86. *fev» Poštnina plačana y Kotaräni. tt*H*9 sreda I. avgusta §928.______________________________Leto X, Ixhnta v ponde jek„ «redo in peteki Stane mesečno Din 7' — za inozemstvo Din 20"—. PosamcKfta ötevüka I Oin. Račun poštno-čekovriegči zavoda štev. 10.666, NOVA DOBA UredniAtvo in uprav.iiätvo i Celj» Strossrnayerjeva ulica 1 pritličje. Rokopisov ne vračamo. Ogiasl po tarifu. Telefon int. štev. 65. Potek seje poslanskega kluba KDK v Zagrebu. Zagreb, 1. aivgusta. Ob velikem za- niinanju ne sanio cele jugoslovenske, marveč tudi evropske javiiosti se je dan.es sestal posla.nski klub KDK v dvorani bivšega hrvatskega saho-ra k' \ svoji seji. Zaigreb je sprejel predstav- ! nifce precatnskib krajev z dcstojan- j stvom, ki odgoivarja politični važnosti tega sesta.nka. Vso niesto je v mstnivah ! in cvetju. Narodni poslamci KDK so . bili povsod, kjer so se pokazali, pred- met na,vdušeiiih ovacij. Na Markovem trgu in na bližnjih ulicali je bila ves dopoldan zhrana. večtisočglava maiožica, ki je nepresta- no manifest irala za ideje in načela. KDK, vzklikaila narodu in državi ter obsojala početje hcgemonistov. Trgo- vine in obratovalniee so bile od 1.0. dopoldne daije zaprte, tako da je do- bilo niesto zelo svečano lice. Ob 10. dopoldne so se zbrali poslan- ci KDK v saborni palaei. Pred ple- narno sejo se je še vršila seja poslo\ nega odbora, na kateri so bili pri- pravljeni sklepi za plenarno sejo. Ob 10.45 je drugi predsednik KDK Svetozar Pribičevic v svečano okraše- ni saborni dvorani otvoril sejo poslan- ¦ skega kluba KDK z daljšim nagovo- roni. v katerem je z izklesaaiimi bese- dami orisal političen položa.j in raz- voj dogodkov zadnje do.be. Njegov go- vor je bil neprestano prekinjen vsled viharnega pritrjevanja. pod okni sa- borne dvorane pa je donelo nepresta- no vzklikanje Kmetsko - demokratski kcaliciji. Svetozarju Pribičeviču in Stjepajiu Radicu. Po Pribičevicevem govoru je bila seja za par minut prekinjena, nato pa je bila mod viharnim odobra-vanjeim prcčitama. in sprejeta resolucija KDK. ki naglasa: KDK je bila ustvarjena z namenom, da z legal no borbo v parla- mentu izvojuje ei'/tkost in ravtwprav- nost preatmkih krajev .s Srbijo. Si- stem hegemonizma pa se je poslužil organiziranega zlcčina :20. junija, da prepreči zakonito borbo KDK. Prva nujna posledica strelov na hrva.tske narodne poslanco jo bila, da so po- . slanci KDK zaipustili parlament. Rc- solucija se nato bavi z razvojem zad- nje vladne krize in s predlogi, ki jih je stavila v tem pogledu KDK ter kanc- no ugctavlja, da okrnjena Nwodna skup&čina, sklicana v Beoprad, ni po- oblaščena speijemali sldcpov za vso drzavo. Vse sklepe, ki bi se storili v tej Narodni skupščini, zlasti pa fi~ n.ancne obveznosti, ki bi jih naložila, proglašamo za uedovoljene in_ nenh- vezne za prebivcdslvo prcmnskih kra- jev, ki ga predstavljamo. ITgotavljamo, da so kraljov.ina Hrvatska in Grna gora ter narodne individualnosti, ki so hilo zastopame v Na rod nein viječii, prostovaljno vstopile v narodno zajed- nico s kraljevino Srbijo, ne da bi se cdrekle svojim zgodovinskim _ d:ržav- nim in narodnopoliticnim individual- nosti »i v korist katerekoli druge po- krajine. temveč samio v korist dižavne skupnosti in da so bila ta dejamja z dne 1. decembra 19.18 in ustava z dne 28. jnnija 1921 izrabljena za utrditev liogenionije bivše Srbije nad ostalirai