bi kazali enotnost ugosloven-skega naroda vsekako bole na zunaj.
Fran Govekar:
96
Soifanie.
(Dalje.)
Tudi Picard in Jordan sta stopila s konj ter ju izročila kirasirjema.
»Kaj se je vendar zseodilo?« je vprašal Jordan osorno Alzačana, ki je obstal, kakor bi bil okamenel.
»Preveč je lepa! Poljubiti sem jo hotel, gospod kapiten,« je priznal Šasćr, »a vrgla me je na cesto!«
»Prav je storila! Pijan si! Pazi se! — Zdaj pa izgini in pojdi spat!« je dejal Jordan in krenil za Picardom v gostilno.
Tedaj je prilezel Dane izza znamenja.
»Prokleto si neroden, prijateU!« i« rekel šaserju.
»Ah, to je ženska!« je vzdihoval šasčr. »Tristo! Ali si jo videl? Krasna, silna in pogumna. Joj meni! Se pojdem k njej. ker mora — mora biti moja!«
In odmajala sta se po Sv. Petra cesti.
Ko pa je zvonilo poldne, sta prišla iz gostilne »Pri treh gavtrožcah« le podpolkovnik Picard in kapiten Jordan. Odjezdila sta z vsemi kirasirji in tudi Muratov vranec Je oddirJal % njimi. Toda brez goeoodarfa.
Na Oradu je bilo vse črno Hud!. Na riasrtli. trdniavskem zidovju, ki je vezal grad z bastiio. in celo na grajskem stoiim so stali in sedeli
meščanje z ženami in otroki,.da bi videli, odkod prihaja sovražnik in koliko ga je.
Zvedeli so, da pride general Bernadotte z vso divizijo in z godbo; te^a nenavadnega prizora pa niso mogli uživati odnikoder mirneje in lepše nego z grajske višine.
Strah je minul Ljubljančane, ko so videli, da se vedejo Francozi celo miroliubneje ne^o cesarski vojaki. Nikomur niso storili nič zleora. ničesar niso vzeli šiloma in nikoerar niso raz-žalili niti z osorno besedico. Straže so hodile pač po mestu, a ustavile niso nikoerar, vojaki so prihajali v jrostilne in kavarne, se med sabo mirno zabavali, in kadar so odhajali, so vse točno plačevali. Francoski častniki so iezdarili po Ljubljani smehljaje se in veselo med seboj kramljate, a če so srečali mlado dekle, so ji celo prijazno pokimali.
General Murat le docela razigral sr^a vseh miiadih žen in deklet, ki so ga videle. To ie bil mladenič! To je bil iezdec! Kakor mlad bog je jezdil no ulicah, se oziral no oknih, se nasmiha! vsakomur m nagovarial ljudi brez razločka. Od ust do ust ie šla Govorica. VaVo prijazen je bil z županom In da je obedoval v domač! gostilni brez ošabnosti. skromen in zgovoren, kakor bi bil roipn T rnbKančnn,
Tako Je V ljubljanskih7 dušah7 (znova vzraščal pogum in radovednost, najmočnejša ljubljanska čednost, se je smela razvijal zopet v vsej svobodi. Zaklenjena in zabarikadirana vrata so se odpirala, zaprta in zastrta okna so se otvarjala, prodajalničarji in kramarji so se
vračali za svoje trgovske mize in na ulici se je začenjalo prejšnje življenje. Plemenitašev in njih gospa in gospodičen sicer ni bilo v mestu, ostala pa so tem lepša dekleta in čvrste, zdrave žene ljubljanskih obrtnikov in delavcev.
In zdaj so sedeli na grajskem obzidju, izza katerega je pobegnila vojaška garnizija. Nestrpno so gledali tja ob Mestnem logu na Ljubljansko polje, proti Viču in Brezovici. Pričakovali so Bernadottovo divizijo, obenem pa x) se togotili na lažnive jezike, ki so si leta in leta izmišljali o Francoz h krvoločne Sajke. Ljubijančanje so zdaj primerjali, grajali in obsojali. Oodilo se jim je kakor Zoisu, Vodniku in dr. Replču, a veselje jih ni prešinjalo. Zvesti so bili svojemu cesarju, da bi se mu mogli iz-neverjati vzllc vsemu. Francozi so jim bili vendarle sovražniki n tujci. Od svojih dedov so se navzeli avstrijske ideje, v njej so bili vzre-jeni in vzgojeni. V kri in meso se jim je vsilila, vbičala, vkovala, in polna sta je bila njih duša in srce. Ne, Francoz jim nI bi! dobrodošel kot sovražnik Avstrije, toda žal jim je bilo, da ne prihaja v deželo kot prijatelj in zaveznik habsburške države.
In le čuvstva gneva, pomešano z bridkostjo, se Je oglašalo, ko so čitali po hišah nalepljene proklamacije. Sovražnik je moral priti, da je dal pravico javnosti narodnemu jeziku, sovražnik je moral biti prvi, ki je izkazal čast jeziku, v katerem se je učil Slovenec de-
ga je mati učila jecljati prve molitvice!
»Enakost, pravica, bratstvo!« Geslo francoske revolucije, ki pa bi moralo biti geslo vseh vladarjev in vseh vlad. In tudi najprepro-> stejši ljubljanski delavec se je zgražal, ko je videl, da je baš Avstrija najbesnejša dušmanka tega gesla. Enakost? Kaj še! Plemstvo in višja duhovščina uživata v nebo kričeče posebne pravice, mpščanstvo poznajo le toliko, kolikor plača, delavci in drugi siromašnejšf sloji pa so brezpravni sužnji. Pravica? Le kri, naslov in denar jo poznajo v črnožolti državi, fn bratstvo? Človek bi se zjokal, dvigal skrčene pesti in klel! — AH bo kdaj bolje? Ali ostane napredek v Franciji za Avstrijo brez koristi?
Na parobku planote med bastijo in gra-» dom je rasla velika in stara lipa. Široko so se ji razrasle veje in delale poleti gosto in hladno senco. Široka klop je stala pod njo. Stara in »pirava. O, ko bi znala govoriti ta široka klop pod staro košato lipo! Tu so sedeli zdaj na travi hišni posestniki in kramarji s Starega trga, pušili iz pip In se razgovarjaii.
»Lani so šli skozi mesto Hessen-Darm-stadtski pešci«, je pripovedoval nekdo. »Menda jih je bilo 2400. Naši prijatelji so bili in za našo državo so se vojskovali. In vendar! Razsajali so po Ljubljani kakor divjaki. Meni so razbili peč in mi hišo tako osvinjali, da po njih odhodu nismo mogli v njej prebivati. Dokier je niso osnažili in prebelill od vrha do tal, je bila ka-
lati sv. križ na čelo, usta In prsi in v katerem kor hlev. Taki sabili naši vojaki!«
liaj. Ka lapalije, kakor so črke na poštnih znamkah, ne smemo gledati. Bodi-!aao veseli, če se nase popolno narodno ujedinjenje tudi na ta način pospeši! Separatizem je nevzdržljiv za onega, ki si želi močno in srečno Jugoslavijo. Ako pa bomo Slovenci in Hrvatje ^vlekli vedno vsak na svojo stran in ►popolno ujedinjenje vseh treh plemen nalašč ovirali, bo država razdeljena ter bo imela kal razpada takorekoč že od začetka v sebi.
Dr. J. Skerlič je predlagal že leta \1918, naj bi se iztočno (ekavsko) narečje sprejelo kot občni jugoslovenski književni jezik, latinico pa kot občno jugoslovensko pismo. V srbski književnosti je bil ta predlog takrat popolnoma osvojen, nanj so se odzvali tuđi Hrvatje: le med Slovenci samimi ■se je pokazalo malo stvarnega približavanja, (Dr. J. Skerlič, Eseji o srb-isko-hrvatskom pitanju, Zagreb 1918.) tfaz mislim, da s časom tudi ti ideja I— ki je Skerličeva in ne moja — zma-•Jga, 6e se ji ne bo naravnost z vso silo nasprotovalo.
Začetek je že storjen! V Učiteljski tiskarni« v Ljubljani je izšla te dni knjižica: >Dr. Jože Rus, Glavni
statistički podaci o državi Srba, Hrvata in Slovenaca«. Knjižica je pisana v iztočnem, ekavskem narečju ter je vsakemu izobraženemu Slovencu takoj popolnoma umi ji v a. Pisatelj je spisal knjigo, se predno so izšli v »olov. Narodu« članki, ki so se tikali enotnega književnega jezika in se jo oči vidno ogibal vseh Slovencem bolj neum-ljivih besed.
Uverjen sem, da najde dr. Rus vedno več posnemovalcev, ki bodo pisali svoje znanstvene spise odslej v tej tako razkričani jugosJovansčini«, to je v ekavski srbohrvaščini, a kolikor mogoče v besedah, ki bodo čisto slovanske in bodo umljive tudi nam Slovencem.
Za sedaj je najmanj dolžnost vsakega omikanega Slovenca, da se priuči srbohrvaščine. V šolah se je negovalo učenje srbohrvaščine sicer že v preteklem šolskem letu, vendar še vse premalo. ž
Kako smo se morali mučiti Svoj čas z nemščino! Srbohrvaščina pa naj bi bila samo kot nekak nevažen postranski predmet?! Ne, tega že zaradi spoštovanja do Srbohrvatov ne smemo več dopuščati. U. P.
Pismo iz Prage,
ska se nima mešati v politiko in politično agitacijo.
Na Slovaškem se Je storilo \se potrebno, da ne bo nevarnosti v slučaja madžarskega vpada. Poslednji čas se je zlasti v obmejnih okrajih razširil tihotapski izvoa v takt meri, da je bilo treba v odpravo tega izvoza proglasit preki sod. Med delavstvom narašča ogorčenje, ker tovarne  odpuščajo delavce in sicer zato,
kar Imajo nagromadenega potno blaga pa ga ne puste na trg. Med ljudstvom se širi nervoznost vsled bolševiškega naraščanja. Umiritev prebivalstva se more doseči le z izvedbo agrarne reforme.
XVIII. kongres Svobodne Misli se bo vršil v Pragi 5. do 9. septembra. Oglašeni so zastopniki Iz vsega sveta. Pridelo tudi zastopniki Jugoslovanov. J. K. >.
Glasao! s Koroške.
— Kaj ie u> plebiscitna .Vomlaljn res sklenila? Celovški Usti z dne 27. avgusta 1920 prinašajo ofidjozno naznanilo, kakšni dokumenti so potrebni za one, ki hočejo potovati v plebiscitno ozemlje. V tem razglasa se izrecno pravi: Potniki s Kranjske, ki hočejo priti iz cone A v cono B, morajo imeti posebno dovoljenje (vizum
išče celo kopico nemških pritožb. In kaj se je zgodilo? Nemskutarji, ki so bili povabljeni pred komisijo. *o tačudeno Izjavili, da raznih pritožb oni niti podpisan niso. Tudi primerjanje resničnih podpisov z onimi na pritožbah je izkazalo, da so pritožbe falsificirane. Te pritožbe so se delale v znameniti Fritzovi p-opagandni pi-
na potnem listu) od avstrijske vlade; rav- 1 sarni In so poplavile vso plebiscitno koml-
23. avgusta 192C.
Uspeh poti zunanjega ministra dr. Beneša v Jugoslavijo, to Je sklep dogovora med čeho - slovaško republiko in Jugoslavijo, je bil sprejet v vsem češkem 'tisku z eseljem in poudariana važnost te nove zveze med državama dveh bratskih narodov. Iz vrste sodeb In izjav navajamo samo glas dr. Kramafa, ki prav! v I uvodniku »Narodnih Listov«, da vsak izmed nas pozdravlja sklenjeni dogovor, 'dotika se pa tudi našega razmerja do Italije: »Italija dobro ve, kako smo si blizu ■z Jugoslovani, kako nas veže nerazložljivo ne samo bratska kri, marveč tudi naše trpljenje pod skupnim neniškoavstrijskim podjarmljeniem. AH kakor je naša bodočnost skupna, kakor smo ogroženi z eno ^nevarnostjo in kakor moremo le s skupno obrambo obdržati svojo svobodo, (ako je l'treba tudi Italijanom odkrito reči, da naj bi se spor med Italijani in Jugoslovani 'rešil tako, da bi Jugoslovani ne ime!*: v ^rcu trna, ki bi jih nikdar ne nehal boleti ia ki bi zabrana prijateljsko jugoslovansko politiko proti Italiji Najlepša politika Italije bi bila, da bi imela v Jugoslovanih odkrite prijatelje in da bi bila ne le z Jugoslovani, ampak z vsem slovanskim svetom v bodoče v najlepših srčnih razmerah. Ako bo Italija postopala drugače, pa moramo reči, da so nam Jugoslovani tudi 'med Slovani zlasti blizu in da so naše simpatije na njihovi strani. Posebno Čutimo s Slovenci, s katerimi nas ie družila zavest, da je največ na oba naroda na-raerjen nemški napad In da mu oba zapirata nemško pot do Trsta in Adrije. Da smo se dogovorili z Jugoslovani, kako se bomo skupno branili proti vsakemu madžarskemu poskusu, porušiti sklenjeni mir, in si rekli, kako bi bilo za nas oba nevarno, ako bi se poskušala restavracija starih razmer v Madžarski in Avstriji, se razume samo po sebi ali ie potreba to tudi odkrito pozdraviti. Zraven Še pripominja dr. Krama?, da sta ministra obeh držav, "dva slovanska 3r?avnika govorila sicer o svojem bratstvu, aH niti z besedo se nista spomnila velike trpinke, Rusije, brez katere bi oba ne govorila v imenu svobodnih svojih drŽav. Zanimivo pa je, da je prav v trenotku, ko so se izmenjavali pojavi odkrite radosti nad združitvijo dveh svobodnih držav in se m niti z besedo omenila "Rusija, prišel Iz Amerike v hlra-jočo Evropo glas, zelo važen, poln vere v novo svobodno in demokratično Rusijo. Ta Ameriki ne bo pozabila teh lepih besed, in tudi ne Franciji, ki se jim ie pridružila. Nova Rusija bo iskala prijatelje med onimi, ki so verovali v njo, ko je bilo-najhujše. Pa slovanski ministri, meni dr. Kramaf, bodo zagotavljali zvestobo In udanost Rusiji, toda prav bi bilo, da bi storili, ko ie prav potreba vere in slovanske zvestobe.
notako  morajo  imeti avstrijski državljani, ki hočejo potovati v cono A, potno dovoljenje od jugoslovenskega zastopstva. Da Avstrijec lahko potuje v cono B,   mu ni treba drugega kot privoljenja koroške deželne vlade. Za Korošce pa ta določila ne veljajo. Oni lahko potujejo po vsej Koroški, ako Imajo le kakšno listino, ki potrjuje,   da invou   stalno   biva'išče ia Koroškem; noben Korošec   torej ne potrebuje posebnega dovoljenja, ako noče potovari Med Nemci pri nas se agitira,   da bi j v cono A. —- Tako torej! Ko se Je demar-se pridružili k svetovni organizaciji Uniji j kacijska črta otvorila, so v Celovcu av-za demokratično kontrolo. V njihovi sluz- j strijski   poUcaji   in   detektivi preganjali bi je cela vrsta nemških listov. Poleg raz- j naše ljudi, ki so rojeni v naši coni ali ima-glasa, izdanega v svrho širjenja tega gi- j jo tam stalno bivališče, iih vlačili na poli-
U/% n ! n        r+Z     *MAwn«/-v     \Tnm/^i      H^Uattl ti      l Tiratirvi r_ ^ ■ S .n.     * m *» *\      rvnrn •-. *■     i?     ama*-**!      /lii.ivn OnCA.
banja, si morajo Nemci nabaviti izvenpar lamentno tribuno, to pa je mogoče le s propagando v tujim. Kako si to predstavljajo, je razvidno iz besed, izrečenih na zborovanju nemških narodnih socijalistov
ciio in so na primer v enem dnevu obsodili preko 50 naših ljudi na 100 kron globe, Češ, da nimajo potrebnih potnih dokumentov. Čeprav so se izkazali s takrat veljavnimi občinskimi izkaznicami. Gospod
v Salcpurku. Delegat iz Češkoslovaške re-    Polizeirat   Spitzer se seveda na določbe
publike in poslanec češkoslovaškega parlamenta Knirsch je slikal z živimi barvami »trpljenje« Nemcev v češkoslovaški republiki in zaključil je svoj govor z besedami, da svobode Nemcev, kakor vedo nemški narodni socijalisti,   ne bo dala ne
plebiscitne komisije ni oziral in enostavno naše ljudi kaznoval in podil iz Celovca. Sedaj pa pride še lepše. Veriinlki, hujskači in hudodelci iz vse ostale Koroške, ki ne spadajo pod plebiscitno ozemlje, bodo torej lahko še bolj nemoteno po-
zveza narodov, ne mednarodna proletar- j tovali po naši coni, verižili, hujskall, po-ska solidarnost, marveč razsodita o njej žigaii in kradli, kot se to že sedaj godi prej ali slej kri in meč. Te izvenparla- po takozvani otvoritvi demarkacijske črte, mentne tribune bi bilo *X)treba Nemcem j Naša cona bo torej postala pravi eldorado toliko bolj, ako bi sledili pozivu post j za požlgalce in roparje, saj ni potrebno Jesserja, da bi izvajali pasivno politiko In i nikakega posebnega dokumenta, ker se vsi odšli Iz parlamenta. Iz previdnosti pa bi . se ne odrekli mandatov. Sedaj ko svetov- I coni.
na situacija ni ugodna Cehom in stoji j stvari, ki so tako očividno nam v Škodo, rdeča armada na mejah Slovaške, bi bil da tega ni treba še posebe poudarjati, izstop iz parlamenta ugoden manever. Ali j Ljudstvo le primorano, seči po samopo-ta fantastični nazor pri merodajnih nem- ! moči. Take krivice naše tebivalsto ne bo
Korošci lahko nemoteno   gibljejo v naši Plebiscitna   komisija   torej sklepa
ških politikih ne dobiva veljave. Naša vlada ustreza Nemcem kjer more, ali vse Je zaman. Karakteristična je epizoda iz Karlovih Varov. V tamkajšnjem mestnem gledališču je imel nastopiti operni en-sembl Narodnega divadla. Ravnateljstvi obeh gledališč sta se že pogodili, vse ie bilo pripravljeno, ali zadnji trenotek je mestni svet prepovedal češke predstave. In tako v svetovnem kopališča, na prav mednarodnih tleh ne sme nastopiti češka opera!
Vsi H pojavi nemškega sovraštva do naše države pa vendar ne zadržujejo čeških socij. demokratov, da se ne bi družili z nemškimi soc. demokrati. Izdali so sirupa j izjavo za nevtralnost češkoslovaške države In za njeno obrambo pri eventualnem upadu HorthyJeve armade. Ideal češke narodne države je soc. dem. že opustila in druženje nemške in Češke soc. dem. ne obeta za bodočnost nič dobrega, marveč znači jako težke politične in narodne koncesile. Za nevtralnost Je uprizorila 19. t. m. soc. dem. stranka v Pragi in na deželi celo vrsto taborov, katerih namen je bil nejasen, kajti naglašati nevtralnost s podobnimi manifestacijami, Je bilo pogrešeno, kajti nikjer ni bflo glasu, ki b! bil proti njej. Na programu tabora v Pragi ie bil tudi odgovor proletarijata Velike Prage legijonarjem XX. transporta Iz Sibirije na njihov oklic vsemu delovnemu ljudstvu češkoslovaške republike. Očividno je, da gre tn za poskus, spraviti armado v politično agitacijo. To je kakor ironija proti armadnemu ukazu, izdanemu prejšnji dan po ministru Nar. Obrane dr. Markoviču. V nJem se povdarja, da voj-
več mirno prenašalo. Verižnfke, hujskače in hudodelce iz onega dela Koroške, ki spada že pod Avstrijo, bo ljudstvo samo pognalo preko meje, ako ne bodo hnell vizuma naših oblasti na svojih dokumentih.
