— 158 — IX. T o č a Ako primeritp, ljnbi otroci, lepe snežene zvezdiw z debelim zernjem toe*, lehko se boste prepričali, kako velika razlika j« med Riiegom in točo. Pa ako 3e pomislite, da sneg navadno le po zimi pada, toča pa navadno po leti, kedar jft prav huda vročina, lehko boste spoznali, da sneg in toča morata imeti vsak za se svoj posebni začetek. Vsak otrok ve, da je toča navaden led, ali kako se to ledeno zernje naredi, na to je težko celo učenim ljudem odgovoriti. Paaite torej! Zernje toče je iz ledii; da se pa led naredi, treba je mraza. Kako je tedaj mogoče, da toča ravno po največjej letnej vročini vse. pridelke na polji strašno potolče? Zakaj ni po zimi toče? Da pri nas toča ne pada po zimi, si tako-le razlagamo: Po zimi je zrak zel(5 inerzel; ko se tedaj ustvarjajo oblaki, akoravno ne zel6 visoko, vendar, kakor že veste, parne kapljice zmerzujejo in padaje na zemljo se prijemljejo dnigih enakih kapljic, ter se tako narede tenke snežene zvezdice. Te parne kapljice nimajo v velikej ziini dovolj časa, da bi se spoprijele in stopfle 7. druofimi kapljicami, da bi tedaj iz njih postal? večje kaplje, katere bi se potem izpremenile v led. One namreč zmerznejo, kakor ste že slišali, tak<5j v zažetku svojega postaaka. In tako se ne morejo narediti večja ledena zerna, nego le tenke in lehke pavuljice, katerim pravimo sueg, a ne toca. Dobro vemo, da kapljice zgoščene pare, ako le niso preveč visoko, m zmerznejo, ako je gorko vreine; ravno zavoljo tega se lehko izlijejo v velike kaplje, kakorSnft navadno padajo v podobi dežja. Ako take kaplje naglo zmer-znejo, ne naredč se iz njih snežinke, anipak ledeno zernje, into zernje, kedar pada na zeinljo, imenujemo toča. Drugo je pazdaj vprašanje, kako se vendar more narediti toča po letu t. j. kako se morejo kapljice po letu v led izpremeniti? Voda, kedar izhlapuje, ima to moč, da naglo vazhladi vsako stvar, ka-tere koli se dotakne. To si dobro zapazite. Ako se hočete prepričati, da je res tako, nalijte vode v sklenico (flašo), zavijte jo z mokro cunjo, obesite jo potem na propuh ter mahajte ž njo siin ter tja. Cunja se bode posušila, ali drugače govoreč, voda iz cunje bode izhlapela. Ako tak<5j potem vodo iz sklenice poku-site, prepričali se boste, da je hladnejša, nego je bila takrat, kedar ste jo t sklenico nalili. Ali pa tudi veste, zakaj se po mestih ulice po leti z vodo škrope? Zato, ker razskropljena voda, kedar izhlapuje, razhladi zrak. Le pomočite roke, ako tudi po leti, v gorko ?odo, pa jih neobriSite, ampak pustite, da voda sama na njih izhlapi, videli boste, da vam bo hladnejše posta-jalo na rokah. Čim hitrfije voda jzblapuje, tem bolj na roke zebe, a to tem bolj, . mTV — 159 — ako izhlapljenje od vetra prihaja. Ako v vodi namočeno roko deržite na prostem zraku, vas bode na tistej strani aajbolj zeblo, od katere veter vanjo veje. Ko bi pa roko v kako dntgo tekočino namočili, katera hitreje izhlapi aego voda, bi vas tudi še bolj zeblo. Vsaj veste, da žganje in vinski cvet mnogo hitreje izhlapuje nego voda. Imatno pa še neko tekočino, katera §e hitreje izhlapuje, a to imenujemo eter. Nalijte si na roko nekoliko kapljic ove tekočine, in videli boste, da bo na enkrat izginila, a vas bode na roko tako zeblo, kakor da bi bili led v njej deržali. Učeni ljudje ved(5 na raznoverstne načiue izhlapljenje vode tako pomnožiti, da voda po največjej vročini takoj v istem trenotku zmerzne. Zdaj boste pač verjeli, da se led tndi pri velikej vročini narediti rnore. Pomislite zdaj, da se pri velikej vročini mnogo pare vzdigne v zrak, ter se v višavi iz te pare naredi jako gost oblak. Ta oblak ima na vsak način dve strani; ena je obernjena k zemlji, a druga k solncu. Do perve ne more tako lehko solnce dospeti, a drngo ogreva solnce. Kaj se tpdaj zgodi? Kapljice zgoščene pare, katere so v oblaku na gornjej atrani t. j. proti solncu, se naglo vslpd solnčnih žarkov izpreminjajo v nevidljivo paro ter se vzdigajo k viSku; k temn tudi veter pripomaga, ki navadno ta čas silno veje. Kedar se taka para vzdigne k viškn, pride, kakor ste že slišali, v hladnejši zrak, kjer nekoliko gor-kote izgubi, katero je seboj prinesla in se zaradi tega zbere v kapljice ter na-redi oblak. Gornji oblak pa brani solncu, da ne more tako silno ogrevati doljnega oblaka kakor poprej, in ker brez tega ondi naglo izhlapljenje biva, postane zrak redek in sicer zato, ker veter veje in je izginila množina zgoščene pare. Pri tem naglem hlapenji tedaj zinerznejo kapljice, ki so v bližini, ia sicer tako, da se zbirajo in zlivajo v velike kaplje. Ove kaplje se pa t istem trenotku izpreminjajo v led. Ako ste vse to dobro razumeli, gotovo ne boste verjeli, da točo copernice narejajo, kakor nevedni ljudje še sim ter tja radi pripovedujejo. Toča je navadno debela kakor bob, lešniki in orehi, večkrat tudi kakor kiirja jajca. Koliko škode žalibog toča naredi, ste se tudi morebiti že sami prepričali. — Leta 1788 je enkrat padala toča po vsem Francoskem od Pirenej do Holandije, in je v 6 urah potolkla žetve 1093 občinam, in i5kodo, ki jo je naredila, so bili izračunili na 12 milijonov goldinarjev. Ker se toča hitro nareja, zato tudi dolgo časa ne pada, — najve