pokrajinaimi. Zato ugota.vljaino. da je v narodni zavesti dosedanja drža.vna ureditev v celoti uničena z znanimi dogodki in da smo odloceni voditi bor- bo za novo državno ureditev, ki bo zajaniičila popolno ravnopra.vnost vseh narodnih individualnosti. Nadaljni sklepi v tej snieri bodo sprejeti, ko bo incgel predsednik Stjepan Radič zopet so:lelovaiti. KDK poziva vse politično «train-ke in skupine v precamskili kra- jiih, naj se pridružijo tej njeni aikeiji v borbi za enakost in ravnopravnost, cd kmečkega naroda v Srbiji pa pri- oakuie. da bo s svojim zaidrzanjem pospesil zmago teh velikih načel, ki edino lnorojo rešiti našo državno za- jodnico. Zemljoradniki in pašičevci demonstrativno izostali pri današnji seji Narodne skupščine. Beogrctd, 1. avffusta. Danes dopol- dne se je virsila kratka seja Narodne S'kupscine. ki se je niso udeložili niti zemljoradniki niti pašičev.ci okrog glavnega odbora. Navzočih je bilo sa.- roo 150 poslancev. Po sprejetju za-piis- nika zadnje seje je irrnel skupščinski predsednik dr. Perič kratek nagovor. v katerem je obsodil zločin Puniše Kačica in izrekel sožalje žrtvaiin, Seja je bila nato zaključena in sklicana j pi'ihodnja, za jutri dopoldne. Seja poslanskega kluba KDK v Zagrebu. V Celju, 1. avgusta. Ker vlada ni liolela dati prim-erne- ga zadoseenja za napad na hrva.tske poslance dne 20. junija t. 1. v Narodni skupščini v tej obliki, da bi to skiip- «eino razpustila in razpisala nove vo- litve, aili vsaj tako, da bi se sestavilo novo ministrslvo iz novtrainih ljudi, ki bi skusalo pomiriti duhove in pri- > praviti teren za. volilno vlado — so po- j slanci KDK začasno odšli iz Beogra- i da. Danes, 1. avgusta imajo v posve- | tovalnici nekdanjega hrvaitskega sabo- | ra klubsko sejo. Ta seja bode spoöetka javna, toliko, da bodo časnikarji in (Iriigo občinstvo slišali politično poro- j čilo podpredsodnika KDK Pribičevi- : ¦ca, nato pa se bade vrsila ta.jna seja, | ki se utegne po zagrebskib porocilih j raztegniti na tri d.ni. l Zagrcbško meščanstvo lioco ob toj | priliki izkazati poslancem KDK, ki so j so vceraj zbirali iz vseh prečanskih ¦ pokrajin in nckateri celo iz Srbije, ! svoje simpatije s tem, da je že včeraj | pricelo razobesati zasta,ve in krasiti j liiše. Zagreb je nudil že včeraj sliko kar najbolj slavnostnega dne. Danes dopoldne od 10. ure naprej zapro celo trgovine in vse druge oibra.to ter se zbere niešcanstvo na Markovem trgu pred palačo hrvatskega sabora, da manifestira svojo popolno solidarnost s KDK. Poslanci KDK bodo gotovo to po- zornost in to manifestaeijo z navdu- ženjem in hvaležnostjo pozdravili, ne bodo pa mogli ali boteli razumeti godbe, ki te manifestaciie spromlja. Kajti kar se piše o usodnih in zgodo^- vinskih dnevih po časopisju doma in na tujem in kar se ftovori po ulicah, to vse .sicer podertava veliko r-esnost političnega položaja — ostati ]^a bo- de moralo pri lepih pisanih in govor- jenih besedah, dočim bode morala na- ša .delegacija ostati pri na-daljevanja Radiöevega sporočila v Zagreb na dan% ko se je vršil pogreb narodnih žrtev: I;; si da »nikdar« ne sine eksistirati v politiki. Priznati je treba: jioloža.j KDK ni lahek. Danes mora sklepali v Ziigroibu o svojih nadalnjih političnih korakih ob buenih manifestaeijah stare hrvat- ske državnosti, ki gotoivo silno upliva- jo na velik del njenih poslancev. Na drugi strani