•
— Plebiscitna komisija in nase »pritožbe«. Na Koroškem so se Nemci odločili za taktiko pritožb Cc kakega nemškn-tarčka zaboli zob, pa že teče h dlstiikt-nim svetom, da le grozno bolan. Dokler so bile njihove pritožbe le ustmene. so še dobro vozili. Ko so pa pričeli vlagati pismene pritožbe, ie pa zadeva postala zanje bolj kočljiva. Predvčerajšnjim na primer se ie pripeljal dlstriktni ententni svet v Št Jakob v Rožu, da tam na licu mesta pre-
sijo. V tej pisarni se le torej falsificiralo pritožbe, ki jih niti nemskutarji niso mogli podpisati, tako so lažniive Izpodko-paval se je ugled naše uprave in vse na tako lahkomišljen naČm, da se treba prijeti za glavo. Zahtevamo od na^e vlade, da zatvori takoj to nesramno propagandno gnezdo In da požene njene člane, ki so s tako neverjetno drznostjo izpodkopavali njen ugled, preko meje, kamor spadajo. Plebiscitna komisija se )e pa lahko prepričala, koliko so nemške »pritožbe« vredna.
•    . •
— Italijani in koroški Nemci so že obupali. Po toliko raz trobentam nemški zmagi na Koroškem ne morejo biti nemški voditelji in njihovi laski pomagači posebno prepričani. Da si šanse saj nekoliko izboljšajo, hočejo kršiti mirovno pogodbo st. germainako. Ker ne morejo dobiti v naši coni na noben način veČine, je torej treba, da si pridobijo na kakršensibodi način novih volilcev. Najenostavnejše je pač da bi rudi Celovčani volili v naši coni. In res je nemški načrt ta, da se hoče dati volilno pravico v naši coni tudi Celovčanom. Mirovna pogodba st. ger> mainska izrecno določa, kdo ima volilno pravico. Tam stoji, da voli v dotični coni, ki je izpolnil vse pogoje za dotično cono. Avstrijci pa tolmačijo to točko tako, da lahko voli v naši coni tudi oni, ki je izpolnil pogoje za obe-dve coni, torej za celo plebiscitno ozemlje. Težko si predstavljamo, da bi plebiscitna komisija to načelo, ki tako očividno krši mirovno pogodbo si. ger-UHunsko, osvojila kot svoje. V mirovni pogodbi se namreč točno razlikujeta dva pojma in to je vse plebiscitno ozemlje (region de Klagenfurt) in pa dve glasovalni coni (zone premiere, zone deuxieme). Ne verjamemo torej, da bi plebiscitna komisija hotela kršiti st. germainko pogodbo v tej silno važni točki, kafri to bi bil lahko začetek rasnih neprijetnosti. Ce enkrat en ten t-na komisija prične kršiti določila, ki so jih predstavniki ententnlh držav podpisali v St Germainu, potem seveda tudi mi nimamo vzroka se teh določil striktno držati. Dosedaj stojimo še vedno strogo na podlagi te mirovne pogodbe in bi nam ne bilo prijetno v bodisi kateremkoli ozira od nje odstopiti.
I ■
Telefonska In fenolnima poroEiln.
VLADA PROTI KOMUNISTOM. — UPRAVA BEOGRADA SE JIM NE IZROČI! LDU Zagreb, 27. avgusta. »Novosti« poročajo iz Beograda: Ko je državna oblast doznala za izjavo komunistov v občinski seji pred položitvijo prisege novih občinskih odbornikov, je izdal minister Draškovlč pismeno naredbo stari občinski upravi, da jo ne oprosti njenih dolžnosti, dokler se ne reši spor, ki je nastal zaradi prisege. Kljub terrtu je stara uprava izročila svoje posle novoizvoljeni. Ko pa ie včeraj hotela iti nova uprava v občinsko zgradbo, jo
je našla zasedeno po orožnikih. Zastopniki komunistov so nato odšli k ministru Draškoviču, ki je izjavil: Po izjavi, ki jo je podal komunist Pavlović pred zaprisego, smatram, da Vi niste položili prisege ter z ozi-rom na to tudi niste mogli sprejeti uprave. Komunisti so odgovorili ministru, da so prisego položili in prevzeli upravo ter da je to ugotovljeno v zapisniku. Minister je kTjtrb" temu vstrajal pri svojem tolmačenju ter izjavil da bo razpisal nove volitve.
LDU Zagreb, 27. avgusta. »Narodna Politika« poroča iz Beograda: Ministrski svet je na svoff včerajšnji
seji sklenil, da se beograjska občinska uprava ne prepusti komunistom,
ker niso položili predpisane prisege. Ministri se niso zedinili v tem, ali naj bi se Imenoval upravitelj občine ali pa naj bi voda občinsko upravo do novih volitev stari prejšnji občinski odbor. Predsednik občine bi postal radikalec Marjanovič.
DR. TRUMBIČEVI SESTANKI 2 DRŽAVNIKI. LDU Zagreb, 27. avgusta, »Jutarnji list« poroča iz Beograda, da je dr. Trumbič izjavil, da bo čez nekoliko dni prišel v Beograd. Sedaj se nahaja v Luzermi ter se je tam sestal z Llovd Oeorgeom in OlolittijerrL
ZOPET NEMŠKE DEMONSTRACIJE OB MEJI.
Maribor, 27. avgusta. Ko se Je dne 25. t. m. razmejitvena komisija na svojem ogledu obmejnega ozem-tja peljala proti Radgoni skozi apa-ško kotlino, jo je del tamošnjega nemškega prebivalstva demonstrativno sprejel z avstrijskimi in bivšimi štajerskimi zastavami ter vzkliki »Heil Osterreich« in slično. Naše oblasti so uvedle korake, da se tako izzivanje in protidržavno ravnanje nahujskanih ljudi v bodoče prepreči. Naš komisar general Plivelić Je pred ententno kotnisiio izrazil svoje pomisleke proti takemu nekorekmerrra postopanju nemškega prebivalstva ob meji in opozoril na neprilike, k! bi utegnile nastati iz tega.
JOFEROV NAČRT. LDU Dunaj, 27. avgusta. »Mtt-tagspost« poroča: General Joffre se prizadeva ustvariti voiaško konvencijo med Madžarsko, Romansko tn Jugoslavijo, da bi s poljsko armido združen zadal Rusin odločilen odar.
REKA — NEODVISNA DRŽAVA?!
V Trstu, 26. avgusta.
Za proglasitev neodvisne reške države je določen dan obletnice D* Annunzijeve zasedbe, 12. septembra, in pristali so na to. razem tamošnjih Jugoslovanov, vsi sloji reškega prebivalstva, tudi socijalno-den»kratično delavstvo, ki je po svoji delovni zbornici in politični organizaciji podalo izjavo, da pristoje na proglasitvi neodvisnosti, ker je to že stara njegova zar hteva. Avtonomisti doslej še niso podati kake izjave; ali zanje je tu65 nepotrebna, ker je samostojnost Reke vendar glavna in pravzaprav edina demokratje so v svoj! oficijelni izjavi zahtevali le še zajamčen je polnih pravic delavstva v vsakem pogledu tn možnosti prijateljskih odnosa j ev med vsemi v Reki bivajočiml narodnostmi. NenofieijeJno pa pojasnjujejo te svoje zahteve nekoliko obširneje, zahtevajoč, da bodi neodvisnost Reke resni6* na, stvarna, brea vsakega pokroviteljstva, de, se nemudoma odstrani iz Reke D* Annunzio ■ njegovimi lefrionarji h? so takoj razpišejo volitve na podlagi splošne, direktne in tajne volilne pran ▼ice za vse dalj časa na Roki bivajoče osebe, da se nemudoma razpusti narodni svet, da bodi pristanišče svobodno »a trgovino prav tako Italiji, kakor. Jugoslaviji, da naj imajo enake pravico in dolžnosti meščani laške in Jugoslovanske narodnoti in da naj se takoj prično dobri odnosaji z narodi vsega sveta. Na vsak način pa proč s D* Anminzijem, češ, da Je neodvisnost a njim le komedija, spletka, če no izdajstvo delavskih koristi. D* Armunziju Je torej odkienkalo na Reki, in t% septembra bi potemtakem moral bUI zadnji dan njegove reške slave Ob1 se v tem ne domisli čemu drugemu?
A ka£ stori Italija,, kaj Jugoslavija, kaj e rit en ta. Ali Je mogoče, da so resko vprašanje ne tak način iztrga iz kompleksa jadranskih vprašanj, k} so po svoji naravi neločljivo avesana med seboj? Nemogoče, četudi bi se Italija odrekla svojim težnjam za Reko rn
Vilko Mazi:
Hiška
V mladosti se naklati v dušo vse polno sani, ki se drže človeka kakor k!6p, da se iih v življenju le iztežka otrese. Ali komaj se otrese ene, se pojavi dvoje, troje novih.
To so tiste sanje, ki se jih nekateri domislijo v dozorelih letih komaj s nlistrskim nasmehom, drugi pa 'so prepričani do konca dni, da Je večina teh sanj življenju tako potrebna, •kakor sladkor v kavi ali gnoj v gredi. Med poslednje bi po pravici pri-štel pokojnega profesorja Kornidarja.
Dokler je bil še študent le koval več ali rmanj ponesrečene verze, ki so se jih uredniki bali in izogibali kakor vrag križa. Kasneje je pisal črtice in novele, kjer je bilo več pomiš-ijajev in pik nego besed. Tud! s temi »umotvori« ni mogel prek uredniškega kosa. Ko pa ga je neko uredništvo nahrulilo na platnicah: »Za pet ran božjih vas prosimo, da nam vbodo-če prizanesete z vašimi budalostmi!« si je dejal s polnim prepričanjem, da so uredniki »starokopitne trape«, ki nimajo niti pojma o »moderni lepoti«, in je sklenil: »Če mislijo seveda, da sta narodu dovolj Prešeren in Lev-jatik, tedaj hi vredno prerekanja.«
in res so imeli podal uredniki
K. (
blažen mir — vsaj s Komidarjeve strani.
Svoje »pesniške iskre« ie kresa! odslej po bubavnih pismih. Pa tudi v ljubezni ni našel sreče. Ni se lovil za tisočaki in premoženjem, kakor delajo to tisoči in tisoči »banalnih materi jalistov«. Hrepenel je samo po idealni ljubezni, po tisti ljubezni, ki »železne duri prebije«. Iskal je žensko, ki bi ga popolnoma razumela, ki bi mogla postati z njim ena duša in eno telo . . . Zaman! Od nikoder je ni bilo. Kjerkoli je potrkal, povsod se Je odzvala grda sebičnost: Daj in ne jemlji! Kaj ideali! —Ampak mastna služba in rejeno življenje!
Ko je Komidar zdvomil tudi na8 idealno ljubeznijo, je postal pohleven realist. Zahotelo se mu je po notranjem rrrlru. Saj mu je bnb tačas že petintrideset let — čas, da krene življenje na pridapot
Pomislil je: »Čemu gonja za gfu-plm svetom? Pol življenja sem za-frečkal za druge — pol naj pa ostane meni. Mir, mir bodi moj poslednji ideal!«
In kakor }e pomislil, je sklenil bi storil. Stopil Je v srce in neusmiljeno pometal iz nJega vso tisto malikovai-sko šaro. ki ga je bila ukanfla za pol življenja. Samo eni stvari je prizanese!, tisti ponižni sanji, ki je doslej vsa skromna čepela v poslednjem kotič-
ku srca — sanja o lastnem domu. Tei sanji ie izročil zdaj okna in duri svojega srca.
Že v prejšnjih letih ga je zajelo včasih koprnenje, da bi si postavil na samoti ponižno kolibo in bi se umaknil zlobnemu, sebičnemu svetu. Ali to koprnenje je bilo kakor v megli, nejasno in brez obrisov. Oglasilo se je le mamogrede. za trenotek, skoro nezavedno, večinoma takrat, kadar Je doletelo Kornidarja novo razočaranje. In je ugasnilo, ko je to razočaranje zabrisala nova omama. Zdaj pa se je oklenil tega tihega to-lažnika z vso hvaležnostjo.
»Mala hišica na samoti daleč od burnega živUenja, čisto majčkena in nekaj zemlje okoli. Vsaj za par let, da bi Jih obdelal po svoji volji in v božjem miru. Da bi vsadil nekaj dreves ra zgradil uljnjak. Droben bister potoček za hišo, tik uljnjaka. Tja bi si postavil klopco, posedal na njej v urah oddiha hi se ob šumenju čebel tn vode vdajal vseblagoslavUajočemu miru...«
Kadarkoli je bil prost in le bil lep dan nad mestom. Je vzel nahrbtnik In palico ter romal po samotah do poznega večera. Iskal je kraja, kjer bi mogel uresničit! svoj poslednji ideal. In če je našel tak kotiček, je prebil v nJem po cele ure v nepopisni nasladi. Meril Je s koraki: toliko za
hišo. toliko za vrt, tam za uljnjak, tam klopca ... Na čemernem obrazu se je zalesketaia otroška radost, metulj na osatu.
Včasih je stopil celo do kmeta na polju in ga po nerodnih ovinkih izpraševal, čegav je oni prostor, je-H naprodaj in koliko bi veljal?
Kadar pa je bilo slabo vreme, je študiral doma kopo vsakovrstnih načrtov, ki si jih ie bil naročil iz nemških knjigam. Bile so to večje ali manjše vile s koloriranim pročeljem in s tlorisom. Toda noben teh načrtov mu ni ugajal, ker ni odgovarjal njegovim željam, ki so hotele čisto drug slog in drugačno razporedbo prostora. Komidar je hotel nekaj Čisto preoroste^a. a nredvsem nekaj samoniklega, nekaj takega, Česar nI gradil še nikoli noben zidar. Imel je tudi več strokovnih krriig. ki so mu dajale natančne podatke o gradbenem materijalu, o njegovi vrednosti in cenah, o stroških za delo in delavce. Tako je risal po svoie in gradil v duhu, kakor naj bi hišica naiprimernej-še odgovarjala kraju in legi. Pa je spet prenareial in popravljal osnutke hi si prigovarjal:
»Dokler je samo v duhu in na papirju, je še zmerom čas za korekture. Dozoreti mora. Nočem, da bi me kdaj grevalo, ko bi bilo že ore-
pozno in bi šel moj poslednji ideal k
vragu...«
Zato je Še zmerom rzrtkai za novimi kotički. Še prikladnej?imi njegovim tihim sanjam, in koval nove načrte.
Z denarjem pa je varčeval skoro do skoposti. Najel si le najskrom* nejšo podstrešno sobo in poiskal najcenejšo restavracija Se Čevlje si le dal nabiti z gostimi vrstami žebljev, da bi prihranil na podplatih. Slehern vinar, ki ga je mogel le količkaj pogrešati, je nesel v hranilnico. Hranil-nični knjižici pa je dal geslo »Lastni dom«. Kolikokrat Je pregledoval v tej knjižici s smehljajočim se obrazom dolge kolone vlog!
Čez osemnajst let }e bil že skoro zadnji list poln.
»Devet tisočakov. .. Skoro bo zadosti. Odločiti se bo treba, umirov* ljenje se bliža, starost«
Pa je izbruhnila vojna. Požrla Je delavce in zaustavila delo.
^Sai bo kmalu minilo!« se je tolažil. »Se nekai glavnice in obresti se bo nabralo.«
Ali vojna se je vlekla iz meseca v mesec, iz leta v leto, v samo neskončnost. Vrednost denarja Je od dne do dne padala, hranilnice so znižale obrestno mero.
Profesor, ki je bil medtem Že vpokojen, je začel obupavatL Pokoj-
a
pristala na njeno neodvisnost. Neposredno reško zaledje je zasedeno po Lahih: Kak pomen naj ima potem resko svobodno pristanišče za Jugoslavijo, ki je po laskih kordonih odrezana od njega, ne glede na to, da pomenja Reka zanjo narodno in gospodarsko-politično življenjsko vprašanje! Ne, dokler ni rešeno predvsem vprašanje meja med Jugoslavijo in Italijo, je rešitev reškega vprašanja nemogoča, temveč le za onim ali vs po redno žnjim. Da si je znal Giolitti pridobiti za svoje načrte glede Reke morda privolitev Anglije in da si pridobi tudi privolitev Francije, ni izključeno, in ker potem, če se Italija, kar je zelo verjetno, če ni že popolnoma gotovo odreče svojim zahtevam po suverenosti nad Reko, stvar ni več daleč od amerikanske-ga stališča, jugoslovenska vlada ne bo imela najlažjega posla, če bo hotela uspešno zastopati nase koristi, in še temmanj, ko se je že vendar tudi v tem vprašanju že precej popuščalo in popustilo ter je zahteva po jugoslovenski Reki prihajala na dan le še na ljudskih shodih in v časopisju. Saj smo se Se nekam zadovoljevali z Reko pod Zvezo narodov!
Ce bi bili mi >obsedenci<r zlobni, bi skoraj rekli, da nam ugaja ta načrt, ker bi tako postali vsaj neposredni sosedje svobodne Reke, ko se vendar tam na strani zaradi najnujnejših strankarskih prepirov in večnih kriz itak nihče nima časa resno pobrigati za to, da bi tudi mi po lastnih jugoslo-vcnskih tleh mogli do jugoslovenske Reke. V ostalem pa bi neodvisna, svobodna Reka z neposrednim jugoslo-venskim zaledjem najbrž tudi v Jugoslaviji ne imela preveč nasprotnikov!
Reka, 25. avg. »Vedetta cflta-lia<i priobčuje uradni razglas o proklamaciji neodvisnosti reške države. Reka je kot bivši »corpus separa-tum« ogrske krone popolnoma neodvisna in suverena ter obsega luko, železnico in zaledje.
Reka, 25. avgusta. Socialistične organizacije pristajajo na neodvisnost pod sledečimi pogoji: Priznati se morajo delavske zahteve, kakršne so že priznane v drugih socij ilno najbolj svobodnih državah. Delavstvo mora dobiti v državi in javni upravi najširše pravice. Obstoj delavskih slojev se mora zagotoviti. Garantirati se mora za kulturni razvoj v bratstvu vseh narodnosti v reški državi.
Rim, 26. avg. Danes dopoldne je sprejel zunanji minister Sforza reško delegacijo, kt mu je poročila o gospodarskem položaju na Reki in urgirala hitro rešitev reškega vprašanja. V političnih krogih so mnenja, da se bo italijanska vlada vsled pasivnega zadržanja Llovd Georgeja v jadranskem vprašanju na konferenci v Lucernu odločila za aneksijo Reke, To mnenje je utemeljeno v prepričanju rimskih politikov, da evenru-elna pogajanja z Jugoslavijo itak ne bodo imela nobenega rezultata.
FRANCIJA IN JADRANSKO VPRAŠANJE. Trst, 26. avgusta. Laško časopisje poroča iz Pariza, da se sedaj francosko časopisje malo bavi z Jadranskim vprašanjem, ali kdor je bolje poučen o zakulisni francoske diplomacije, ve, da bi Francoska namesto neposrednega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo rajši imela kak mednarodni ukrep, četudi priznanje londonskega dogovora, to pa zato, ker bi neposredni sporazum med Italijo in Jugoslavijo ustvaril na eni strani Jadrana položaj, moralno in gospodarsko ugoden za Italijo, kar pa seveda ni pogodu Francoski, ker gre njena vnanja politika vedno za moralno in, če mogoče, tudi gospodarsko nadvlado vsepovsod.
LL0YD GEORGE O JADRANSKEM VPRAŠANJU. LDU Dunaj, 27. avgusta. »Mit-tagspost« javlja iz Lugana: Pri sestanku Llovd Georgeja in Giolittija v Luzemu se je razpravljalo tudi o jadranskem vprašanju. Llovd Geor-
nina je ostala daleč za blazno naraščajočo draginjo, in dasi je skoparil, mu ni ostalo niti vinarja. Vsak dan bednejŠa perspektiva...
Naposled se ga je lotila nevarna in dolgotrajna bolezen. Zateči se je moral k starim prihrankom — v »Lastni dom«, da je mogel plačati zdravnika in zdravila. Kakšna vsota! Dvatisoč kron! — Kdaj jih vrne »Lastnemu domu«? — Ce se bolezen povrne?--
»Poslednji ideal se ruši, pade, izginja --Strašno! Neznosno! —
Nikoli lastne hišice in gruče zemlje, da bi jo po svoje---«
Razjokal se je bedni, ogoljufani mož.
Oni dan sem hodil po pokopališču med dolgimi vrstami novih grobov. Tam je stal preprost kamen in sem čital:
Tu je moj
»Lastni dom«. Kar mi ni življenje dalo, dala mi je bleda smrt: hišo imam zdaj in vrt...
Profesor Komidaa
ge vstraja na stališču, da ne bo v jadranskem vprašanju storil nobenih korakov, marveč prepustil rešitev Italiji in Jugoslaviji. Zavezniki morejo zastopati le stališče londonskega dogovora napram Italiji.
OB ALBANSKI MEJI.