pa se zaveda, da so z.a- hteve teh manifestacij stvarno in po- Iitično nemogoče. Kje so pri nas me- je za pleimenisko federaeijo? Ali bi prenesli tudi mi, neklerikalni Sloven- oi, klerikalni bič brez vsake obranibe? Neglede ]ia vse drugo . . . Zato pa mi- slimo, da sklepi danasnje in prihod- njih klubskih sej KDK ne bodo šli onim potem, ki ga želi zagrebska uli- ca, teuiiveč se bodo gibali na bazi za- htev in želj vsega prečanskega in go- tovo tudi srbijaa^skega knieckega ljud- stva. Kaki superlativi ne bi bili na | mestu, to toliko man je, ker cela naša javnost ve ceniti velik trud in priza- devanje, pa tudi veliko trplj-enje naših | poslancev in naših vodij. Tudi naj- | priprostejši naši somišljeniki dobro i vedo, s kakinii silami se imaimo boriti | za nase pravice in naše politicne ide- | alo — in nikakor no zaimerjajo, ako tak hrast ne pade na prvi mah. j 0 danažnji seji ponovno sklicane : Narodne skupščine si beograjske vesti i niso enotne. Ene pravijo, da bodo ime- ! la skupščina danes sanio žalno sejo, j druge pa, da bodo vlada podala dekla- j raeijo o svojih ciljih in o politionem | položaju sploh. Potem se zopet govo- i ri, da vlada take deklaracije ne poda | na prvi seji, temvec hoče l^očakati na | zagrebško sklepe. Zanimiva so poro- ' čila glede srbskih zernljoradnikov in Ncmcev. Ti dve skupini ste namreö razun KDK še edini v opozieiji. Zem- • ljoradniki pravijo, da bodo ponovili 1 vse še neobrajvnavane predloge KDK ; in se bodo borili v skupščini, dokler ! bodo mogli. Za devot niož je to velika : in skoraj pretežka nailoga. Nemci pa i bojda hočejo le še markira.ti opozieijö ¦ proti gotovim koncesijam na šoLskem polju. Vsaj v tem smislu se je vršila \ bojda konferonca mod dr. Krattom in [ dr. Korošcem . . . Težke posledice nove trgovinske pogodbe z j Avsfrijo za slovensko ; svinjerejo. ; V zadnjem »Kmetskem istu« piše ljuhljanski oblastni poslanec g. Janko Bukovec o posledicah nove trgovinsko pogodbe z Avstrijo za slovensko svinje- rejo sledeče: Avstrijöka uvozna cai'ina je znaša^ la do .sedaj: Od volov cez 500 kg teže 5 zl. krön, po novem 8/4 zl. krön, od volov pod 500 kg teže 5 zl. krön, po novem 10 zl. krön, od telet — zl. krön, po nov-eim 35 zl. krön, od vprežno živine — zl. krön, po novem 50 zl. krön, od praši- cev 40 do 110 kg teže 9 zl. krön, po no- vem 18 zl. krön, prašiči težki špeharji Olga Maryskova: 2IVLJENJE ZEHE Zapiski Helene Klierove. 15 * - Stopila sem radovedno v njegovo stanovanje — dotlej nisem nikdar bila v njem — in bila sem takoj očarana po njega elegantni preprostosti. Ni tu morda niti ene nepotrebne stvari in vse tvori lep celek redke enotnosti. Takoj sem se rešila vse zadrege. Za- clovoljno sem sedla. v globok naslanjač v balkonskem kotu. Prevzeta po ča- l? ]mi ra.zffledu na malostranske streue, z njihovo popolno harmonijo barv, ubranih v en izra.zit ton z niko- lajevsko kupulo, sem pozjibila na vso okrog sebe. Z lakti, uprtimi na kole- na, s celom, položenim na sleklo sein gledala doli na ljubljeno Prago. nacl katero se je koniaj vidno javljaia je- senska sivina in v katero ulicaJi so so »ažigale modre eiektrične luči. 0, Praga, mesto mojih dekliskih žcJj, i)redmet mojih snov! S tehoj dilui moja tluša. v tebi išče srce pozab]jonja in s tvojo krasoto se opaja moja fa.n- tazija. V tebi išče tiste stopinje davnih casov, minule češke slave ip. ponižanja teikih dob. s teboj vstaja k novi sili, s teboj leti k novim svetovom. Glej, tani v ozadju, v spletu temnih uličic, vidim v mislih stari dorn z mncštvom vlažnih, nezdravih stano- vanj. V enem izmed njili vidim silhu- C'to staro zene z znaki odlicne krasote na biedern obličju, sklanjajočo izra- zito glavo nad papir in pri niedlem svilu darovane svetilke brzo pisočo vrstico za vrstico. Uvelo telo, ki je nek- daj vzbujalo obeudovanje in navduše- nje. se krivi pod utrujenjem, krogi pod očmi postajajo temnejši in teni- nejši in težkim trepalnicani samo nad- Ijudska volja ne dovoljuje, da bi se za- prle . . . Božona Nemcova, ti, ki si do dna izpila keliJi trpljenja, ki veš, kako boli, ko srce prekipeva ljubezni in ljudje po njcm gazijo — ti žrtev svojega žen- stva, tebe se spominjain v tem trenut- ku, tebe in tvojih dopisov, najstraš- nejsili. ki jih je kdaj žemi pisala! Presenečena sem se zganila, ko nii je Oberländer položil roko na raino. »Priftli ste k meni samo za to, da bi se opajali s iio:gledi na Prago?« je vprašal ljubeznivo in s šaljivim na- glaso'm. Pol ure že nestrpno cakam, da bi mi povedali. kako ste opravili pri založniku?« Razgovorila sva se, ne brigajoca se za čas. Prestrašila sva se obadva, ko j je starodavna stoječa ura odbila osem. Vstala sem. »Treba je iti«, sern za- vzdihnila. Oberhänder je obsedel v ko- tu, ka.mor je padala moLna luč poulič- i ne svetilke. j >Kaka Skoda, da niste moja žcna!« ! se inu je naenkrat iztrgalo iz prsi in ; na njegovem fineni obrazu se je po- i javila globoka zalo'st. »Karel«, sem vzkliknila in ganje- ; nost, silnejša nego ve.s razum, me je j vrgla pred nji.m na kolena. »Karel, ni- mani vecjega lirepenenja, kakor ostati za vedno s teboj. Samo s teboj mi je dobro. Vzemi me, vzemi me vso —• srečna bom. ako ti dam lo nekoliko j trenutkov sre^e, saj tobi se zahvalju- jem za vse.« Objela sem njegova ko'lena in polo- { žila svojo glavo na nje. Bilo mi jo j j blažje. tako kakor utrujonemu otroku, i ki položi svojo glavo v mainicino na- roeje. Oberländer je nežno ])ügladil moje lase, dvignil mi glavo in ko se je do- volj nagledal mojih oci, mi je pritisnil na celo Iahen poljubec. ! »Vstanito, moje dete!« je zašepetal in mi pomagal vstati. Poljubil mi je obe rake in praivil iskreno: »To je edi- no, s čimer smem odgovoriti na vašo ponudbo, s cimcr se smem zahvaliti za vaš dar.« Zivo sem so nagniia, hoteč se k nje- niu priviti, ali zadržal me je in rekel s tresocim glasom: »Obžalovali bi to , pozneje. Vi niste žena, ki se zna dajati — vi se znate dati samo enkrat. Ne, ne, molčite, prosim vas«, me je pre- kinil v govoru, »verujte možu, ki vas poziui bolje kakor vi sama st-he. To ni ljubezen, ki vam je narekovala vase krasne besede — samo hvaleznost, pie- men i tost duse. Ne mislim, da bi od mene odšli, ko bi s-po-znali, da ste se zmotili, ostali bi tudi nadalje — ali mislite, da bi to prenescl, da bi tega no spoznal? Mislite, da bi bil sreeen?« Ail jaz se nisem hotela tako lahko vdati. »Ne veste vsega«, sem odvrnila, vidite v meni otroka, ki so ga porocili, ki je postal mati, ne da bi poznal lju- bezen in strast. Ali motite se, pravim vam, motite se.« m »A vendar ne«, se je zasmejal Ober- länder. »Dovolite mi, da bi govoril me- sto vas. Bila je doba — bila je to prva perioda vaSega zakona — ko so govo- ril i vaši čuti. Imam prav?