LDU Beograd, 27. avgusta. Zastopnik albanske vlade v Tirani je izjavil našemu zastopniku v Korici povodom napada na naše meje in Bratske Kanove, da želi albanska vlada vdržati tradicijonelno prijateljstvo s Srbijo. Večina albanskega naroda je za to. da se tuja agitacija razvija povsod, ob skupnih mejah, posebno okrog Skadra in Debra. Vlada se zaradi tega nahaja v zelo težkem položaju, toda v Skadru vlada beli in rdeči teror, ki se izvršuje nad Srbi v okolici Skadra kakor tudi v mestu samem nad vsemi uglednimi Albanci, ki so pristaši priatelj-stva in solidarnosti s Srbijo. Vrše se aretacije v Skadru in uboji v ska-derski okolici.
LDU Elbasan, 27. avgusta. V Albanijo je došel Vekih paša, eden izmed uglednih turški generalov. Dosedaj je bil v Mali Aziii nri četah Izmail Kemai naše ter je došel v Albanijo preko Rima.
LDU Skader. 27. avgusta. Pri vasi Čezini in Vrani se zbiraio množice Amavtov ter črnogorski pristaši ekskralja Nikite. Istotako se zbirajo pri vasi Redi severnovzli >d-no od Skaderskega jezera amavtske tolpe. Sodijo, da je zbranih okoli 4000 mož.
LDU Elbasan, 27. avgusta. Opaža se gibanje Amavtov v smeri proti Debru. Z Arnavti prirejajo v džamijah zborovanja ljudie. ki so došli iz Male Azije preko Rrindisiia.
LDU Debar, 27. avgusta. V vojski Beniz bega. ki poveljuje napadom na naše čete. so tudi ljudie, ki jih je Sama albanska vlada v Tirani uradno obtožila Dri naših oblastih kot sovražnike albanskega naroda in tuje agente.
LDU Debar, 27. avgusta. Arnavti pripravljajo nov napad. Dne 23. t. m. so poizkušali napasti naše straže pri mostu, ki se nahaja na naši obmejni črti že od 1 1913. ČESA ITALIJANI NE OPOREKAJO?
Trst, 26. avgusta. Italijansko Časopisje priobčuje vesti jugoslovenskih listov, po katerih naj bi bil prišel kralj Nikola s pomočjo Italije v Skader, odkoder naj bi se začel upor Črnogorcev proti skupni državi. Nadalje poročajo o jugosl. poročilih, po katerih naj bi bilo v Gaeti zbranih 10.000 Črnogorcev, ki naj bi bili pripravljeni >osvo-boditi« Črnogoo in postaviti na prestol dinastijo Petrovič. Te čete naj bi bila preskrbela z orožjem Italija. Italijansko časopisje dementira vest o bivanju Nikole v Skader, ki je imel ravno le oni sestanek z italijanskim kraljem v Cannesu, ne dementira pa vesti o črnogorskih Četah v Gaeti in podpiranju rev. akcije v Crni gori s strani Italije.
NEMŠKI IZGREDI PROTI AN-TANTI.
LDU Vratislava, 26. avgusta. (DKU — Wolff) Po shodu, na katerem so govorili begunci iz Gornje Šlezije, je vdrlo več mladih ljudi v poljski konzulat in razdejalo pohištvo. V pravtako ogroženem hotelu »Furstenhofu«, sedežu medzavezni-ške komisije, je naglo dospelo redarstvo preprečilo izgrede. Tolpa je nato hitela k francoskemu konzulatu, opustošila prostore in pometala akte na cesta Tamkaj postavljena varnostna straža ni bila dovolj močna za nenadni napad, in šele. ko so dospela ojačenja. se je posrečilo obvarovati konzulat nadaljnega razdejanja. Nemiri v večernih urah so kazali deloma izrazit antisemitski značaj.
LDU Berlin, 27. avgusta. Wolff. Namestnik državnega ministra za zunanje stvari, poslanik Rosenberg, je danes posetil francoskega poslanika in mu izrazil obžalovanje nemške vlade nad včerajšnjimi dogodki v Vratislavi.
MIR V GORNJI ŠLEZITI.
LDU Berlin, 27. avgusta. Wolff. Poljski komisar v plebiscitni komisiji Korfantv in vse poljske organizacije so izdale proglas, ki pravi: Položaj je tak, da bi z nadaljnimi vstajami in nemiri naša pravična stvar le trpela. Vsled tega Vas pozivljemo, da se povrnete na delo, zlasti ker m* več povoda za upor. Hkrati Vas tudi pozivljemo, da izročite orožje. Nadalje morate opustiti vse napade na nemške prebivalce, da se povrne red in mir. * STAVKA ANGLEŠKIH RUDARJEV.
London, 27. avgusta. Včeraj se je vršilo veliko zborovanje angleških rudarskih zvez, pri čemer je prišlo tudi do glasovanja o stavki. Ogromna večina delavstva se je izrekla za stavko. Vsled tega stoji angleška industrija pred težko gospodarsko krizo. Edino upanje je, da bodo že uvedena pogajanja morda le še rodila uapeha
NEMŠKI DELAVCI UNjClLI VOJNI MATERIJAL ZA ZAVEZNIKE.
Berlin, 27. avgusta. Po včerajšnjem zborovanju delavstva v Fur-stenfeldu so delavci uničili 28 tor-pedovk in 4 pomorska letala,   ki so
bila namenjena za zaveznike in katere bi se moralo odposlati te dni v Anglijo, Francijo, Ameriko in na Japonsko. Delavstvo je ta svoj čin motiviralo s tem. da se izgovarja, da ne dopusti, da bi zavezniki vporab-liali ta vojni materijai v boju proti Rusiji.
SPLOŠNA MOBILIZACIJA V RUSIJI.
Moskva, 27. avgusta. Prvi dan splošne mobilizacije je imel po lcH Rusiji lep uspeh. V Petrogradu varnem se je prvi dan odzvalo pozrvu nad 80 odstotkov. Komunisti, pristaši sovjetske vlade, so se istotako cd-zvali pozivu in so bili takoj odposlani na fronto. Tudi iz posameznih guber-nij se poroča o mnogoštevilnem odzivu. »Pravda« poroča, da so moskovski sovjeti in delavske zveze sklenile korporativno udeležbo pri mobilizaciji.
Ščtfffe mm žlulfenske potrebščine.
(Pesem, ki jo vsak zna.) Začnimo kar pri moki! 2e med vojno se ie ni dobilo. Polna je bila smeti in otrob. Kruh iz nje je bil grenak in neužiten. Danes pa, ko imamo v rokah svojo žitnico, smo si uredili stvar tako , da ni j mnogo bolje. V »Samopomoči« se je prodajala pred meseci moka, ki so jo konsu-inenti kot neužitno zametavaii. Že doigo časa iščeš mokarja po mestu, kjer bi dobil zdrave krušne moke Ni je, grenka je in grenak je iz nje kruh. Zakaj ie testo iz nje rudeče? Povejte nam vendar kemivi, kaj ie v njej? Pa mislimo: že mora tako biti! če se ti pa posreči dobiti pri poštenem kmetu Črne krušne moke, ki je videti mnogo slabša, je iz nje kruh sladek, da se ti zdi, kakor da bi mu bil sladkor primešan, ker je blago pristno. Tega že nismo več vajeni Kaj je v tej neužitni moki? Zakaj je ne preiščejo naši kemiki? Ali nimamo zavoda za to? V drugih državah pa ga imajo!
S takim kruhom ne izhaja niti kmet, ki dela ves dan na svežem zraku. Kako pa naj živi ob njem uradnik, ki ves dan sedi, učitelj, ki vživa ves dan slab zrak? Ali ni Čuda, da bolehajo ljudie z že itak slabim želodcem in zmučenimi Živci? In čemu plačujemo smeti mesto žita? Naši dohodki niso po tem.
Bela moka je istotako slaba. Ne da se gnesti* in dobra kuharica često iz navidezno najlepše meke, ki se dobi, ne more prirediti močnate jedi. kakor je bilo v boljših časih mogoče. Preiščite io! Oo-tovo ji je primešano nekaj, kar ne spada vanjo, a draga je dovoli. Cemu plačujemo primesi v njej, ki so kvarljive? Ce pa hočeš dobiti enkrat pristno belo moko, plačati jo moraš čez noč podraženo za 2 kroni. Ali ie to draženie upravičeno?
In kvas, blago neizogibno v gospodarstvu.  Pa vsak drugi  nakup drož ie slab.
Gospodinja čaka in čaka in se jezi, pa te-*-to Ii ne kipi. Kruh je zopet shu, želodec plačaj stroške! Ali ni n\^\ ča . Jugoslaviji tovarna, ki bi proizvajala dobre dro-že in li ni mogoče ravnati ž njimi tako, da bi prišle konzumentu nepokvarjene v go-spodinstvo? Samo zanikrnost je ovira temu. Kaj se izda denarja za to slabo robo, ki je dalje vzrok slabemu kruhu in v še nadalinejih posledicah slabemu želodcu. Ne eden odstotek slabe snovi pri moki in ne ene deke slabih drož ne moremo plačevati Ne zmagamo tega ne materijelno, ne s stališča zdravstva. Pobrigajte se za stvar merodajni činitelji!
Kruh in meso, najvažnejši živili! Moka je draga, meso istotako. Pa tudi to cesto ni užitno. Včasih je mnogo prem'ado in zgodi se, da ima duh. Tudi to je brez potrebe. Če je tako malo mesa kavor sedaj, lahko ga mesar proda svežega tudi, če, kakor letos, nimamo ledu. Brezobzirno je to napram konzumentu, da se mu na-tvezuje tako meso. — Na trgu ti računi mesar, kakor se mu zdi, prednje meso za zadnje itd. — Če se pa zmoti, se zmoti vsakokrat le sebi v prid. Služkinjo, ki ne pazi dovolj, ti omami z navalom »krepkih* besedi. Gospodinja, uradnikova žena s pičlimi dohodki, pa sezi v žep in plačaj! Par zgledov bi bilo treba ožigosati in teh nepoštenosti bi bilo konec.
Dalje je najvažnejše živilo mleko. Hudo obitelji, kl ima po 6 in več otrok! Konzumenti pripovedujejo, da se ne upajo reči ničesar svojim mlekaricam, ki jim včasih nosijo samo vodo, samo zato, da bi jim ostale — »zveste«(?9 Kakor hitro primanjkuje mleka, nadomeščajo ga z vodo. V mlekarnah se posnema z njega smetana, konzument pa plačaj. Kje so araomerri, ki so poslovali včasih ob naših vhodih v mesto? Vse je menda zaspalo Plačuj vodo za mleko, ubogi uradnik!
Valna proti boIISeuikoi
LDU. Varšava, 26. avgusta. DKU. Poljska brzojavna agentura poroča: Frontno poročilo z dne 26. t. m.: V odseku I. in V. armade položaj neizpremen j en. Dne 25. avgusta so naše čete zasedle Grajevo. Na južni fronti vzhodno od Lvova ljuti boji pri Za-dvoreu.
LDU. London, 27. avgusta. (Brezžično). Uradno se objavlja, da je odgovor na noto sovjetske vlade na Bal-fourjevo noto dospela snoči v London. Sovjetska vlada izjavlja, da bo svoji želji po svetovnem miru zapostavila vse drugo in da bo zaradi tega umaknila pogoje, po katerih naj bi Pojska preskrbela orožje in streljivo za 200 tisoč delavcev.
LDU. London, 26. avgusta. DKU. (Reuter). Ko je sovjetska vlada obvestila angleški kabinet o tem, da odobrava umaknitev pogoja glede ustanovitve iz delavcev sestavljene milice, je akcijski odbor delavstva zahteval od angleške vlade, naj naznani pogoje, s katerimi bi bila pripravljena, skleniti z Rušio mir. Tud isovjetska vlada je bila pozvana naznaniti svoje pogoje.
LDU. Carigrad, 26. avgusta. DKU. (Havas). Po zadnjem vojnem poročilu so čete generala Vrangla zasedle Ra-jevsk in železniško postajo Timošev-sko. Južna armada je na severu province Tavrije izvojevala veliko zmago in ujela mnogo mo* ter pridobila bogat plen.
Moskva, 27. avgusta. Rusko frontno poročilo javlja trdovratne boje pri Brest-Litovsku in pred Lvovom. Na Krimu se je posrečilo Rusom pri Ker-šonu potisniti sovražnika nazaj, pri čemur je bilo mnogo ujetih in je bilo zaplenjeno mnogo vojnega materijala. Pri Orjehovu se vrše ljuti boji.
London, 27. avgusta. Uradno se potrjuje, da so angleška, francoska in italijanska vlada poslale Poljski ostro noto. v kateri svare pred pretiranimi nadami v uspehe poljskega orožja in pred prekoračenjem mej, določenih v st. germainskem miru. Čeprav je Amerika poslala Poljski že stično noto, so
zavezniki istega mnenja, kakor Amerika. Iz Varšave je došlo obvestilo s strani poljske vlade, da bo le ta tekom 48 ur podala Ameriki zadovoljiv odgovor na njeno noto.
Gdansko, 27. avgusta. V tukajšnji luki se je danes usidrala angleška floti lja, . obet o ječa iz 4 malih oklopnih križark. Na eni teh križark je izobešena angleška admiralska zastava. V Inki se nahajati poleg danes dospelih angleških ladij še dve veliki angleški vojni ladiji in 2 francoski oklopni kri-žarki.
London, 27. avgusta. Uradno se potrjuje vest, da je včeraj zvečer prispela v London nota ruske sovjetske vlade kot odgovor na Balfourjevo noto Rusiji. V svojem odgovoru zatrjnje sovjetska vlada, da želi mir na celi zemlji in da je zato črtala iz svojih pogojev točko, v kateri zahteva Rusija od Poljske 200.000 pušk za oborožen]e ruskega delavstva. Ruska vlada upa, da je s tem Činom ustregla željam angleške in italijanske vlade.
London, 27. avgusta. Ker je ruska sovjetska vlada črtala iz mirovnih pogojev Poljski točko o oboroženju rukega delavstva, se je sedaj akcijski odbor angleških delavskih zvez obrnil do angleške vlade ter zahteval, da ta takoj objavi mirovne pogoje Rusiji. Istotako je angleško delavstvo pozvalo rusko sov jetko vlado v Moskvi, da objavi s svoje strani mirovne pogoje.
AHenstein, 27. avgusta. (Wolff.) Kakor poroča >Allensteiner Volks-blattc, sta se dne 26. t. m. pri Gehsenu s poveljnikom generalom Gevjem predala štab 10. ruske pehotne divizije in vrhovno poveljstvo S. konjeniške divizije, ki sta spadala k IV. armadi. Poljaki so sedaj zaprli vso poljsko mejo.
Moskva, 26. avgusta. (Brezžično.) Frontno poročilo od 26. t. m.: V ozemlju Brest-Litovska trdovratni boji za utrdbe mesta. Pri Lvovu so živahni boji z menjajočimi se uspehi. V krimskem odseku je bil sovražnik v ozemlju Chersona potisnjen nazaj, pri čemer smo dobili mnogo ujetnikov. k
PolKICne uestt.
= Nemški oficirji io SOClJilifti. Berlinska »Freiheit« poroča, da se je v zadnjem času priglasilo veliko Število ljudi za vstop v neodvisno socijalistično stran* ko. Natančne informacije s strani stranke pa so dokazale, da Je večina novih priglašen cev iz vrst bivših oficirjev, ki ne morejo biti spreleti v socijalistično stranica
-■ = Bollicviški denar za aatfeško či-
soisje. Angleška admiraliteta priobčuje vsebino tajnih brezžičnih brzojavk med rusko sovietsko vlado in njenimi zastopniki v Inozemstvu. Kompromitiranih Je več angleških politikov. Tudi socijaHstični dnevnik »Daily Herald« je zapleten v to afero. Bivši ruski poslanik v Londona Litvinov le brzojavll Člčtrinu, da podpisi »Dsil? Herald« Iz Utraoga sagiba to«
vjetsko politiko in da naj dobi zato 50.00 frankov začasne podpore i« ruskega zunanjega ministrstva. Izdajatelj lista Lans-bnrg odločno zanikuje prejem kake podpore.
— Troekij v Nemčiji. >Times< priobčuje par pogamnosti o Trockgea obiska v Nemčiji. Trockij je sklenil z z nemško vlado pogodbo, na podlagi katere mora Nemčija preskrbeti Rusiji municijo, ki jo je plačala Rusija z biseri carske krone. Nemčija pa se je s svoje strani zavezala, da bo preprečila prevoz eutentne municije na Poljsko.
— Gd&neko, Poljski   in astanta.
Agencija Havas poroča, da je angleški poslanik v Parizu   izročil Mille-
George in Giolitti Gdansko Poljakom. Z ozirom na to noto se je vršila konferenca antantnih poslanikov, na kateri se je sklenilo, da 6e sporoči an-tentinemu zastopniku v Gdanskem Sir Reginald Towerju, naj zasigura prevoz vojnega materijala čez Gdansko na Polj-ko.
= Zloglasni italijanski nacijoni-list Fcderzoni je dospel v Dalmacijo, kjer bo >proueaval< dalmatinsko vprašanje.
— Italijansko - albanska podajanja v Rima. >Popolo Romano« poroča, da ee bodo začela v prihodnjih dneh italijansko - albanska pogajanja za sklep medsebojne trgovske, pomorske in politične pogodbe, Albanija bo morala plačati vse stroške, ki jih je imela Italija pri grajenju železnic, hi* in drugih stavb. Vzpotavila se bo direktna zveza med Valono in Brindisijem. Italija pa bo dala Albancem na razpolago večje število italijanskih tehnikov io *trnkobronkov.
as Na Reki vkrcavajo municijo za Albanijo. Zagreb, 27. avgusta. »Domovina «poroča iz Bakra: Včeraj so na Reki natovorili italijanski vojaki na parobrod »Knin« velike množine municije in okrog 150.000 kg smodnika, namenjeno za Albanijo. O polnoči je odplul parnik iz reške luke v neko albansko pristanišče.
sas Italijani pošiljajo vojni materij«! za Madžarsko. Zagreb, 27. avgusta. »Domovina« poroča, da je dospelo včeraj v Zagreb 200 vagonov italijmske municije, namenjene za Madžarsko.
= Komunistična doslednost. Ko se Je regent Aleksander povodom svojega poseta v Hrvatski in Sloveniji vozil mimo Broda na Savi, ga je na kolodvoru v imenu občine pozdarvil tudi ondotni župan Stepan B u b l i č ki jo bil izvoljen na komunističnem programu. Izvrševalni odbor komunistične stranke ga io radi tega postavil pred strankino sodišče in imenoval za predsednika tega sodile* sedanjega beogradskega župana Filipa F i 1 i -p o v i č a. Po izvršeni preiekavi ie strankino sodišče pod predsedstvom; Filipa Filipoviča izključilo Bubliča iz komunistične stranke, češ da se je ogrešil proti strankinim načelom s tem, da je, vršeč svojo župansko dolžnost in izpolnjujoč svojo prisego, 7ol pozdravit regenta. To 6e je zgoefilo 2-L t. m. Dne 25. t. m. pa jo predsednik tega sodišča, ki je kaznovalo Bu-bliča z izključenjem iz stranke, Filip Filtpovič kot beogradski z;tpan položil prisego vernosti in zvestobo kra-{ lja Petru in regentu Aleksandru, sto-_ ril torej isto, radi čefiar je bil kaznovan Bublič.   Komunistična dolednost.
— Demisija dalmatinskega predsednika. Iz Splita javljajo, da demisija predsednika dr. Krstelja ni sprejeta in; da ostane v Dalmaciji stara vlada z ozirom na naš zunanji položaj.
— Končni izid občinskih volitev v Srbiji. >Politika< poroča, da so so občinske volitve v Srbiji končale z nastopnim izidom: radikalci o dobili 594 občin, demokrati 574, neopredeljeni' 150, poljedelci 68, komunisti 87, libe^ ralci 35, sporazumna lista demokratov in radikal cev 32, republikanci 2 občini. (LDU.)
= Ministrski svet. Beogra'đ, 27/ avgusta. Predvčerajšnjim se Je vršil ministrski svet. ki se ie bavll z raznimi vprašanji. Odobril je odredbo nVnlstrstva notranjih zadev, s katero se poveri staremu občinskemu zastopu beogradske mestne uprave, da še nadalje vodi občinske posle. — Odobril se je nadalje predlog ministra za prosveto in vere Sveto-zarja Pribičeviča o ustanovitvi visoke pedagoške šole, katero bodo posečall učitelji, ki so svoje študije dokončali z odliko. Ta šola bo obsezala tri letnike. Istotako je odobril ministrski svet predlog o ustanovitvi pravoslavne - teološke fakultete v Zagreba. Nadalje Je pozval ministrski svet našega zunanjega ministra dr. Trum-bića. da se do 1. septembra vrne v Beograd in prevzame svoj resort.
=šs Svetovna konferenca zamorcev Je sklenila, da se sezida poleg Bele hiše v Washlngtonu Črna hiša, kjer bo sede? začasnega afriškega predsedstva.
neodređena domo-Dina.
— Šole v tolminskem glavarstva-1 Lansko šolsko leto je bilo na Tolmin-; skem otvorjenih 71 šol s 85 učitelji in učiteljicami,   učencev   je   bilo 5958. Osem šol ni bilo mogoče odpreti, ker ni učiteljev. Nedostaja jih 22. Na čipkarski šoli v Cerknem je bilo okoli 30 učenk. Slovensko učiteljišče v Tolminu je obiskovalo 88 učencev. Otroški \rtec v Tolminu je štel 30 otrok. Tako' pravi italijansko poročita, ki dostav-5 lja, da so šolska poslopja radi vojne mnogo trpela in da bo treba še mnogo dela,   prodno bodo šole zopet v normalnih   razmerah. — Do normalniji razmer morejo priti slovenske šole na Tolminskem šele do odhodu Italijanov.
— Gosp. Makso Cotič, glavni urednik »Edinosti«, osumljen in aretiran, ker je govoril sloventfo. V soboto, po 11. uri dopoldan je prišlo v uredništvo >EdinostU nekaj finančnih stražnikov in par policistov po nekega reporteri a, češ, da je zapleten v neko tihotapsko zadevo. Uslužbenec je mo-. ral s stražniki. P redno je odšel, je stopil do g. Gotica in rekel, da mora z njimi. Govoril je seveda slovensko in g. Cotič pa je vprašal po slovensko, kaj je pravzaprav. Brigadir je to poslušal in kar naenkrat velel g. Coti-Ču: Vi morate z nami, vase vedenje je sumljivo. Moral je z njimi. V uradu so mu rekli, da je sum proti njemu upravičen, ker je v navzočnosti italijanskih finančnih stražnikov govoril slo-
4. strah.
poslali na poveljstvo v ulici Sani ta, kjer so ga končno izpustili. Držali so ga 8 in pol ure. Torej niti v lastnem domu se ne sme več govoriti sloven-sko, ako je slučajno navzoč kak italijanski stražnik! Kes, vedno lepša je italijanska svoboda!
— »Odkod smodnik?« Z Vipavskega poročajo, da so aretirali v Planini pri Vipavi župnika Janka Majer-noferja (koroškega Slovenca) in ga 'gnali kakor razbojnika uklenjenega v Ajdovščino in od tam z vlakom v Trst. pne 32. t. m. so slovesno blagoslovili kip srca Jezusovega in so fantje stre-JJali s topiči v pričo stražnikov, ki so spremljali procesijo. Sedaj so iztaknili $z tega velik delikt in nastalo je pereče vprašanje: odkod smodnik? Zato je bil aretiran župnik Majerbofer.
Iz naše hraljenins.
— Obsojeni komunisti. Dne 26. avgusta je bila proglašena obsodba
.SLOVENSKI NAROD-, dne 2$. avgusta 1920.
197. štev.
komunistov, ki so dne 2. julija pri- I ima izliti na njihove glave, in sklenil
redili po Splitu demonstracije. Ob- sem podati simulirano izpoved, sa-sojeni so bili trije na nekoliko me- I mo da se rešijo priče in namesto leh
secev zapora, ostali pa so bili opro-« ščeni.
— Zborovanje učiteljske zveze v Mariboru. Maribor, 27. avgusta. Danes so pričeli poslovati posamezni odseki zborovanja učiteljske zveze. Jutri dopoldne se estane plenum.
— Kongres jugoslovenskih lekarnarjev se vrši v dneh 6. do 8. septembra v Zagrebu.
— Tcra Is'.;a   šola v Zagrebu. Za
ravnatelja nove igralske šole v Zagrebu je imenoval hrvatski ban g. pisatelja prof. dr. Branimira Viznerja-
Livadića.
— Odkritje spominske plošče pesniku Avg. Harambaširu. Društvo >Braće hrvat, zmaja« odkrije dne 19.
septembra v Don j en Miholcu na rojstni hiši pesnika in pisatelja Avg. Ha-rsmbašica spominsko ploščo.
Razstava hrvatskega ,Radise* u Zagrebu.
Zagreb, 27. avgusta.    | Ijonu,   kjer so   posamezne organizacije Hrvatski »Radiša« se   je   ustanovil    zbrale dela iz vseh naših pokrajin. Osobi-pred 15 leti kot mala podpora obrti. Razvil se je šele po vojni ter raztegnil svoje
navesti imena takih, ki so na varnem izven meje *n torej brez skrbi
— Amnestija. Vsied proglašene amnestije je bilo iz mariborskih zaporov izpuščenih   56 kaznjencev.
— Izpraznjena vojaška bolnica.
Iz Maribora nam poročajo: Danes
pred avstrijskim preganjanjem. Ta-   se je pričelo izpraznjevati poslopje
področje na vse dele naše kraljevine, tako na gospodarskem kakor tudi kulturno-prosvetnem polju. — »Radiša« pomen ja propagando dela v vseh smereh, ne oziraje se na strankarsko pripadnost svojih delavcev. Za razstavo »Radišec je vladalo veliko zanimanje še pred otvoritvijo po celi pcovinciji, kjer se morda intencije te organizacije bolje razume nego v mestu. Že lanskoletna razstava ie rodila lep nspeh, pol milijona kron, od teh do 300 tisoč kron doneskov z dežele. Za letos se pričakuje štiri do petkrat večji uspeh.
Organizacija »Radiše* razteza svoie delovanje na sledeča polja: izobrazbo in Sameščenje zadostnega Števila obrtnih Učencev, podpiranje izučenih učencev, mladih trgovcev in obrtnikov, ne samo z nasveti, marveč tudi materijalno. »Radl-:ls« organizira razstave, sklicuje ankete, podpira izume in agilne moči vseli intere-Slranih krogov, skrbi za redno izvajanje tn oddajo obrtnih proizvodov, organizira le ne organizirane, podpira talente in obrača osobito skrb prometu tujcev, zavzema se za obrtniške in industrijalne be-jfunce iz zasedenega ozemlja itd., vse to pa brez pomoči s strani države In le s privatnih virov. »Radiša« zbira denar za .podpore manjfundiranim in skrbi tako za bodočnost naše trgovine.
Dne 19. avgusta se ie otvorila v Zagrebu svečano razstava fRadiše«. Tu je ^razstavljeno vse, kar premore naša narodna obrt bi industrija. Razmeščena je •razstava na štirih krajih. Prvi del razstave se nahaja v umetniškem paviljonu, kjer jfe razstavljena narodna umetnost: tek-istilnf proizvodi, narodne noše, lesorezbe. umetno strugarstvo, keramika, kovinski izdelki itd. Drugi del ie nameščen v vseučilišču. Obsega: industrijo, pomorstvo, .Šolstvo, iilatellstikc, hfgijenične izdelke itd. Tretji del je? nastanjen v samostanu milosrdnih sestara ter obsega po večini mizarske izdelke. Četrti del obsega oddelke za trgovino in industrijo, izdelke naših invalidov, poljedelcev itd.
Največjo pozornost vzbuia oddelek za narodno vezenino v umetniškem pavi-
ko sem pooblastil branitelja, da izpove v mojem imenu, da se smatram krivega vseh zločinov, katerih sem obtožen, in tako sem se ujemal popolnoma z njegovo živo željo; saj radi tega me je bil poklical eno uro pred razpravo. Branitelj je bil prepričan, da sem mu razkril vso čisto resnico o obsežni irredentistični organizaciji v Trstu. Z veliko svečanostjo je Čital popoldne pri razpravi vse, kar si je bil zabeležil, tako da so sodniki in izvedenci kar strmeli. Eden izmed njih me ie nenadoma vprašal: Kaj veste o Titzu? Pogledal sem branitelja. Kdo drugi je mogel omeniti to ime kakemu članu sodnega dvora, ako ne moj branitelj, ki edini je vedel, da je v nekem mojem zapisku zabeleženo Titzevo ime, in kateremu sem na vprašanje povedal o Titzu, njeiTO-
to se odlikujejo po svoji lepoti izdelki iz
Bosne, posebno haremski, Dalmacije, Sla- | vem mišljenju in nadah, ko Sem Še vonije. Like, okraja Petrinja, kjer smotre- i sodil, da morem govoriti Z branite-
no dviga to umetnost in obrt že 12 let posebna organizacija. — V posebni sobi so izstavljeni čeho - slovaški in ukrajinski izdelki — V pritličj',! umetniškega paviljona so razstavili iiidi Slovenci svoja dela, ne samo tekstilna, marveč tudi umetno - obrhia in Industrijska, iz katerih
Ijem kakor grešnik s spovednikom. Ker so le Še silili v me z vprašanji o Titzu, je posegel vmes branitelj dr. Pegan sam z mnogo pomembno gesto češ, naj puste mene, Mraehiea, v miru,  vem že vse jaz, branitelj.
vojaške bolnišnice, kjer se nastane težka artiljerija. V dosedanji artiljerijski vojašnici se nastani podčastniška šola. Vojaška bolnišnica se preseli v prejšnjo garnizijsko bolnišnico. Preselitev, oziroma utesnitev vojaške bolnišnice pomenja težak udarec tudi za civilno prebivalstvo, ker so se doslej gotovi bolniki sprejemali tudi v vojaški bolnišnici, kar odslej vsled utesnitve prostora ne bo mogoče.
— Tobačni trafiki v Rajhenburgu
št. 18 in št 97 sta do 20. septembra 1920 potoni javnega natečaja razpisani. Enoletni kosmati dobiček je znašal 14.613 K. Položiti se mora, preden se ponudba izroči, 1400 kron jamščine.
— Novi mešani vlaki med Mariborom in Št lliem. Med Mariborom in Št. lijem se uvedejo z dnem 20. avgusta sledeči mešani vlaki: odhod iz Maribora v Št Hj vlak št 50 ob 6. uri 30 minut, vlak št 812 ob 13. uri 52 minut; odhod iz Št. ilja vlak št. 35 ob 7. uri 11 minut in vlak št. 815 ob 14. uri 45 minut. Oba
vlaka bosta sprejemala tudi tovore. Vožnja traja 20 minut.
— V Celovcu so te dni stavkali mizarski pomočniki. Stavka se je končala na ta način, da so se pomočniki izselili v Jugoslavijo. Da. da —• Austria ect In orbia nitima.
— Gczd pod Obirjem opustošen.   Pod Obirjem   v   okolici Hof-
i mannove planine se suše vse smreke, niti ena ni več zdrava. Očividno jih je napadel lobadar. V nevarnosti so vsi sosedni gozdovi, vkljub temu pa gozdarska oblast nič ne ukrene, da bi preprečila nadaljno širjenje lobadar ja. Kje so gozdarji?
— Poživljamo vse dij&ke iz zasedenega ozemlja visoko- in srednješolce, kakor tudi one meščanskih in drugih sol, ki nameravajo študirati v prihodnjem šolskem letu, kjersikohV bodi v Jugoslaviji, kakor tudi v inozemstvu, da nam pošljejo čimprej natančne osebne in imovinske podatka Centralni odbor »Udruženja jugoslov. akademske omladine iz Primorja«. Pražakova ul. 3, L nadstr.
Christofov zasebni očni zavod v Ljubljani, Domobranska cesta 7, vpisuje vsak dan dopoldne in popoldne. — Dnevni in večerni tečaji. — Najstarejši in najbolje obiskovani učni zavod te vrste v SlovenHi. — PriČe-tek šolskega leta dne 1. oktobra 1920 ob S. zjutraj.
je razvidna bogata produktivnost sioven- Tako sem bil še bolj   prepričan o
skega dela naše domovine. Bogat je odde- ; njegovem skrivnem ovaduštvu . . .
iek s tekstilnimi izdelki iz Tdrije. Pri teh i Mrachig je bil obsojen  na smrt ali
proizvodih so Slovenci  spojili  praktično i na   ukaz   nadvojvode  Evgena se
narodne motive z modernimi. Pohvalno se i smrtna obsodba ni izvršila.   Iz kaz-
izraža hrvatska publika tudi o slovenskih industrijskih izdelkih, ki bodo v najkrajšem času lahko konkurirali tako glede cene, kakor glede soiidnosti z avstrijskimi izdelki. Med to industrijo šteje osobito slamnikarska, kožarska, tapetniška in hišna industrija. Veliko pozornost vzbuja tudi železna industrija iz Borovelj s svojimi puškami. V tem oddelku so razstavljeni tudi keramični, električni, strugarski in drugi izdelki,   poleg njih   pa par slik
slovenskih   umetnikov   Gasparija,   Smre- I ' "'LI" prfmaiikijaj   V Zadrugi. Tz
kana in Klemenč.ča. - Od ostalih raz- Stražjg5a prf Kranju nam piSejo: V stavljenih proizvodov se  zlasti odlikujejo !   <X."    7v :    „.        ,.      k   „♦ u~
izdelki primorskih bratov   g^edc   pomor- I fSitarski in žlmarski jadrogK ka-stva iz česar je jasno razvidne, da je naš narod že od nekdaj ob morju doma in da ta panoga ni nastala morda šele v zadnjih
nilnice v Karlauu pri Gradcu je bil izpuščen 4. novembra 1918. Kako vrlega branitelja je imel v dr, Pegami, je iz navedenega lepo razvidno.
— Učitelje za mladoletne kaz-nence v LJubljani in Novem mestu namerava nastaviti proti primerni nagradi višji šolski svet, in sicer enega za jetnišnico v Ljubljani, enega pa V Novem mestu.
tere načelnik je kaplan L Anžič, so prišli na sled precejšnjim neredno-stim. Govore o primankljaju 80.000 letih. To je nov dokaz za naše pravice do j kron,   ki pa je baje Že pokrit. Vrši
morja in dežel ob njem, čeprav si želi • se sedaj revizija knjig. Pravijo, da italijanski pohlep odtrgati nam ta biser z j D0 imelo posla S stvarjo tudi sodišče. Nadzornik v Zadrugi je šmar-tenski župnik A. Šare.
— Državni veselični davek. Z naredbo delegacije ministrstva financ z dne 14. maja 1920. št B II 531-6, se
igro z 20 igralci.Poleg tega uprizarja >Ra-dlša* še celo vrsto drugih prireditev.
Diseune n&sfi.
V; Ljubljani. 28. avgusta 1920.
.. 2£ Maršal Joffre na potu skozi I bi imel ministrski svet sto in sto nui-Ljabijano. Včeraj zvečer se je peljal | nejših in potrebnejših stvari za rese-■z ekspresnim vlakom skozi Ljubljano   vati, kakor ubijati dragoceni  čas s
takšnimi podrejenimi malenkostnimi zadevicami, kakršno je vprašanje popolne enakopravnosti latinskih in ćirilskih pismenk.
— Naši novci so fim dobri! Klerikalci so uprizorili besno gonjo proti sokolstvu in naprednemu življu, toda naš denar pa jim je vendar dobrodošel. Na Viču v nedeljo blagoslove orlovsko zastavo. V to svrho nabirajo po Viču in v Rožni dolini darove. Nič nimamo proti temu, ako nabirajo pri svojih ljudeh, nesramnost pa ie, ako pritiskajo pridno kljuke pri ljudeh, .ki so notorični naprednjaki in včlanjeni pri Sokolu. Smo bili vselej za toleranco in znosljivost, vzpričo najnovejše klerikalne propagande proti Sokolu pa pravimo: Vrzite vsiljivce čez praor.
— Dalmatinski Sokol na zletu v Mariboru. Dne 26. avgusta je iz Splita odpotovalo številno odposlanstvo Sokolov in Sokolić na sokolski zlet v Maribor.
— Kako je branil dr. Pegan italijanskega irredentista Mrachi-ga. Pri razpravi je branitelj dr. Pegan šele na koncu ponavljal, kar mu je sugerira! Mrachig, da b! bil obsojen kot sokrivec in ne kot provzrnčitelj Ir/imploia Mradiig pravi, 3a je storil »branitelj* to nja> brže vsled tega. da je opraviči! paf tisoč kron svojega za^užka, že na-nrej zahtevanega Tekom razprave je povedal dr. Pegan Mrachigu, katerega se Je sicer ogibal med razpravo, da se je vent'flraia misel, da se obtožijo vse priče v i*|*5govem procesu. Mislil sem v tem trenotku marsikaj o svojem branitelju in njegovem   čudnem obnašanju In začet
'na povratku iz Bukarešte in Beograda francoski maršal J o f f r e. zma-Igovalec v bitki ob Mami leta 1914. ;Na kolodvoru ga je pozdravil zastopnik dravske divizijske oblasti. Deželna vlada ni bila, kolikor smo informirani, zastopana na kolodvoru. Zakaj, jne vemo, najbrže ni bila. kakor je to Ipri nas običaj, informirana, sicer bi •menda pač imela toliko takta, da bi [poslala na kolodvor svojega zastOD-fnika pozdravit v imenu Slovenije •glasovitega francoskega vojskovodjo.
— Naš poslanik v Pragi gosp. Ivan Hribar se je vrnil včeraj z ■letovišča v hrvatskem Primorju v Cjubljano. Ostane še dva tedna na joddihu v svojem Tuskulu v Cerkljah, Mlakar se vrne zopet v Prago.
— ŠtevSo volilcev v LJubljani. fVolilni imenik za občinske volitve v pUubijani je v glavnem dokončan, ^feefa volilcev bi bilo 25/419. in sicer &p.a51 moških, 14558 pa ženskih. To |sp točni podatki, iz katerih je razvidno, da bi bito po nevidiranem volilnem redu okrog 4000 več volilk kakor vofilcev. V mestni občini bi torej odločevale ženske. * — Vlada — latinica in cirilica. (Zagrebški »Hrvat* javlja, da }e predložil rnimstrski pred^dnik dr. Ves-nič rrrmistrskemti svetu načrt nared-
. Ibe, s katero se odreja, da morajo biti napisi na vseh javnih poslopjih, uradih, železnicah, parobrodih in cestah, nadalje vsi ulični in krajevni napisi sestavljeni v cirilici in latinici. Prednost latinice pred cirilico m narobe ima odločiti dosedanji krajevni bbičaj in vporaba. Nimamo nič proti cirilici, nasprotno, simpatična nam jje. ker je naše narodno pismo in ker Stojimo na stališču, da bi moral znati prav vsak Jugoslaven tako latinico l^fcor cirilico, vendar, se nam zdi. da
narodnega telesa.
Razstava >Radiše« je otvorjena do 3. septembra. Poleg razstave se vrše v tem času razne ankete, predavanja o kulturnih zadevah, higijeni, poljedelstvu, o socijalnih in drugih vprašanjih. Prirejajo se športne in sokolske prireditve, vrše narodni plesi ter prirejajo poučne in zabavne kinopredstave. Dne 20 avgusta je pričel tu šahovski turnir, ki traja do 29. avgusta. Dne 28. avgusta igra znani sioven- j djtev [n kj naj jj^ potem službenim ski šahist profesor dr. Vidmar atorftairfBi | potom predloži ministrstvu za finance. Kdaj je vložiti te prošnje, nI določeno niti v takozvanem zakonu, niti v »Pravilniku«. Finančno ministrstvo je pa v zadnjem času več prošenj za oprostitev, ki *so bile v zmislu citirane naredbe delegacije vložene na pravem mestu in pred prireditvijo, zavrnilo, češ, da so ji šele po prireditvi dospele, v ministrstvo. Ker se vlagajo prošnje dostikrat zadnji trenutek in delegacija naravno ne more prevzeti nobene odgovornosti, da bi vsako še »pravočasno« spravila naprej, ker dalje delegacija v lastnem delokrogu ne more določiti peremtoričnega roka. do katerega naj bodo prošnje vložene, je uvodoma omenjena naredba ne-vzdržljiva In se je razveljavila. Prireditelji se torej opozarjajo, da iraj pošiljajo v prihodnje dotične prošnje naravnost na »Ministrstvo finan-sija, generalna direkcija posrednih poreza«, v Beograd, to pa tako pravočasno, da pridejo tja še predno se vrši prireditev. Prošnjam je priložiti potrdila pristojnih oblastev, da se zabave itd. prirejajo zares v namene, ki oprostitev po tarif, postavki 99 a srbskega zakona o taksah opravičujejo.