« ftti-Hii t_________________________________________________ »NOVA DOBA«__________________________________________________J^v 86 3 zl. krone, po noiveim — zl. krön, pra- siči zaklani špelharji 6 zl. krön, po no- v.om 3 zl. krone, maso gaveje 12 zl. krön, po novem 23 zl. krön, meso pra,- sicje 12 zl>. krön, po novem 30 zl. krön, mast in špeh 3.8 zl. krön, po novem 10 zl. krom, konji, stari preko 2 leti, 60 zl. krön, po novem 130 zl. krön, ko- nji stari pod 2 leti, 30 zl. krön, po no- vem 75 zl. krön, kislo zelje — zl. krön, po novem 5 do 8 zl. krön, sodi iz hra- stovega leisa 12 zl. krön, po novem 16, češplje 1 zl. krono, po novem — zl. K, pekmicz 5 zl. krön, po novem 2 zl. kro- ni, slivovka 150 zl. krön, po noveim 75 zl. krön. Nasa uvozna cairina pa se spremc- ni naslednje: Pri ovojncm papirju do- slej 10 zl. krön, po novem 14 zl. krön, žioa dosedaj 12 zl. krön, po novem 14 zl. krön, tovorne osi (akse) dosedaj 25 zl. krön, po novem 27 zl. krön, kladi- va 19 zl. krom, po novem 35 zl. krön, lopate, vilo 23 zl. krön, po novem 32 zl. krön, vijaki 28 zl. krön, po novem 70 zl. krön, žieni žeblji 19 zl. krön, po novem 23 zl. krön, okovi zelezni 35 zl. krön, po novem 50 zl. krön, ključavni- ce 46 zl. krön, po novem 52 zl. krön, izdelki i zkoivanega železa 17 zl. krön, po novem 56 zl. krön, izdelki iz bakra in medi 23 zl. krön, po novem 42 zl. krön. Ena zlata krona j>e skoi'aj 12 naših dinarjev. Ka.'j pomenijo te številke za Slovenijo, si vsak lailuko sann izračuna. Prebivalstvo so ponajveč preživlja z govedo- in svinjerejo. Od nekdaj je Slovenija izvažala naijboljo klavno ži- vino in najbolje pršutarje v aJpske de- žele Avstrije. Pri nas je le ma.lokdo v stanu rediti svinjo taiko dol'go, da do- seže težino 150 do 200 kg, ker nimamo dragih težkih krmil. Vsak bajtar je imel lep dobodek iz svinjereje, redil je nekoliko praiset in ko so dosegli 40 do 80 kg. jih je oddal. Za taiko 7-ejo je dobra vsaka krma. Kupci ®o povpra- ševali le po taikih prašičih, za naše de- beJe prašiče je le malo poivpraševanja, a ravno na pršutaTJe so car in o podvo,- jili, od malega praseta bo 200 Din ca- rine adi na vsaiko kilo 2 dinarja. Znamo je, da v Srbiji in "Banatu kr mijo prašiče ponajvoc z /.ilom, zato imajo tarn dali pratve srveharje. Za špeharje (prašiče od 150 do 200 k 80- bluze Din 39, II 11 66' 75' P|ašči Din 360' 42° III 495> Pralne oblekc D;» 90< 11?> ¦ill 11 130, dekliške obleke 45 cm WMT* Din 42, 52, 62, vsakih 5 cm it večja Din 6— vet, dekliški I/ / plašč! 60 cm Din 179, vsalcih I/ ( 10 cm Din 20 veČ, nadalje JJ ( 1 damsko perilo, kakor srajce, tl ™^ hlače, kombineže vse v naj- r boljši kvalittti, krasno in . modcrno izdelano v lastnih I delavnicah (,rodaja industrija konfek- I cije in peri I a B. Stcrmecki, Celjc. I Oglejte si izložbe in ogromno zalogo. | Nakup neprisiljen. Na Njegovo povelje ... V pondeljek okrog 10. dopoldne je ! prise! neki detektiv zagrebške ])olicije v tajništvi SDS in HSS v Zagrebu in je po nalogu ^'clikega župana izjavil, da se morajo po ziapovedi »velike- ga premijera« dr. Korošca vsi narod- tii poslanci obvestiti, da morajo 1. aiv- gusta priti v Na'rodno skii))ščino. De- tektiva so seveda nakratko odpravili iz obeh tajništev. Sicer je običaj, d;i veliki župani v vsaki oblaisti obve'stijo narodne poslance o dnevu sestanka Narodne .skupščine. V tern slueaju pa to ni bilo sanio odveč, ma.rv«eč