— Povratek iz Stbfriie. Kakor smo 2fQ poročali, je pretekli teden prispel v Gruž angleški transportni parnik, ki je pripeljal v domovino del jugoslovenskih vojakov, ki so bili v Sibiriji v ruskem ujetništvu. Na ladji je bilo 112 oficirjev, 1103 vojaki, 73 oficirskih žen z deco in 411 beguncev. Med temi je bilo 15 Slovencev.
— Očistite glavno LjubUanlčno strugo! Ta struga ie sedaj čez in čez zaraščena z visoko In gosto travo, trko da zastaja v nji smradljiva voda iz cestrrih tn hišnih kanalov. Tz higljeničnlh ozirov naj se kanal takoj očisti In trava odstrani, da se odtok teh smradljivih fekalij pospeši. Zato bi bilo pa treba, da se rudi zatvornl-ca na Krakovskem nasipu vsaj enkrat na teden odpre in kanal splakne.
— Dovažanje domačem stavbnega materijala. Iz Pod peči se je pričel dovažati   v   Ljubljano pesek In
Kultura.
— Gostovanje znane make dram-   slednje prireditven dne 20. MajfrouJjia
ske družbe. Nade občinstvo bo imelo 1. septembra t. L priliko, videti v krar Ijcvskom dramskem ^lodarišču odlične ruske dramske igralce, ki na svoji svetovni turneji posetijo tudi Ljubljano ter prirede tri, oziroma pet dramskih večerov najznamenitejših pisateljev. Ravnatelj družbe je znani režiser moskovskega državnega gledališča g. 31. J. Mura tov. impresarij pa znani publicist S. el Svrrv, lastnik m urednik >Talala*. Družba je gostovala s kolosa-Inim uspehom na vseh svetovnih odrih kakor tudi v Beogradu, Sarajevu in Zagrebu. Iz Ljubljane odide družba v Prajro, Berlin in Curih. Za vojne je prirejevala nešteto dobrodelnih predstav v korist naših, bratov Srbov ter jih tako v težkih časih moralno in gmotno podpirala. Dolžnost naša je torej, da se jim sedaj oddolžimo za prejšnjo požrtvovalnost teh odličnih umetnikov z obirnim posetom. — Prva predstava se vrsi 1. septembra. Vpri-zori se >Pygmalk>n< od B. Shawa, Podrobnosti bodo pravočasno javljene potom časopisov in lepakov. Vse kritike so se soglasno izjavile zelo laskavo o umetnosti teh igralcev. Prepričani smo, da naše občinstvo ne bo za-
je pod točko 1. določilo, da je prošnje   mixdilo priložnosti, spoznati prvovrst-za oprostitev od takse na vstopnice (državni veselični davek) vložiti pri organu, kateremu je naznaniti prire-
ne ru^ke umetnike. Najtopleje priporočamo to družbo. Nadejamo se, da Ljubljana ne bo zaostala za Beogradom, Zagrebom in Sarajevem ter da bo dokazala, da zna ceniti te velike slovanske umetnike. Kdor potrebuje pojasnil, naj se obrne na impresarija S. al Svrrvja v hotelu Slon, soba št. 64, ki vodi turnejo, ne da bi imel pri tem osebnih dobičkov, ampak le iz naklonjenosti do umetnosti,
— Pevsko   droSvo »Ljubljanski
Zvon«   priredi v tekočem letu še na- 1
v Unionu II. Komorni večer kvarteta Zika, dne 11. oktobra v Uniona vokalni koncert, dne 13. novemfana v Narodnem domu zabavni veoer v prid fondu za izdajo novih skladb, dne 81. decembra v Narodnem domu o+tfčojrti družinski Silvestrov večer.
— Ga. Gnati Daniloi-a-OernrJevav
dolgoletna naša igralka, se je po šestletni odsotnosti te dni vrnila is Amerike. Poskušala je z diletanti prirejati slovenske predstave, a poskus se ni vzdržal; na to je v Novem Jorku pela slovenske narodne pesmi aa gramofone, delovala pri raznih dramatskih prireditvah in se končno posvetila kinematografskemu filmovanju-Vrnivša so v domovino, hoče goetovati v Ljubljani in na drugih jngoelovea-skih odrih.
— »Popotnik<, pedagoški in znanstven iist. V št. 7.—9. prinaSa sedečo vsebino: Razprave. 1. Andrej Alane: Vzgoja v simfoniji življenja in vtgojpi moment pri pouku z o žirom na našo državo. 2. Dr. Ivan Lah: Kako so je izvedel preporod češkega Šolstva. 1^ šolskega dela: 1. Drago Emde: Pouk v naravi. 2. Pavel Flere: Is smernic ze; podrobni učni načrt. 3. Zofija Okorna Metodično postopanje pri pismen em odštevanju. Telesna vzgoja. 1. dV- Ljudevit Pivko: Telesne vaje ženske de« ce. Razgled. A. Slovstvo. B. GangV/ Zbrani spisi za rntedlno. VI. (Pav. Flore.) — F. Jeran: Osnovni pojmi opisne geometrije. (Dr. S. Dolar.) — A, Kosi: Pravila o lepem vedenja. (T.V C. To in ono. Nemščina in srbohrvaščina. (Fr. Erjavec.) — Tvornica uftU. — Dr. Fr. D organe: Filozofski slovar« (Darje.) — Obvestilo uredpiStva.
— Sokols&i zlet v Št. Vidu nad Ljubljano ljubljanskega okrožja sokolsko župe Ljubljana I. Dne 5. septembra t. 1. slave ljubljanska in okoliška sokolska društva župe Ljubljana I. svoj skupen praznik v St. Vidu. Predsedstvo župe je izbralo za to slavlje St. Vid. Krajevne neprilike, ki jib provzročajo društvu tamošnji javni in drugi faktorji in s katerimi se ima boriti šentviški Sokol za svoj napredek, zahtevajo, da se udeleže okoliška društva te prireditve in vlijejo šentviškemu Sokolu v čašo neumornega dela tudi nekaj navdušenja za nadaljno uspešno sokol ovan je v šentviški okolici. Napadom z večih strani, od katerih veje še vedno srednjeveški duh, šentviški Sokol ni klonil, nasprotno skuša razgnati za vedno temo, žroč v lepšo dostojnejso bodočnost, prosto strasti, ki jih sejejo njegovi nasprotniki med dobro in pošteno šentvidsko ljudstvo.
Bratje, izven St 'vHda! Četudi nrec oloženi s sokolskim deion* doma in toigod, dokažite St. Vidu, kouer j* stekla pred leti zibelka nam nasprotne orlovske organizacije, da ni popolnosti nad sokoleko popolnost. Bodi to dan naše skupne manifestacije za neminljiva in večna sokolska gesla. Zdravo!
— Ribniško sokolsko okrožje priredi dne 5. septembra v Ribnici svoj dan naraščaja, spojen z nas tom domačega društva. Udeležba naraščaja je obvezna za celo okrožje. Po telovadbi ljudska" zabava.
— »Sokol« v Brežicah priredi v
nedeljo, 5. septembra 1 L na vrtu Narodnega doma v Brežiah javno telo* vadbo. Po telovadbi ljudska veselica. Narodno občinstvo iz Brežic in okolice naj z obilno udeležbo dokaže, da ve ceniti sokolsko delo. K udeležbi so vabljena tudi sosedna bratska društva* Odbor.
— Z Blok. Dne 22. avgusta se je vršila na Blokah ustanovitev >telovad-nega odseka Sokola« z veselico. Kljub pritisku od gotove strani in slabemu vremenu je bila udeležba nadvse pričakovanje zelo velika. Zastopana so bila bratska društva iz Vel. LaSč, Ribnice, Sodražice, Loškega potoka, Cerknice in Starega trga. Telovadba je bila vzorna in disciplinirana in je posebno Bločanom dobro ugajala. Posebno dobra je bila pa na drogu in nastop naraščaja iz Vel. Lašč in Cerknice je pridobil mladino za se. Po telovadbi je imel brat Pucelj iz VeL La3c času in kraju primeren nagovor in je večini udeležnikov govoril iz srca. Po oficielnemu sporedu se je je vršila veselica na vrtu g. J. Lavrič. Čiati do-, biček znaša K 12.000 v prid novoustanovljenemu odseku. Da je dobiček taJfo velik, se je zahvaliti požrtvovalnosti par domačinov in gostov, ki bo ■ pre-plačili prispevali. Posebna zahvala gre pa tudi g. lesnim trgovcem iz Ložke doline, ki so darovali žaganice in tra-me kakor tudi poveri en i ^tvu za agrarno reformo. Deske jn hrami ^se bodo
društvenega
shranili
domu!
za napravo
GriZa In kaho se jo ®fam,m^m®.
Griža je nalezljiva bolezen, katero povzrocujeio bakterije. Pojavi se največkrat z bolečinami v trebuhu in močno drisko. Človeški odpadki so prlčetkom brez vsakih Izvanrednih primesi, čez nekaj dni
se pa pojavi v odpadkih sluzasta tvarlna,
sem trepetati. Popoldne oh 2. me lemljeni kamen za nove stavbe, ni katera postane ali takoj ali čez nekaj dni ie nenadoma pozval Dotle sem sicer v čolnih po Ljubljanici. Sklada več aH manj pomešana s krvio. Vzrok premišljeval, kaj storiti napram pri- se v »malem pristanišču« na Trnov- ; sluza in krvi v blatu so obširna ulijesa v čam,   da preprečim nevihto,  ki se 1 skem pristana * debelem   Črevesu.   Driska trpi skoro do
dva tedna; bolnik mora IrJ dnevno 20 do 40krat na stran.
Pri griži Je v prvi vrsti potrebno, da se bolniku uredi hrana. Uživati mora samo tekočo hrano, katera donaSa njegovemu oslabljenemu telesu dovolj moči. To so: krepke Juhe, lahka močnata Jedila, cacao, čokolada. Varovati se mora pa vseh težkih Jedil, vseh jedil in pijač, katera vsebujejo kislino, sadja in vseh mo«-
lih dišav; tudi Jajca niso priporočljiva. Kot pijačo naj se daje bolnikom lahke čaje z malo količino konjaka. Na trebuh naj se jim poklada tople obkladke.
V vsakem slučaja naj se pa pokliče k bolnika zdravnika, kateri bo najbolje vedel razsoditi, kako in s kom se ga mora hraniti in lečiti.Ker ie griža nalezlj. bolezen Je pa v prvi vrsti potrebno, da se vsakdo uvaruje okuženia z povzročevalci griže. V to svrho se priporoča vsakemu sledeče:
Vsakdo mora paziti na kolikor mogoče osebno snago. Osobito naj si vsakdo vsai predno začne jesti dobro umije roke, istotako naj se umivajo roke redno ko se pride iz stranišča. Varovati se moramo tudi na ta način, da ne vživamo nobenih jedil, na katerih se drže povzročitelji griže. V prvi vrsti je omeniti tukaj sadje In salata,
Nikdo naj ne zahaja v tako hiše, kier se nahaja kak bolnik ki trpi za grižo kajti, vsako tako hišo se mora smatrati celo za okuženo.
Ako pa kdo oboli za grižo, se ga mora takoj izoliran tako, da ne more nihče priti z njim v dotfko. kakor samo ^ena, katera mu streže. Da tudi ta oseba ne oboli, mora ista z največjo skrbnostjo pa-zfti na to, da ima vedno snažne roke in snažno obleko. Predno zapusti bolniško sobo, se mora roke dobro v raz-uževalni tekočini umiti in sleči vrhno obleko, v kateri streže bolniku. Vse predmete, kateri
pridejo z bolnikom v dorJko, se mora takoj po vnorabi dobro razkužiti in sicer trde predmete naj se prekuha, perilo in obleko
naj se pa položi pred pranjem za več ur v
razkuževalno tekočino.
Ker se nahajajo povzročitelji griže v človeškem blatu, je treba vedno blato pred Izlivom v stranišče dobro razkužiti na ta način, da se mu primeša apnena voda aH I pa kaka druga močna razkuževalna raztopina. Bolnikovo sobo se mora vedno snažiti in večkrat izmlti vse predmete v njej z razkuževalno tekočina Istotako Je treba stranišče vedno snažiU ta izmivati z razkuževalno tekočino.   V stranišče naj se
vi Me vsak dan par škafov apnene vode. Osobito stanovalcem okužene hiSe se mora priporočati, da uživajo samo prekuhana jedila in ako nimaio popolnoma ne-oporečene vode na razpolago, da pijejo samo rekuhano vodo.
Kadar bolnik ozdravi, se mora vse predmete, kateri so prišli z niim v dotiko, bolniško sobo in stranišče še enkrat dobro razkužiti.
Razkuževalne snovi si pripravimo na sledeči način: 1. Apnena voda. En del živega apna se zmeša s štirimi deli vode. 2 Karbolova ali lizolova voda Na en liter vode se dobro zmeša 50 gramov lizola ali karbola. Zdravstven? odsek Slovenijo In Istro v LJubljani, dne 26. avgusta 1020
Sanitetni ?ef: Dr. Oražen.
narodna obranu.
— Podruzenira Družbe sv. Cirila in Metoda« v Borovnici je priredila v nedeljo, dne 18. julija vrtno vese-Jico. Občinstvo iz okolice, posebno iz Ljubljane, se je odzvalo povabiln v velikem številu. Gmotni uspeh je bil naravnost sijajen. Odbor je poslal Čistega dobička K 16.044 glavni družbi. Za tako lepi uspeh se imamo v prvi vrsti zahvali narodnemu ženstvu, ki je sodelovalo pri šotorih, potem za sodelovanje pevskemu društvu >Slavec< in godbi > Z veze jugoslo venskih železni-
čarje v <c. Vsa čast in hvala lesnim trgovcem, ki so dali les brezplačno na razpolago. Sploh se zahvaljujemo vsem sotrudnikom in sotmdnicam in občinstvu, ki so pripomogli k uspehu.
— Za družbo sv. Cirila in Metoda je nabrala podružnica na cvetlični dan 15. avgusta svoto 3430 K. Hvala iskrena! Vrla podružnica naj bi bila vzgled drugim podružnicam! — Podružnica v Rajhenburgu je poslala zbirko 244 K mesto venca na grob pok. sodnemu nadsverniku g. Seliškariu. Hvala!
Društvene nest! in priredifue.
— Obrtnišfci kongres. Občesloven-sko obrtno društvo sklicuje za nedeljo dne 5. septem. ob 8. uri kongres načelnikov vseh obrtnih zadrug in obrtnih društev iz Slovenije v Celju. Zborovanje se vrši v veliki dvorani Narodnega doma z obširnim dnevnim redom. Sklepi tega bodo obvezni za vse obrtne organizacije in je zaradi tega v lastnem interesu vseh društev, da pošljejo svoje delegate na kongres z obširnimi informacijami. Vabila so že razposlana. Ako bi katera obrtn. organizacija po pomoti ali zaradi nepopolnega seznama ne dobila vabila naj to takoj prijavi Občeslovenskemu obrtnemu društvu v Celju. Vsaka zadruga in vsako društvo ima pravico do enega delegata. Po kongresu se vrši v restavracijskih prostorih Narodnega doma v počast gostov banket,   ki   se ga
lahko udelcžiio tudi nedelegati. Za banket se je treba prijaviti pri imenovanem društvu, do 31. t. m.
— Pevsko društvo »Zarja« v Tacnu priredi dne 29. t. in, svojo prvo vrtno veselico na vrtu g. P. Kovica s petjem, srečolovom, šiijivo pošto in plesom. Vstop k veselici prost. K obilni vdeležbi vljudno ^ abi Odbor.
— Abst. krožek ljub. učiteljišča! Vse člane in članice krožka, v prvi vrsti one. ki so sodelovale pri slavno-sti v Prekmurju, prosim, da se udeže sestanka v torek 31. tm. ob 10. uri dop. v glasbeni dvorani. Predmet: Prireditev na Dolenjskem. — Podpredsednik.
— Produktivna zadruga čevljarjev za Slovenijo naznanja svojim članom prodajo usnja v ponedeljek dne 29. avgusta ob 3. popoldne. Hrenova ul. 4.
Tnristiha in sport.
— Tekma. V nedeljo 29. avgusta 1920 ob 3. uri pop. na voj. letališču se vrši nogometna tekma med S. K. Hermes — komb. m. S. K. Slovan in S. K. Sparto.
— »Jugoslavenski   Filatelisti ck i
Savez« jedina zajednička organizacija jugoslavenskih filatelista poziva sve filateliste (sabirače maraka) diljem cijele Jugoslavije, da pristupe Savezu kao članovi (jednokratna upis-
nina K 10, članarina godišnje K 12) te preuzmu poverjeništvo, gde imade još filatelista, koji bi pristupili Savezu i onda osnuju mjesnu organizaciju Saveza. Savez pruža članovima pogodnosti nabavom maraka uz nominalne i jeftine cijene, nagradama itd. Informacije pristupnice itd, šalje tajništvo Jugoslavenskog Filatelističkog Saveza«, Zagreb 1. poštan. pretinac 85.
Izpred sodfSCa.
— Zanimive razprave pred mariborskim okrajnim sodiščem. Maribor, 27. avgusta. Danes se je vršila pred tukajšnjim okrajnim sodiščem zanimiva razprava. Poštni odpravnik Gustav Glogovšek v Vuhredu se je zaljubil tik pred poroko v neko poročeno damo, a ker ni mogel z mesečno plačo 362 K nastopati kot kavalir, je poneveril iz postne blagajne 27.000 kron. Predno so ga aretirali, je skušal pobegniti. Radi poneverbe je bil pred poroto obsojen na 10 mesecev ječe. Danes je stala pred sodnijo njegova prijateljica radi nagovarjanja k begu. Lepa obto-ženka je zanikala vsako krivdo in izjavila, da ona ni nagovarjala Glogov-ška k begu, 300 K, katere je prejel Glogovšek od nje tik pred poekuše-nim begom, je bil le povrnjen dolg za
sladkor, ki ga je on kupil na njeno naročilo. Glogovšek se je pri današnji razpravi obnašal tako zmedeno, da je sodišče obtoženko oprostilo. Ob tej priliki je sodnik Globovšku razglasil, da je tudi on deležen amnestije in da ga bodo te dni odpustili iz zaporov.
— Poskusen bratomor. Lovro Žemljic iz Ščavnice je poskusil pred nedavnim časom ustreliti svojega brata Petra, ki mu je pripeljal par zaušnic, ker ni hotel posoditi vole za prevoz vode. Lovro je streljal s puško v sobo, kjer se je brat nahajal, skozi okno, a k sreči ni nikogar zadel. Nato se je skril v gozdu in streljal tudi na orožnika Hermana, ki ga je hotel aretirati. Obsojen je bil na tri mesece zapora, konfiskacijo puške in 20 K globe.
Gospodarske oesfi.
as g Pri popisovanju in žigosanju avstrijskih in ogrskih državnih posojil stranke za obveznice,-ki so bile poslane v vinkulacijo ali pa za VIII. vojno posojilo, za katero še niso bile izdane vse obveznice, ob predpisanem reku še ne bodo imele obveznic na razpolago. V teh slučajih naj stranke mesto originalnih obvoznic predlože za žigosanje in popisovanje pristojnim oblastim: 1.) za obveznice, ki bo bile poslane v vinkulacijo, potrdilo blagajne, ki je obveznice prevzela; 2.) za VIII. vojno posojilo začasne priznanice, začasna potrdila itd-s ki so strankam mesto originalnih obveznic izročila«:. ^ .
— Generalna Direkcija Carine opozarja, da mnogo že pred razglasitvijo razpisa C br. 52;473 (Službene Novine z dne 21. avgusta 1920) vloženih prošenj za dovolitev uvoza zabranjenoga blaga ni opremljenih 8 predpisanimi nesumljivimi dokazi, da je bilo blago naročeno že pred 23. marcem 1920. Interesentje se poživljajo, naj pjrfiflfrn^o take dotaco DilV^tfBf
pozneje do 5. septembra t. 1. neposredno generalni direkciji carine, ker se po preteku tega roka ne bo oziralo nanje.
— Dovolitev uvoza zabranjenega blaga, ki je bilo naročeno pred 23. marcem 1920. Dodatno k tozadevni notici opozarjamo dotičnike, ki so prošnjo za uvoz zabranjenega blaga vložili pred objavo razglasa, objavljenega v >Slnžb©nih Novinahc štev. 182, da dokaze, ki »pričujejo, da je bilo blago pred 23. marcem 1920 naročeno, vpoš-ljejo naknadno generalni direkciji car rine v Beogradu in sicer v določenem roku. Na dokazila, ki bi se poslala po tem roku, se ne bo oziralo.
— Obvezni poletni tečaj na državni podkovski Soli v Ljubljani se prične dne 1. oktobra t. 1. Za vstop v tečaj je vložiti na vodstvo podkovske šole v Ljubljani do 20. septembra t. 1. prošnjo ter ji priložiti: 1.) rojstni ln krstni list, 2.) domovinski list, 3.) zadnje eolsko spričevalo. 4.) učno spričevalo, 5.) nbožni list in 6.) nravstvena spričevalo*, £ouk m aodkevskl SoU
je brezplačen; učenci dobivajo reno državne podpore ter imajo prosto stanovanje v zavodu, skrbeti pa morajo sami za hrano in potrebne učne knjige. Poleg podkovstva se poučuje ogledovanje klavne živine in mesr>
— Češki izvoz sladkor?" eseca julija je Češkoslovaška rep. i izvozila 163.116 meterskih stok, sladkorja, in sicer v Avstrijo 87.510, v Francijo 59.250, v Nemčijo 6.650, v Jugoslavijo 2.792, v Romunijo 2.460, v v Italijo 1.786, ostali del pa na Poljsko, v Bolgarijo in Ameriko. (Ldu).
— Ceško-ukrajinska   banka. V
Pragi se je osnovala češkoslovaška-ukrajinska banka s šestimi milijoni čeških kron ustanovne glavnice.
— g Premovanje goveje živine in ovac v Sloveniji v letu 1920. Letošnje leto se vršijo v Sloveniji redna ogledovanja in premovanja goveje živine v sledečih krajih: 13. sept. ob 9. v Kozjem za pomursko in niuriško pasmo za sodni okraj Kozje; 14. sept. ob 9. v Šmarju pri Jelšah za pomursko, za okraj Šmarje in občino Bt. Jurij ob j. ž.; 16. sept. ob 9. v Konjicah za pomursko in mari-jadvorsko pasmo za okraj Konjice; 18. sept. ob 9. v St. Lenartu v Slov. Gor. za marijadvorsko pasmo za okraj Št. Lenart; 20. sept. ob 9. v Crešnovcih za si-modolsko pasmo, za okraj Dol. Lendava; 21. sept. ob 9. v Murski Soboti za simodolsko pasmo, za okraj Murska Sobota; 24. sept. ob 9. v Kamniku za pinc-gavsko pasmo, za okraj Kamnik; 25. septembra ob 9. v Podsmreki za simodolsko pasmo, za okraj Ljubljano; 27. sept. ob 9. v Novem mestu za sivo in pšenično pasmo, za Novo mesto; 28. eept. ob 11. v Zngradru za sivo in pšenično pasmo za Žužemberk; 4. okt. ob 9. pri Frančišku Ksaverju za marijadvorsko pasmo za Gornji Gradec; 6. okt. ob 9. v Sioven (gradcu za marijadvorsko pasmo za Slovenjgradec; 7. okt. ob 9. v Pliberku za marijadvorsko pasmo za Pliberk; 8. okt. ob 9.-v Železni Kaplji za marijadvorsko pasmo za Železno Kapljo; 11. okt. ob 9. v Svetni vasi za celjansko pasmo za okraj Borovlje; 12. okt. ob 9. v Št. Jakobu v Rožu za be-ljansko pasmo za okraj Borovlje; 13. okt. ob 11. v Bohinju za bohinjsko-pinc-gavsko pasmo z» okraj Radovljico; 14. okt. ob 9. v Lescah za pinegavsko pasma za okraj Radovljico. K premovanju se bodo pripustile sledeče živali: plemenski biki, plemenske krave, plemen-
ska mlada živina (tehce in bikci) nad enim letom. Živinorejci iz pristojnega sodnega okraja naj ob zgoraj navedenih dneh in krajih priženejo svojo živino, dobro osnaženo in z živinskimi potnimi listi eno uro pred začetkom premovanja na razstavne prostore, kjer se bo takoj po skupinah (krave, biki, mlada živina) razvrstila. Vsaka skupina dobi zaporedne številke in prične s številko ena. Številke se morajo razločno in vidno, najbolje s pripravnimi tablicami, označiti. Ob določenem času prične preeojevalna komisija s presojanjem živine. Po dokončanem presojanju se vrši zborovanje živinorejcev, pri katerem bo živinorejski strokovnjak govoril o uspehu premovanja. opozarjal na dobre in slabe lastnosti živine ter na nadaljno rejsko delu v okraju. Pc zborovanju razdelitev da. i Pred končano razdelitvijo daril se raz stavljene živali ne smejo odgnati iz odkazanega prostora. Lastniki obdaro-vanih živali se morajo z zaveznim pismom zavezati, da bodo držali obdarovane bike se najmanj eno leto, krave in mlade živine pa najmanj dve leti za pleme. Vsaki premovani živali vž?e komisija v levi rog posebno znamenje (P). Obenem s premovanjern se vrši v Šmarju pri Jelšah plemenski sejem za odvisne mlade plemenske bike pomurske pasmi, pri Sv. Frančišku Ksaveri-ju pa za mlade plemenske bike mari-jadvorske pasme. Okraji, ki trpe pomanjkanje na dobrih bikih teh pasem, si ob tej priliki lahko iste nabavijo. Razven tega se ob priliki govejega premovanja vrši premovanje ovnov in ovc v sledečih krajih: Sv. Frančišek Ksa-verij, Pliberk in Železna Kaplja.
— g Izvoz v Nemčijo. Glasom odloka generalnega inšpektorja J. br. 20.881 z dne 18. avgusta 1920 je izvoz blaga iz nase države v Nemčijo dovoljen proti zavarovancu nemških mark in izvoz v Čehoslovaško proti zavarovanju čeho-slovaskih kron.
LDU. Zagreb, 27. avgusta. Devize: Berlin 225—230, Italija 530—510, London 360—0, Newyork 107—110, Pariz 800—820!, Praga 195—200, Švica 1750—1800, Dunaj izplačilo 45—45.50. Dunaj ček 0—45. Valute: dolarji 106.75 do l(fe, avstrijske krone 42.50—43, 20 kron v zlatu 0—400, francoski franki 760—780, napoleondor 0—391, nemške marke 232—240. leji 235—240, italijanske lire 513—520.
nalupala poročila.
PLEBISCIT NA KOROŠKEM 10. OKTOBRA!
LDU Ljubljana. 27. avgusta. Iz Celovca poročajo, da se je na današnji seji plebiscitne komisije razpravljalo o načinu glasovanja ter o terminu plebiscita. Določilo se je, da se glasovanje vrši dne 10. oktobra t. 1. Na dan glasovanja bo prepovedano vsako točenje alkoholnih pijač.
ITALIJANI POŠILJAJO VOJAŠTVO NA KOROŠKO MEJO! Jesenice, 27. avgusta. ItaUUmi pošiljajo vojaštvo na koroško meto. Več italijanskega vojaštva je došlo v Beljak, nekaj pa tudi v Celovec. Zanimivo bi bilo izvedeti, kal to pomeni.
POGAJANJA  RADI REKE SE ŽE VRŠE?
Rim, 27. avgusta. »L* Epoca* piše: Reško vprašanje spada med tajnosti. Ali se bodo vršila res pogajanja za rešitev tega vprašanja direktno z Jugoslaveni, kakor je izjavil Giolitti? Vest se potrjuje. Nujnost reškega vprašanja, ki vsebuje celo jadransko vprašanje, je velika. Rešitev reškega vprašanja naj bi obstojala v proklamaciji Reke za neodvisno državo. Toda to je samo ena stran vprašanja, ki vsebuje tudi Dalmacijo, Črno goro in Albant;o. Zato bodo direktna pogajanja brez-dvomno težavna. Ne izključujemo, da se ta pogajanja že vrše.
JUGOSLAVHrT SE NI TREBA BATI . . .
Trst, 27. avgusta. »H Piccolo« poroča iz Rima: Bližnja proklamacija neodvisnosti Reke bo ustvarila popolnoma nov položaj. Naš diploma-tični položaj je zelo trden. Nemogoče je. da bi se Italiji vočigled londonskega pakta in sedanjih notranjih razmer entente zabranilo uveljavlje-nie njenib pravic. Na sestanku v Lu-cernu se je moplo konstatirati, da je Italija v jadranskem vprašanju vsaj z oziram na tri evropske velesile popolnoma samostojna. Ker se ni treba več ozirati na Ameriko, zakaj bi se bali? Jasno je, da Italija rudi po kon-
čanih pogajanjih z jugoslovensko vlado, ki bodo gotovo brezuspešna, lahko hodi svojo pot s tem, da izvede londonski pakt in vzdržuje pravico o samoodločbi Reke. Jugoslavija se bo uzadovoljila z običajnim »bluffom« časnikarskih groženj, toda ne bo mogla zabraniti Italiji, da uveljavi svoje pravice. Vsi vedo, da je položaj kraljestva SHS zelo težak. Jugosloveni morajo stati na straži pred Albanci. Črnogorci. Bolgari in Madžari. V notranjosti kraljestva SHS je vse v neredu. Tudi z vojaškega stališča se ni treba ničesar bati. Predvsem primanjkuje Jugoslaviji municije in topništva- Sporazum z Jugosloveni je nemogoč, rudi če bi doprinesli največje žrtve, ker po mišljenju Hrvatov in Slovencev nima Italija pravice niti do Trsta in b? se morala omeiiti na Sočo. Zato je treba imeti trdno mejo na suhem in popolno varnost na Adriii.
GIOLITTI NE VE NTČ O CEHO-SLOVAŠKEM POSRFOOVANJU.
Rim, 27. avgusta. Vest v listu »Popolo Romano«, da se je čeho-slovaška republika ponudila za posredovalko v jadranskem vprašanju, ie povzročita živahna razmotrivania ?n ostre kritike. »Popolo Romano« ooiasTifufe sedaj, da ne gre za pravo oosredovanje, marveč* za prHatel'sko Inicijativo s strani Čeho - Slovaške, da bi se dosegel sporazum, ki bi odpravil sedanja in bodoča nasprot-stva. — Ministrski predsednik Giolitti pa ne ve nič o nikaki posredovalni incijativi in to je za sedaj mero-dajno.
ROMUNSKI KRALJ V BEOGRADU?
Bukarešta. 27. avgusta. V političnih krogih zatrjujejo, da namerava romunski kralj Ferdinand poserlti Beograd v svrho ustanovitve balkanske zveze. Spremljali bi ga v Beograd državniki in važni politični voditelji.
WRANGLOV USPEH.
LDU Carigrad, 27. avgusta. 'D. KU) General Wrangel javlja osvojitev Novorosijska in Jekaterinoslava.
Za med. fakulteto.
Na obč. zboru  »Sioven. zdravniškega društva v Ljubljani« dne 22. avgusta 1920 zbrani   zdravniki so sprejeli te-le   resolucije: Slovenski zdravniki   zahtevajo od  vlade, da predloži narodnemu predstavništvu v Beogradu nemudoma zakonski na-; črt. s katerim se pri medicinski fakulteti v Ljubljani, ki ?e bila 2T Julija 1919 uzakonjena s štirimi semestri, ustanovi še nadaljnji Šest seme-j strov, tako da bo fakulteta celotna in 1 jDODolna. Slovenski zdravniki zahte-
vajo od vlade, da nakaže medicinski fakulteti v Ljubliani čim najhitrejše vse potrebne kredite za izvršitev zgradb in preuredb, ki jih zahteva udejstvitev fakultete, kakor tudi za namestitev vseh potrebnih učnih in pomožnih sil. Slovenski zdravniki zahtevajo od vlade, da nakaže medicinski fakulteti v Ljubljani nemudoma ves kredit, ki je potreben za zgradbo anatomskega instituta na prostoru splošne bolnice v Ljubljani, in. ki ie bil kakor se čuje — pomoto-
ma črtan v že dovoljenem proračunu za leto 1920/21. Oradnja instituta je že v "delu; brez kredita pa bi moralo gradbeno ravnateljstvo v Ljubljani delo nemudoma zopet ustaviti. Slovenski zdravniki zahtevajo od vlade, da nemudoma imenuje za profesorja fiziologije na medicinski fakulteti v Ljubljani Rikarda Burv-ana, ki ga je univerzitetni svet vseučilišča v Ljubliani že pomladi letošnjega leta enoglasno predlagal v imenovanje, če trdi gospod minister za prosveto, da se Rikard Borvan ne potega za stolico fiziologije na ljubljanski fakulteti. Ie to neresnica: saj ima isti gospod minister v svoji miz-nici predlog za imenovanje in se Je on sam pogajal z Rikardom Burv-anom, da naj bi predaval na ljubljanski fakulteti fiziologijo v francoščini mesto v nemščini, ker ga drugače ne more imenovati. Slovenski zdravniki mislijo, da je popolnoma vseeno v kakšnem jeziku predava v prvih semestrih fiziolog ljubljanske fakul-tete.ker se ie itak zavezal.da se čim-preje priuči slovenščini in da začne čim preje predavati v slovenščini. Slovenski zdravniki vidijo v nastopu gospoda ministra sovražen naskok na našo mlado fakulteto, ki potrebuje fiziologa brezpogojno že to iesen za svoj tretji semester, medtem ko ga bo potrebovala beogradska fakulteta, za katero hoče gospod minister pridobiti Rfkarda Bnrvana šele v jeseni prihodnjega leta. Iver, otvaria letos komaj svoj prvi tetij.
Raznoterosti.
Boj proti starosti.
Tudi po slovenskih gostilnah visi sempatja humoristična slika, na kateri se vidi na sredi čuden troj, od desne skačejo vanj stare ženske, od leve pa lete iz stroja najlepša dekleta — po-mlajenke. Ta slika izraža staro hrepenenje človeštva., ostati večno mlado. A tudi resni znanstveniki, predvsem zdravniki, se bavijo s problemom, kako ohraniti človeka čim dalje časa svežega in mladega. Leto« pozimi so poročali francoski listi o izumu ruskega zdravnika drj»- Voronova, ki živi v Parizu in je podal obširen referat francoski akademiji o svojem izumu, ki bar je povrača starim opicam zopet mladostno čilost s tem» da se operativnim potom prenese neka žleza i* male opice na staro. Nadaljni eksperimenti naj bi uveljavili isti efekt pri človeku. Zdaj je prinesla dunajska >N«ue Freio Presee< poročilo o izumu vseučiliskega profesorja dr. Evgena Steinacha, nar; čelnika biološkega poskusnega zavoda akademije znanosti. In čudno, ta izum se popolnoma krije, ali je vsaj bistveno podoben izumu ruskega zdravnika. Tu-' di dr. Steinach trdi, da je mogoče od-, straniti starostne pojave pri človeku in pri živali s tem, da se takozvana pu-beretna žleza poveča in pospeši njeno ponovno rast. Potrebna je torej majhna operacija in rontgeniziranje. Dr. Steuv »chova teorija pa se razločuje od dr. Vcronovove v ten, da Steinach ne pro-naša tujih žlez, nego da poživlja celico v lastnem telesu operirane*. Baje je dr. Steinach že pred osmimi leti izročil akademiji znanosti prve sadove svojih preiskav in eksperimentov na živalih it se je kasneje resno bavil t enakimi eksperimenti tudi pri ljudeh in sicer na starcih in na starkah. Uspehi so bili vobče pri moških večji kakor pri ženskah. Operirane! so dobili znova mladostno zunanjost, sveže nastopanje, postali so telesno in duševno popolnoma sposobni, po poklicu docela pomlajeni ter se jim ]• vobčo povrnilo veielje do življenja in dela. Tudi ženske so baje postale po Steinachovem ozdravljenju vse bolj ali manj mlade in prožne. No vemo, v koliko je to poročilo v zvezi s današnjimi pasjimi dnevi in z dobo kislih kumar ter ne moremo presoditi, ali je na stvari sploh kaj istine. Toda baje je mogoče vse na svetu, in gotovo je, da razkrije veda še marsikaj, o Čemer se nam danes niti ne sanja.
• Drago zalfablieno nismo. Lena
in bogata ameriška vdova ie pisala nekemu poročenemu gospodu zaljubljeno nismo: Srce moie. Doglei v moio dušo in čitai v nlel samo ono. česar se ti ne uoam pisati. Gospod le moral tožiti, ker ie žena niegova čitala nismo. Ameriški zakon kaznuie »odtuievanie ljubezni zakonskega drugac in tako ie bila lepa zaliublie-na vdova kaznovana na elobo 50.000 dolariev.
• Nemška grozodejstva med svetovno vojno. V Aachenu so odkrile preiskovalne oblasti novo nemško grozodejstvo. Na tamkajšnjem strelišča so naJli veliko trupel Belgijcev, ki so lih Nemci ustrelili med vojno. Belgijski zunanji minister le izjavil, đa nemške oblasti zelo otežujejo tozadevne preiskave, ker nočejo Izdati krivcev.
• Bodočnost avifatfko. Francoski
veščak* Dravi, da bo mogoče do leta 1925. Dreleteli v zrakoplovu v eni uri 250 mili To možnost dokazuieio f iznajdbo Rateauea. ki ie sestavil turbino, katera omoeoča visoko le-tanie. Moeoče bo sestaviti stroie s 50.000 koniskih sil. tako da bo zrako rlovec lahko kosil v Parizu, malcal v Neapoliu in večerial v KahirL
Glavni urednik! Raslo Pustoslemšek. Odgovorni urednik:
Božidar. Vodtbk...
19/. štev.
200 kg RapiHel L"
Bjelovar.
F. Žiifiar
C48
izvežlian Kovač vanju se sprejme v
Tovarni za klej v Ljubljani. 6532
lfrartnika ^ *ma *e ne^°Mk° prakse
HI uUillnu kakega denarnega zavoda bode sprejela občinska hranilnica na Vrhniki z mesecem novembrom ali po zneje. Plača po dogovoru. Vlagajo naj se pismene prošnje. 6527
Večja vsota srebrnega denarja se proda.
na upravo lista.
6552
^nrftimp *f> ProdaiaIko in deklico
JJJIKJUH; 15 let staro kot učen-
ko v trgovino z mešanim blagom rri Anton Era vanj a, Cerknica. 6557
jfa prodaj dve zlati moški
«J zlata verižica, hromatična har-™* It monika. Ogleda se lahko, popoldne. Baraka na Kodeljevcm, Črešnar.
2537
jflša v Zagrebu T^nt
vanji in solidno delana 1910 leta, še 7 let od davkov prosta se proda za K 650.000"—. Ponudbe na Anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5. o539
3š& se kečijaž oziroma boljši hlapec.
Oskrba v hi5i. Oženjen ima prednost. Naslov pove uprava tega lista. 6562
Vrtnar sreQ,nJe starosti, samski, F11 Udi) zmožen vseh v to stroko spadajočih del kot nasadov novih vrtov itd. išče službe kot vrtnar na graščini ali večjem posestvu na deželi. Naslov: Peter Vrhovnik, Černuška ježa Si 4, pošta Černuče pri Ljubljani. 6538
Venecijanski jarem, gSSJSi
brez lesenih se proda> Na ogled je pri M. Vrečku, Polzela, ki da potrebna po-asnila. 6547
Srednje kmečko posestvo z vinogradom im lesom
biizu severne meje v Jugoslaviji okraj Maribor se proda. Proda se tudi živina, ooljsko orodje, stroji in vinski sodi. Naslov v upravi lista. 6548
Preda se posestvo, {fi^l
Eemlje, njiv, gozdov, travnikov; gospodarsko poslopje in poljski pridelki, 6 komadov Živine In krma, 10 komadov Bvinj in poljedelsko orodje. Cena po dogovoru. — Androf Antič, Spodnje Stržišče, Sevnica, Štajersko. 6551
Velika tvornica žarnic (1 wat in 7* wat svetilke) išče povodom nameravane ustanovitve svojih prodajnih organizacij v državi SHS spretno, v stroki brezpogojno izurjeno osebo kot
:: poslovodjo::
In nekaj stroke veščih, dobro vpeljanih, spretnih potnikov. Obširnejše ponudbe z navedbo referenc, življenskim popisom in fotografijo pod „Aussichtsreiche Lebensstellung 6449" na upravo tega lista. 6449
Ceno!
Izdeluje po naročilu in ima vedno gotovo v zalogi ter jamči za solidno delo
Polajević i gložević
mizarstvo Spodnja Šiška, Kamniška nI. 186
. 9 cr.
Uradno dovoljena, že 20 let obstoječa najstarejša ljubljanska
G. Flux
Gosposka ulica 4, L nadstropje levo.
namešča službe iščoče boljše vrste. iiČC nafttO : Pomož. gospodinje glavna feč šivanje, več gospodlčen k otrokom, t znanjem francoskega in glasovirja Imajo prednost, mnogo kuharic, sobaric, gospodinj za tu in zunaj, dekleta za vse, plač. natakarico za kavarno itd. 3_4 komorne hišne za Hrv. in Slav. Reflektira sc urno ni dekleta z dobrim spričevalom ali pridne začetnice. 6334 Pri zunanjih naroČilih znamka za odgvoor.
Zobozdravnik dr. Rodoschegg zopet ordinira.
6544
Sprejm
m »p takoj služkinja za vsa *       hišna dela proti dobri plači v večjo trgovsko hišo. Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 6519
Železna Blagajnica ISf1^^
Kje, pove upravništvo Slovenskega Naroda. 6518
Kmpfka       28 ha zemljišča, v
JVmUlKd fUdd bližini mesta Kočevja, se ceno proda. Več pove lastnik A. Kresse, Kočevje 60. 6451
9/23 Puch» s 5 sedeži,
#m>w*^sJ dobro ohranjen, se proda Ponudbe na poštni predal 71 Ljubljana.
Proda se pianlno,
rini & Figlio«. Prodna ul. 8. 6529
Sprejme se šivilja na ion
Stari trg 28, v trgovini. 6523
VSrtltllttii dobro ohranjen, se proda. Jkm IHIIIJi Kje, pove upravništvo Slovenskega Naroda. 6520
Otnffii voziček se proda.
Poizve se: Cojzova cesta St. 1, pri ličje
6492
Posestvo naprodaj.
obstoječe iz njiv.
travnikov in zaraščenega gozda, vse v dobrem stanju. Več se izve v Cahorčah Št. 8. Kotmara-ves, Koroško. 6531
ie se stanovanje nlltr %£:
mem tudi druge primerne prostore (v podstrešju, skladišče itd.), katere preuredim na svoje stroške. Ponudbe na uprav. Slov. Naroda pod .Primerni prostori 6530«.
tabn rnlidni baročna kompletna soba JaKli MJIltllla z ogledalom 70—150 se proda za K 25.000*—. Pojasnila daje :ov. .Štora" Št. Vid nad Ljubljano. 6528
Spalnica in jriilaiu l^^is
novo, zelo solidno delo, se zaradi selitve ceno proda. Franc Prelesnik Rimska cesta 16. 6323
Lepa roftinska Hiša 'JSL^
približno s/4 orala vrta, 10 minut od glavnega trga se takoj proda za 130 tisoč kron. Takoj po kupni pogodbi st stanovanje izprazni. Ponudbe pod širo: „Hita" na »Zastopstvo jugoslov. novin« Maribor, Slovenska ulica 15. 6450
U«.n|| išče za svojega 33 letnega os-f d!uit kibovanca popolno hrano v Sp Šiški ali Ljubljani oziroma sobo s po-popolno hrano istotam ali na deželi — 3onudbe na dr. F. Luckman advokat. Ljubljana, Gradišče 4. 6489
Vzgojiteljica S^ft
Iažčine z znanjem klavirja se išče k dvema mirnima deklicama 13 m 10 let starima za mesto Ljubljana do 15 septembra. Ponudbe z izpričevali pod ši-to .Naklonjena 1920/6457« na upr. Slov. zaroda. 6457
Pn najvišji teni kupim fckK
aluminij, cin in nikel.   Ponudbe z navedbo množine in cene na .Gnal" to-arna kovinskih predmetov, Celje 5726
Gostilna in restavracija
se vzame v najem v prometnem kraju s celim inventarjem ali na račun. Ponudbe na .Restavracija 6465* na uprav-"Štvo Slov. Naroda. 6465
n:
Bikovih drv in onkoveoa ooja
večjo množino se kupi. Ponudbe s ceno pod „Drva" 6558 na upravo lista. 5558
OHfnlHfn na pttrazredni šoli v večjem Ulcijllu jako lepem kraju ob železnici na Koroškem želi menjati mesto učiteljice v ljublianskem ali kakšnem drugem bližjem okraju Ljubljane. Ponudbe na uprav. Slov. Naroda pod „Zađovoljnost" 6535. 6535
manufakturne stroke srednih let se takoj sprejme pri tvrdki Franc Matheis-ovi Nasledniki v Brežicah. Ponudbe z navedbo plače 6554
Kaleri pohitite S v laiinor
< sokolski Javnosti, toplo priporočamo brošuri: Maribor in okolica, zgodovinski spis. Cena 6 K. — z načrtom mesta. Vodnik po Marteoro. Cena 3 K. Po pošti 60 vin. več. Naročila sprejema: Za stopstvo jugoslov. novin, Maribor, Slovenska ulica 15. Na naročila brez denarja se ne ozira.
Idu BrtfliM so° ks se Proda- Po*
LCBO •1611110 nndbe s ceno pod „Predivo" 6559 na upravo lista. 6559
Miiii i JI Mri.
F. Šibenik, Križevniška ulica 6. 64S6
Trieier (ieerz)
malo   rabljen, kakor tudi   vojaški plašč (siv), bluze i. t. d. se proda. Kje pove uprav. Slov. Naroda. 6514
iščemo za takoj akirdanta in delavca za izdelavo dog.
Forest, Krupa.
Gradac, 6516
N? BfHfiai ]e motorna mlatilnica v do-116 |H**uuj hreni stanu. Več se izve pri
kmetijskem društvu Št. Vid nad Ljubljano. 6292
Sprejme se za lakoj gospodiioa
brez trgovske naobrazbe za lahka pisarniška dela pri tvrdki THE REX CO.. L:ubijana, Gradišče 10. 6390
Dkaini ^trni rLTnderwod"si* .Re-
lijutlii ulluj min^ton", dobro ohranjen kupi takoj Nakupovalna in razpečevalna zadruga za klavno živino v Ljubljani. Mestni trg št. 2. 6442
Siaoe-vaflje v Moro Sš£7t,£
Ijani (3—4 sobe) ugodna prilika za v Maribor premeščenega uradnika (profesorja). Pismene ponudbe na zastopstvo Jugoslovanskih novin, Maribor. o475
Iprcimtm žagana jarem, kurjača za
k komobi o in hlapca h konjem Aloni Kaoc. Mengeš. 6471
Približno 1000 klgr m\m lire
pripravna za telefonsko napravo in 500 izolatorjev se proda takoj. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 6407
Soder
priden, pošten in zanesljiv se t:»koj sprejme pri Ivana Ogrinu,  Laverca pri Ljubljani
6487
\frpionitlia ve§ca s!ov- nem-, deloma IlIljOjMlII srb - hrv. jezika, cirilice in
dragih pis. del, želi piemeniti službo. Ponudbe pod »Poštenost 646ta na upravništvo Slov. Naroda. 6464
Sprejme se v Ljihljani v siBžiso
takoj pridna in varčna ženska ki se ji izroči gospodinjstvo, otrok ni. da ima le veselje do vrtnarije, proti dobri plači, preskrbljena ie lahko do smrti. Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 6454
Modem, trn sarznnast §M
za vitko damo, črn kostum za manjšo damo, in nekaj druge obleke se proda od 1 — 2 ure popoldan. Naslov pri unrav. Slov. Naroda. 6517
GpfnnriifflJ? Mučena v mešani trgovi-UUiJJiJolUlfl, ni, vajena vsega gospodinjstva želi primerne službe, naira'e na deželi. Cenjene ponudbe pod Grad/ 6509 na upravo lista. 6509
Prodam:
vrtno mizo s Štirimi stoli, meden lestenec za elektriko, rezbarski stroj (Laub>:i-ge) na nogo. Čopova ulica 21 III Ljubljana.
Mm mn aH gospedifna iz
hflliffl hrfl katera bi hotela sprejeti uuljcli biiC, malo dete, deklico v oskrbo pod dobrimi pogoji, se Išče. Pismene ponudbe na upravo tega lista pod 300 J. D. 6485". 6485
lila s posestvom ali vsako zase,
14 sob, hlev itd. pripravna za gostilno ali letovišče, v hiši prodajalna, blizu železniške postaje na Gorenjskem se radi pieselit?e proda. — Ponudbe pod .Letovišče 6504" do 3. septembra 1Q20 na upravo lista. 6504
[isto svinca mast, ^o^T
sprejema ponudbe od 50 kg naprej po najnižji dnevni ceni tvrdka Jaakn Popović, Livbllana. 5931
nrinnrflfa Prt specijalni prvovrstni ate-rli!llllLllfl ti lije za črkoslikarstvo na sttKlo, kovine, les, zid itd. Filip Pristoa, Ljubljana »Hotel Mal.č« v poslopju Jadranske banke. 6369
?nrn«n ali oza DieseIove motorje, tovot-
tfUlufU 9IJC na mast, kolomaz, cilindr-sko in strojno olje dobavlja po najnižjih dnevnih cenah Mineralna rafinerija Dravograd; zastopstvo za Kranjsko: ,Komet'
\j ubi j ana. 604r>
[IrillLlllii za četrtoSolc* drž. gimnazije z nemškim poučnim jezikom v Ljubljani pri slovenski profesorski ali učiteljski rodbini brez hčera, — Ponudbe s pogoji pod .Lekarnar K. R. 6521 na upr. »Slov. Naroda«.
T}«A2k* e0 kuhinjska oprava, omare, JTUUa mjza.   stoli   in drugo.
Og!eda se 29. t. m. od 4. do 5. ure poo. in 30. t. m. od 3. do 6. ure pop. v Gradišču 17, L nadstr. desno.
Trakovi
v vseh  barvah, senčniki (Schildi) za čepice, potnice (Schvveissleder) za klobuke na drobno debelo, priporoča tvrdka J. VVanek. Petra cest* 19 6049
n
Sv
Za večiO notarsko pisarno na deželo
znanka strojepiska. 2Pdr^
vsem notarsko prakso temeljitem poznanjem zemljske knjige, lično pisavo in dobrimi referencami pod ugodnim »ogoji. Prošnje s šolsk'mi in spričevali o praksi na naslov, ki ga pove uprav. Slov. Naroda. 6153
DkSiui ftrni s s*ovensko tastaturo skn-rliahli *iiuj ro nov, se ceno proda "^a ogled v pisarni tvrdke: Paternost & Kemic, Rimska cesta 2. 650i
Baterije za žepne svetilKG
zamoiete zopet dobiti na debelo in drobno pri K A Kre-gar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 21—23.
*501
Atlt#% tranc* znanike 40—50 H P, Bluckmotor, Bo^cheva laz-svetltava, novi obroči in rezervo Cena 250.000 K.   Hlemsnt Ba(ard 2 Cv-
12-16 H P, novi tbroči 710X90 (Mil chelin) 4 sedežen Gen. Rep. 60.000 K Tovorni avto »Praga« 3 tonsk' 35-50 HP, nov. Cena 120.000 K. Vprašania pod .Avto* postao kleče Otok na Vrb-skem jezeru. 648j
Vabilo
na
občni zbor
milnice v Cerknici m nii i mm-ino zavezi, ki n vrti M B. w\wm !. I. oii 2. ori suollu v prostoti.? posojilnice v Cerknici.
DNEVNI RED:
1. Poročilo načelstva.
2. Poročilo rač. pregledovalca za L 1919.
3. Potrjenie računa za leto 1919 in razdelitev čistega dobička.
4. Izvolitev načelstva, odbora, računskega pregledovalca in namestnika.
5. Poročilo o izvršeni roviziji.
6. Slučajnosti. 655b
V ohollct Celin
se kuri lečo posestvo s hižo, v katero bi se motlo takoj vseliti. Ponudbe poslati na T. Morski, Zagreb, Senoina 12, desno 14. Posredovalci izključeni. 6540
Slulbe iiCe £ŠS%L
nazijami in dobrimi izpričevali v kakem uradu v Sloveniji za takoj. Vsled po-nesrečenja težko hodi. Pcnudbe z navedbo plače pod »Takoj 6467* na upravo Slov. Naroda. 6467
lifelegeetei; mlad mi ilče slDlfie kot nemški koressondent "T
vrtat tudi kot skladiščnik, ali paznik, zahtevki zmern , ker je slovenščine le malo zmožen. Najboljše reference. Ponudbe pod *korespondent» 6533 na uprav. Slov. Naroda. 6533
Oddam koncesijo
za restauracijo
v najem v Ljubljani. Ponudbe na Anončni zavod Drago Beseljak, Ijobljana, Cankarjevo nabrežje 5. 6394
Zamenjam takoj
svojo stanovanje v LJubljani obstoječe iz treh sob, kuhinje in vsemi pritiklinami, električno razsvetljavo in vrtom za enako v Mariboiu. Dopisana poštni predal štev. 18, Maribor. 6400
Modni salon
Rezi Hribar prej Fabčlč
Ljubljana, Rimska cesta ste v. 6.
prosi cenjene odjemalke. naj pridejo čimnreje po popravila, oddana do konca junija 1X20. Usojam si opozarjati, da za popravila odgovarjam le do konca septembra. L 1.
Iščem za takoj tnodlstko in ulen*
kc, ki bivata v Ljubljani. 6536
se sledeže;
400 kg različne olj. barve v sodčkih in v ploščevinatih posodah od 50 — 4 kg 200 kg lan. firne. ža, 2 stiskalnice za sadje in grozdje, 1 slamoreznico, 1 črpalnica (Schleimpumpe), 2 mala strojna mlinčka na roko za moko, 1 ploščev. (kositar) kopalna banja, 2 železne peči, 1 hladilnik iz bakra — (Alfaseparator) 500 1. na uro, 20 komadov škafov leseni, 24 sodčkov popolno novih iz mehkega lesa, 300 komadov razi. steklenic, 1 pisalni stroj „Hamond*, 50 kl jeklenih peres za težke vozove, 1 nosile Prf 12 5 m 60 dolg m več drugih različnih dimenzij in daljav nosilcev. Kje pove uprav. Slov. Naroda. 6543
ID
sc išče k v 4. in 5. letu stoječima
dečkoma. Dotična gospodična bi podu-čevala v 6. letu stoječaga dečka temeljito za I. razred, oba dečka pa bi bila čez dan od 8. h zjutrai do 8. h zvečer pod njenim nadzorstvom in vzgoji. Po službi se lahko pridruži k domačim. Stanovanje in hrana v hiši, plača izborna. Ponudbe naj se posMje-jo do 1. sept. t. 1. na uprav. Slov. Naroda pod «Llnček/6415». Ker se na visokost plače ne gleda, se reflektira le na prvovrstno moč. Nastop in zahteva clače do 15. septembra oziroma L oktobra ti 6415
Čevlji (cipele)
na debelo in na drobno po najnižji dnevni ceni se dobe pri znani tvrdki Aleksander Oblat, St. Petra o. 18.
ter se pošiljajo po povzetju po celi državi SHS. 5944
Cfajmn «e pri Jadranski zavarovalni Ji E tli G 42 družbi en uradnik za manipulacijo (v oddelku za ogenj), en uradnik za blagajničarja penzlonlsti kateri so že delovali kot blagajničarji imajo prednost kakor tudi več ženskih pisarniških moči. Službe so stalne s penzijo. Ponudbe na ravnateljstvo Jadranske zavarovalne družbe v Ljubljani. o445
mtiitiiitiiiit»iitiiiiiiitiinti!i!iiiiiniiii!Misiu!t!iiiriiiiii
=illillllilliiScuMiiiiiMiiinimimiiumiMiiiStimiMit:ii|
S Riko Paterncst f f Jal! Pateraost roj. \mw\ |
poročena
23. avgusta 1920«
|Velikovec-       Gorenja vas §
i Senožeče nad Škofjo Loko. I s I
iHiiiiiitMiiiiiniuiHi<iuiiii[iiiii!iiiiii:iiiiiui:ii:iiiiMtiiiii
Zahvala.
Za vse mnogoštevilne zelo tolažilne dokaze iskrenega sočutja povodom bolezni in smrti našega dobrega soproga, očeta in bratranca gospoda
dr. Josipu StroMa
primsrija ženske bolnice tn okrožnega zdravnika
izrekamo vsem ljubim prijateljem in znancem svojo globoko zahvalo. Zlasti sev zahvaljujemo br. Sokolom iz Novega mesta, Brežic, Žalca, Celja in Teharjev, ki so ranjkega v tako velikem številu spremili na njegovem zadnjem potu; br. starosti novomeškega »Sokola* dr. Vasiču za prisrčen, ganljiv nagrobni govor, zastopniku zdravstvenega odseka za Slovenijo in Istro g. dr. Dolšaku in zastopniku zdravstvenega okrožja novomeškega, g. županu Rosmanu za udeležitev rja pogrebu. — Še enkrat vsem prisrčna hvala!
NOVOMESTO, dne 28. avgusta 1920.
Žalfljoti niHilai dr. Stralefc - Vektiar.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da je naš ljubljeni soprog in oče, gospod
n Lokar
*4£
trgovec in posestnik
dne 25. avg. 1920 po kratki mučni bolezni, v 60. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb se vrši dne 27. avg. 1920. ob 17. uri v Ajdovščini.
AJDOVŠČINA, 27. avgusta 1920.
Marila Lokar roj. H celite soproga. — Dr. Danilo Lokar, Vladimir Lokar, Anica Lekar, Marijan Lokar, Anton Lokar, Igor Lokar otroci.
nska banka
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji.
Beogpadf   Celje,   Dubrovnik, Kotor, ICranf, Ljubljana, Maribor, RMetko-vlć, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, Trst, Wien.
Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v
tu- in. inozemstvu. r^S*
RZ
9R
Po zelo znižani ceni nova dvoMna, plasti, zračnice, firalni stroji
deli, harbidne svetilke, gorilce Itd
Sprejmejo se v popravilo dvokolesa in razni stroji pri Betjelu, LJubljana, Stari trg št. 28. 6524
Tvrdka tavrenčič l Co.
tfgsvhia x lesom, Dunajska cesta štev. 47
pre|e Tauzher
prodaja na drobno in debelo vsakovrsten mehak in trd les za stavbe In delavnice kakor tudi bukovo oglje In vsakovrstna drva za kurjavo po ugodnih cenah. 6507
/    fz kavčuka
€_ir_l Sitar
v   LJUBLJANA &
Pridno prmlilalh ali poiotnika
Izurjeno v manufakturni in špecerijski stroki sprejme Viktor Pilili, Žalec 6385
Išče se kompanjon
mlad trezen in razborit za večjo trgovino Specerije, z dežel pridelki lesom itd. zs že obstoječo trgovino na Gorenjskem. Ponudbe pod J. K. postnoleže Ljnbljaia. 6491
Gradbeno podjetje
ing. Dukić i drug
Tinbljana, Reslfeva cesta 9.
ae priporoča za vsa v to stroko spada1o6a dala.
jedini stručni list u Jugoslaviji. Izlazi svakog 1., 10. i 20. u mjesecu. Suradjuiu nali prvi stručniaci. Pretplata godišnje K 60'—. Adre-
£J   sar Industrije drva. Cijena K 15—.
£   Zagreb, Strossmajerova ulica br. 6.
trboveljska premogokopna dražba kapi za takojšnjo dobavo:
5 vagonov 20 mm
Tvrdila Ivan Rebeh, Celje
sprejme
već kljn«a»nić»rie., kl M veMtkl * lid.lo.aaf. i.btnle. 6439
Pozor trtovcl in peki!
Sveže dunajske drože naiboliie in naj cene:Se dobavlja Jota. Roy, Maribor
prodaja dunajskih droži.__6413
Tntle za strope izdeluje in prodala
na debelo in drobno m2 po K 4-80 pri večjih naročil h znaten popust Stelner
A nt ob, Llnbliana, Jeranova allca 13, Trnovo. 4256
la apno
v kosih in drobno dobavlja na vapone
A?a, tovar. Laško.
na debelo in na drobno se proda po najnižji dnevni ceni. Sre-botnjak, Kolodvorska c. 31. 6483
4
4
4
3
25 mm 30 mm 40 mm 50 mm
močna mehke deske in plohe. Ponudbe prosimo na naslov: Trboveljska premogokopna družba — oddelek za les — Ljubljana, Knaflova ulica 13. Ozira se tudi  na ponudbe za delno dobavo
Vabilo
na
6546
XIX. redni občni zbor
Okrajne hranilnice in posojilnice v Skofji Loki r. z. z n. z.
ki bo
▼ torek, dne 7. septembra 1020 ob 16*/a (4.2 url popoldne v bra-nllnlaklh prostorih.
Naznanilo!
Naznanjam si. občinstvu, da sem otvoril mehanično in sodo*vodno delavnico. Za mnogobrojni obisk se priporočam. ALOJZIJ KRALJ, Škofja Loka štev. 44. 6452
Dobre krojaške pomočnike, 1 ali 2 vajenca
sprejme takoj Joa. Bojina, Aleksandrova cesta štev. 3 Ravnokar doslo nristno englesko blago. 6lc6
Dnevni red:
!. Potrjenje računa za leto 1919. 2 Razdelitev čistega ćobićka.
3. Privoljenje renumeracije načelstva in nadzorstva.
4. čitanje revizijskega poročila In ukrepi vsled Istega.
5. Slučajnosti in predlogi po § 36. pravil.
Opomnja: V slučaju nesklepčnosti se bo vršil na istem mestu z istim dnevnim redom čez pol ure drug ob I ni zbor, kateri sme brezpogojno sklepati (§ 35. prva alinea pravil.)
Škofja Loka, dne 25. avgusta 1920.
NaEelstvo.
O
S*
s s.
|(Graphit Schmelztiegel) od 2 do 150 kg vsebine za topljenje zla Ita, bakra, medi in drugih kovi prvorazredne marke: J. FANY£ IPATEMT-   Generalno skladišče za kraljestvo SHS pri tvrdki
ISchreiber i Friedricti
keletrgovins kovin in kovinarskih proizvodov, Zagreb, Vlaška v. 82.
Stalno skladišče grafita za topil-Inice vseh vrst kovin in medene Iploševine, bakrenih in medenih Icevi, okovov za stavbe in pohišt-|vo, orodja ter železnega in kovinarskega blaga. 6448
PF1FF
siualne stroje
PUCtf
oozna kolesa plašče in ceui
priporoča
Ign. Vok
Ljubljana, Sodna ol. 7.
_____
za grozdje in sadje
lastne g a izdelka si nabavite pri
uglas-veleč glasovirjev In tr |0-vec l glasbili
Ljubljana, Wolfr va ul. 12
Odvenik
je c. tvoril
odvetniško pisarno v Ljubljani, ^odna ul. štev. 11. tel. štev. 454. 6234
Zidno opeko
zarezno (utorno) navadno
strešno opeko
dobavlja
„AVA" Lubeeno.
Prevzel sem zastopstvo prvovrstnih tvornic:
nudim elektrotehnični materijal, betonsko železo, različen železni materijal In motorje. Zahtevajte ponudbe
Gjorgjs Grujić
BeograB, JAiletina ul. 15.
Razna žita, ze-melj. produkte, :nske proiz-
V00e : no blago :
nudi na prodajo in posreduje pri nakupu istih, agenturna in komisionska trgovina
Ferd. Cerovac
Telefon
23-67
Zagreb
Palmotlceva uilca 7.
BRXOJAV I H ROVATPORT
Nudimo Ia. kranjski
laneni firnež
in
pristno laneno olje
v vsaki količini, po najnižji tov. ceni. Za poštne pošiljatve
prosimo po mogočnosti dopo-slati embalaže. 6?47
_?
(_
13 _l Ul IšJ _ M _i
_ _
_ m m _)
Zlfo
Zifo
vseh vrst ima in dobavlja najhitreje ln najkulantneje
preje Patri. & Hartl
Veletrgovina
i SuboHca mil i
_} ~ GDEDGD
OD
m
m
m
HI
go [=}
F_ _l
m
m
•_ _i _i
_i i_
_
n.Zt krušne, sobne ln pečniee (kah-j***9 Ijioe) za itedilna ognjifiča Ima v zalogi vedao J. Oregorec t Kosmič, Meofe* 25 54-7
Klobuke preoarva takoj v
vseh modernih niansah ravnotako vse druge predmete. 6C8o
Tovarna Jos. Reich, Ljubljana.
• a
s prakso, vešča tesnopisja in strojepisja slovenske in nemške korespondence se sprejme takoj v tovarni viigallo Huse pri Maribora. 6402
strois
Remington, Imperin!, Adler, Century z latinico in cirilico ter vse strojne potrebščine.
fffia o zalogi
FRHHC BRR
Ljabljana, Cankar evo aabr. 5 Telefon 423
teMln delavs ca za napravila strojev.
Otroške vozičke
vseh b.vedb s ponlkljanim s»al^-n
otroške post _3|ic_
telesne ta od meli, pernice, odeje tudi prešite priporoča spedia'. trgovina
E. P0RGES, WIEN IX,
Lichtensteinstrasse 23.
ta
at
Obl konces. informačni zavod
Drago Besellak.
Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5 dobavlja vse kreditne in privatne informacije v tu in inozemstvu. V abone-mentu   ter posamezno cene zmerne
Erjavec & Turk
»vina 1 le
pri „Zlati lopati*4
preje Hammerschmidt,
IMai lahaiorii? trg štev. 7.
nasproti Križanske cerkve. 4C49
M5ŠS - podgane stenice • ščurki
in vsa zaleea mora poginiti ako npotreblte mola najbolj Iskošena in povsod! hvaljena sredstva kakor: proti poljskim milim 10 K. za podgane in misl stane K 10* — ; za starke 10 K; a posebno moćna vrsta 20 K ; nosebno močna tinktura za stenice 10 K: uničevalec moljev K 10* — ; prašek oroti mrčesom 6 in 12 K; mazilo oroti nšem pri Ijnden 5 in 10 K; mazilo za asi pri živini 6 in 10 K; prašek za oši v oblek' in perilu 6 In 10 K; tinktura proti mrčesa aa si: jo In zelen ia Ji run .evalec rastlin) 10 K; prašek proti mravljam 10 K; mazilo
protf garjera 10 K. Po5ilta po rovzetju. Zavod za eksaort M. JAaker. Zagreb
15., Petrtniska nllcs 3.
Prva kranjska vrvarna Ivan N. Adamič, Ljubljana,
priporoča v rvarske izdelke iz prave dolge konoplje, kakor Strange. oglavja za konje, vrvice za perilo, vrvi za seno in transmisija, 6page vsake debelosti, drete, opasn ce (gurte) navadne in za transmisije (Milliergurten), fino izdelane vrvice za okna (Rolloschnur) Itd, pa najniijih cenah. Lastni lsdoUUI Telelon 441«
Točna poatretb 6498
6545
- Šivalni stroji dospeli -
za obrtno In rodbinsko rabo v vseh opremah. Istotam se dobi vse posamezne dele, igle in olje, potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje.
Jos'p Peteline, Ljubljana, Sv. Petra nas. 7«
Obj
Na občnem zboru Kranjske deželne vinarske zadruge v Ljubljani, r. z. z o. zM dne 22. marca 1920. se je sklenila razdružba in likvidacija zadruge: Likvidatorjem so bili izvoljeni: dr. Marko NaMačen, odvetnik v Ljubljani, Josip Gogala, ravnatelj Slovenske trgovske šole v Ljubljani in Matija Škerbec, stolni vikar v Ljubljani.
Upniki se pozivajo, da prijavijo svoje terjatve zoper zadrugo pri imenovanih likvidatorjih najkasneje v enem letu po tretji
pnobčitvi te objave v listih.
Ljubljana, dne 27. avgusta 1920. 6555
Ob|ava
Na osnovu naredženja Gospodina ministra Vojno i Mornarice EGBr. 3745 od _0. iula 1920. godina, zaključiče se direktna pogodba u Ekonomnom Odeljenju (NjeguŠeva ul. br. 21.) na dan 27. septembra 1920 god. u 9. časova pre podne za nabavku slova i štamparskog materijala za potrebu Štamparske Radionice.
Pozivaju se zainteresovani da doču gore označenog dana radi zaključenja nirektne pogodbe.
Kaucija se polaže i to:
Podanici Kralj. Srba, Hrvata i Slovenaca 10°/ft a strarri 207*.
Kauciia sa polaže pred zaključenje pogodbe, na vrednost oko 400.000 dinara, a po zaključku i na koga licitacija ostane polaže 10°/0 odnosno 20\ od okupne ugovorene vrednosti.
Uslovi mogu se videti Utorkom, Četvrtkom i Sobotom od 10 do 12 časova pre podne.
Iz kancelarije Ekonomnog odeljenja EGBr. 3745 od 21. avgusta 1920. godine.
Ministarstvo Vojno I Mornarice Eraljevstva Srba, Hrvata ! Slovenaca,
.   Ekonomno odeJjenje.
EGBr. 3745.
BEOGRAD, 22. avgusta 1920. god.
-. -i ■       ■ i ,m
Nc I 343 20-1.
Prostovoljna sodna dražba nepremičnin.
Pri okrajnem sodišču v Ptuju je po prošnji lastnice gospe Marije Scheichenbauer v Ptuju na prodaj po javni dražbi sledeča nepremičnina:
Enonadstropna hiša v Ptuju, Cankarjeva ulica Št. 4 — pare št. 179 v vi. št. 185 k. o. Ptuj — obstoječa iz 6 sob, 4 kuhinj, 1 terase, veže, lokala za likanje, 1 pralnice. 1 kleti, prodajalnice in živinskega hleva z čistim letnim dohodkom 3000 K.
Izklicna cena je K 150 000-—.
Dražba se bo vršila dne
22. septembra 1920. ob 3. ari popoldne
pri tem sodišču v izbi št 19.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmejo.
Draž^eno izkupilo je položiti tekom enega meseca od dneva odobren ia najvišjega ponudka in sicer brezobrestno sodišču.
Dražhene pogoje je mogoče vpogledati med uradnimi urami pri podpisanemu sodišču v izbi štev. 13.
Okrajno sođtiče Ftn], c4d. L,
6560 dne 25. avgusta 1920.
Mi in
flRL
dobavlja za izvoz loco Dunaj ali tudi transit loco Trst
" E
Papir engros Eksport in import
WIEI1, VII./11eubangasse Hr. 64166.
Telefon 37067
Brzojavni naslov: Poche, Wlea NenbanhoL
m
|k._i
m m
Postranska obratovališča: Cernhausen na Cehoslovaškem in Kopenhagen (Kodanj)
5527
se priporoča za kratkodobno izdelavo enodružinskih, dvedružinskih in večdružinskih hii po Dčkkerjevem sistemu. — Vile la stanovanjske bile blodne oblike vseh slogov, dalje
industrijske stavbe, velikanske tvorniške delavniške lope, prekrovja za kolodvore, klavnice, tržnice, mostovi, strojnice, gledališča za kino, razstavne dvorane, garaže, cerhvene strehe, vodne naprave, bolnice po paviljonskem sistemu itd.   Strešni stoli brez motečih opor. — Cenj. vprašanja na upr. Slov. Naroda pod Ckristoph k Unmaok, A. O. *— Več v besedilu lista.
fliWff_ff-_1ilr^^ iFlf- fMe_____i_iM_i_i_i______i ___g _5
275361
97
38
61
24
„SLOVENSKI NAROD", dne 29. avgusta 1920.
197. štev.
IE _E I SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA l » gg g l
LJUBLJANA. SELENBURGOVA ULICA ŠTEV. 1. INTERESNA SKUPNOST S HRVATSKO ESKOMPTNO RANKO IN SRR8KO RANKO V ZAGRERU.
—=    r     Isvrluje vse banCne transekcije najkulantneje. ■
DENARME VLOGE. - NAKUP IH PRODAJA: EFEKTOV, DEVIZ, VALUT. - ESKOMPT        TERJATEV, FAKTUR. - AKREDIKTHfl. - BORZA.
zdravniško priporočeno vino v steklenicah se zopet dobiva ,pri Dalmatinca* v Sodni nlici št. 4. 4743
Klavirje
pianine in harmonije, prodaja in izposoja Alfonz Breznik, največja zalega vseh glasbil, muzikalij in strun, Ljubi jasa, Kongresni trg 15. 2587
9?
ALKAN«
Trgovska Spedicijska in komisijska delniška družba. — Brzojavni naslova „Balfcanaped"-
LJUBLJANA,  MARIBOR,   TRST, WIEN.
Špedicija vseh vrst- Sprejemanje blaga v skladišča. Zatarinianja. Mednarodni prevozi. Selitve s patentiranimi vozovi na vse strani. Skladišče spojeno s tirom južne železnice. — L ijobijansko javno skladišč«.
^iveile domaČe spediciiskc pođjetf®.
: CEMENT :
Romcn
Silikat Porttand
dobavlja
,AVA( Laško.
Prvovrstni otfarotnl papir ln
stročnice znamke
Altesse
66
po najnižji ceni na debelo in na drobno priporoča trgovina Ivan BonaC, Ljubljana, SR&snburgova ulica. 6442
Desinfekciiska sredstva.
Lysol, Baktiform, Cedeform, Kreolin, Karbolna kislina, Karbolno apno, Formalin sveže na zalogi drogerija Saniias, Celje. 6288
Vino
dalmatinsko, banatsko, srijemsko bijelo i crno
ŠLJIVOVICE
prodaje samo na veliko TOMASOVIČ I VIS-KOVIĆ, Zagreb, Palmotićeva ul. 22. Telefon 13-58. Brzojavi: Tomavis — Zagreb. 5454
Nova partija
doila.
Dobavlja: „Brava"   lesna trgovska in industrijska delniška drniba
Maribor.
fe najboljšo in najcenejše, Dobiva se povsod
Kristalno sodo sveče in Prva mariborska to-
toaletno miio  izdeluje: varna mila Maribor.
Zaloga in zastopstvo: za Kranjsko E. Bnnc ln drug Ljubljana, Gosposvetska c. 7.
Zasebni učni zavod Legat v Mariboru.
S mesečni tečaji in 4 mesečni tečaji-Začetek dne 4. oktobra 1920.
Tečaji za slovensko stenografijo, nemško stenografijo, strojepisje, slovensko korespondenco, nemško korespondenco, navadno računstvo, trgovsko računstvo knjigovodstvo, slovenski jezik za začetnike, hrvatski jezik, nemški jezik, za začetnike, lepopisje, cirilico in obrtno risanje. Obširni  prospekt brezplačno Zasebni učni zavod Legat, Maribor, Vetricjska ulica U, I. nadst, sprejema od 11—12.
Iz Havre * Amerik®
samo 6 dni.
Edina nai krajša črta. Vozne listke za vse linije, vozne listke za steaflne vozove Simplon-Orient-Express (Ljubljana-Paris)
in vsa zadevna pojasnila daje
edino koncesijon. potovalna pisarna
im Hi i liiii
Gosposvetska (Marije Terezije) c. st. S3 (Kolizej). 3936
vseh sistemov, za čevljarje, za krojače in za sedlarje, dalje za ažurna, robilna dela in tamburiranie
^aVpotu" lital« Veraniaos Pick,
WIenf IX., Lfchtenstelnstrasss !fr. 25. 574b
R
Direkcija državnih željeznica potrebuje pet sila za prevodje-nje šeme materijala i inih instrukcija s njemačkog i madžarskog jezika na srbsko-hrvatski jezik. Reflektanti (koji uz ostalo moraju pozzavati željeznički materijal) neka svoje ponude i plaćevne uvjete podnesu ekonomskom oddelenju ove Direkcije (soba br. 11) i to uključivo do 15. septembra o. g.
Zagreb, mjeseca avgusta 1920.
Direkcija dri. željeznica Zagreb.
Tečaj iz krojno risanje in prlkrojevanie
ftamcllih flhlolf 5C P:i^ne s *• septembrom t. 1. Istotam Udi 11 Jl\111 UUIcK se izdelujejo točno po meri vsakorstne damske obleke, Kostumi, plašči, itd. po najnovejšem kroju.
Modni =telje ROZA MEDVED, Mastni trg 24, | III.
j
Tovarna
9
vsakovrstno - -.----. blago.
Kemično čisti
obleke.
Liubliana, Polianski nasip 4 Svetlolika StEJE
Podružnica: Selenburgova ul. 3 - ■ ■. . ■ ==
Podružnice
Maribor Ifovomeato H&deirJ©
Gcspcsts ci. 38.
Glavni trg
Stev 39.
§€
C3
i
Fotogrsfi!
Plošče: Agfa, Hauff, Herlango vseh velikostij
in raznih znamk. Kemikalije: razvijalci, iiksirne soli, tonfiksirne z in brez zlata, ojačevalci, razredčevalci, bron-kali, sulfit, soda. natr. bisulfit, kalij metabisul-fit, amoniumpersulfat, metol, metolhydrochinon, glycin, artol, brenzkatechin, i. t. d.
Drogerija „Sanitas" Celje.
Trst—Hew York«
Odplov parnikov iz Trsta:
26./S. poštni parnik.......Columnia.
8./9. poštni parnik.......Argentina.
20./9. poštni parnik.....Presiadent Grant.
Odhod iz Ljubljane 3 dni poprej.
Vozne liste prodaja in prostore za potnike s Slovenije pripravlja
edino le:
Simon §tm@f@c,
Kolodvorska m. 26.  Ljubljana*  Kolodvorska u. 26.
A I 1127 8
1
1
si* Z 0. L
LJUBLJANA, Zvonarska ulica 5. (N) Telefon št. 9. _ _    Brzojavi: .Montana4.  Prodaja in kupuje na debelo p| .
Hinnrt vse \Tste kovin, rudnin in kemikalij ter vse indu- CKSOOllt iinpuit«   strijske izdelke, spadajoče v rudarsko, fužinarsko ia r
kemijsko stroko.
I
Bratf i Utitzove
največja tovarna usnja v Čehoslov. republiki, specialitete: sevro, ševret, box, usnje za mobilije, antik, itd.
Generalni reprezeatant za SSS kraljevino 6062
SELJAK* Liubliana.
Sapunu pranje
60 63% mastnih primjesa, opet prispio, te nudja isti dok zaliha traje po E Ž8.— 1 kg postavno skladište Zagreb, franko sanduk
Norberi Welss,
Telefon br. 7-33.
6456
talk iiiitnii
Pri okrajnem sodišču v Ljubljani je na prošnjo dedičev po Mariji Štele iz Ljubljane, Ambrožev trg štev. 9 na prodaj po >avni dražbi posestvo vi. štev. 52 k. o. Poljansko predmestje s htio it. 9 na Ambroževem trgu
gospodarskim poslopjem, dvoriščem in vrtom.
Izklicna cena: 300.000.- K
Dražba se bo vršila dne
3. septembra ob 9. uri dopoldne,
na licu mesta v Ljubljani, Ambrožev trg 9.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo.
Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno.
Dražbeno izkupilo je plačati v 24 dneh, ko se odobri najvišji ponudek.
Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri sodnemu komisarju Antonu Galle notarju v Ljubljani.
Okrajno sodišče v LJubljani,
•dd.lsk I., aae 24. avgusta 1820.
potrebuje
žeiezo, različno orodje in okovje, cement, traverze, pločevino in sploh železnino. naj se obrne zaupno na tvrdko
Zalta & Žilic
trgovina na drobno in debelo
v Ljubljani, Gosposvetska c. 10. (Unije Terezije cesta.}
Amoffkansfco
maiinsko ulje cilinder ulje auto ulje
Alfirskl
(suatvfter 1 estra)
Francuski i grčki kololonij
svijeća, ćaj, otaist nudja uz najjeftinije dnevne cijene sa skladišta u
Zagrebu.
] IER MM ll. i. Imi M. 7-33.
UullJA
KA KREDITU
— Brzojavni naslov: Banka Ljubljana. —
PelniSka glavnica 50,000,000'— kron«
Stritarjeva ulica šiev. 2.
Rezervni zakladi 45,000.000*— kron.
— Metanska seevUka 281 tn 413.
Glavnica z mzervnmi »5,000.000*— kroti.
iška glavnica 50,000.000 — kron. wezenrn»-----~ —" ~ ~ -
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, Borovljah ter ekspozitura v Ptuju.
Izvršuje vse bančne posle najlculantneje.
W Sprejema ~W h Kupuje in prodaje vse vrste vrednostnih papirjev, valut
.   .    w.      z        ll ki dovoljuje
vioge na knjižice in tekoči račun   mm*   vsakovrstne KREDITE
proti ugodnemu obrestovanju II V5flSOfrjinfe  ivttcb- i s
letnica in tisk »Narodne tiskarne«
DF
4U
7D
DU
37