je upli- \'alo celo izzivalno, ker je znano, da KDK ni znpustila le Narodine skupšči- ne, nego tudi Beograid. Menda pa ven- dar ni dr. Korošec mislil, da se bodo paslanci KDK ustrasili njegove za- povedi in se kar s prvim vlakom od- [>ravili v pa-rlament, v katerem so bili umorjeni njihovi tovariši?! Pogodba nase države z VatikanomJ Po vesteh iz Rhma se bodo kmaltl zopot obnovila pogajanja med beo- grajsko vlado in Vatikanom gledo sklenitve konko.rd;uta,. Vprašanje za- voda sv. Hieroiiiima je, kakor znano, že rešeno. Sedaj pride jo na vrsto dru- ga nerešena vprašanja. Jugoslovenski posknik pri Vatikanu vSimic' je bil sprejet od papcža v a'vdijenci, poprej pa se je se sestal z državiiim tajnikom kairdinalom Gaispairinijem. Izgileda, da bo v kratkem ski en j ena zaicaisna po- godba, pozneje pa bo sledila končno- veljavna sklenitev konkordata nied Jugoslavijo in Vatikanom. Ob tej pri- liki bodo resena vprašamja glede imo- tiovanja jugoslovenskega kardinala in škofov ter vprašanje glede glagolire. Slcdnje vprašanje je najtežje, vendar pa ,se pričakuje, da bo tudi. tu mogoco najti kompromis. Glede imenovanja kardinRila je očividno že dosežen spo- razum in bo najbrž deležen te cer- kvene ensti ])o ])ristamku Koroščeve vlade ljubljanski knezoškof dr. Jeglic, kar odgovarja tudi vaitikanskiin že- Ijam. Glede vprašanja glagolice v cer- kvi stoji Vatikan še vedno na istem Ktališcu kakor za casa Avstro-Ogrske. da Klagolif'a r\i riacijonailixo pravo Hrvatov, nego le privilogij m-kalcriii !ir\atskili skofi.i. Domače vesti. d Tožba društva Südmark radi iz- ročitve Celjskega doma v II. instand zarntjena. Kakor jo znano, je vložilo, poteini ko je prešla lastnina ra.zpušoe- nega drustva »Deutsches Haus« v Ge- lju v last drustva Geljski dom, društvo Südinaa'k v Gradcu po odvetniku dr. Rieblu v GeJju prati skrbniku razpu- ščenega drustva Deutsches Hans gosp. Ivamu Prekorsku tozbo, s katero je zaihtevalo, da niora skrbnik izročiti vse premioženje nekdanjega drustva Deut- tsches Haus, torej zlasti hišo v Celju, prej imenovano »Deutsches Haus«, društvu Südniiark in sicer v smisliu pravil razpuščenega društva Deut- scbes Haius. Okrožno sodišče v Celju je tožbi drustva Südmark ugodilo z utesnitvijo, da miorata tudi so mini- ster voj.ne in minister notrainjih zadcv dovoliti prenos nepremiČnin na dru- štvo Siidmark. Vsled priziva skrbnika drustva Deutsches Haus g. Prekoivl ¦; kaiterega zastopa dr. Ernest Kalan, pa je višje deželno sodišoe v Ljubljani spremenilo razsodbo okrožnega sodi- sca v Celju in zavrnilo tožbo drustva Siidmark. Nattančneje o stvari poroča- mo, ko bo doistavljona pismena ra,z- sodba. d Počitnice na osnovnih solaJi, ki so dosl'Cj bile v vsej državi. izenačene, so pofslanci SLS po deželi ])reložili na aivgust in September. Na zunaj nosi ta odredba ])eččU niinistrstva ])ro«vele in velikega župana, v bistvu pa je od drugod. Ali ninnate do mladine nič so- cijalnega čuta v tej vročini, samo da bi nekaterim ljudiskim željami uslrcgli? Ni vse prav, kar ljudstvo znliteva, tu in tarn ga je v njegavih krivib nazorib treba dobrobotno poučiti, pa bo tudi slo. Sicer pa moramo reči, da se je vecina naroda na te počitnice že po- pO'lnomia priv.-ulila. Mariborska oblaist edina del a izjenio v vsej državi, }^o- vsod drugod, tudi po bivšem Kranj- skem so bile in so še počitniee julija in avgusta, pa gotovo imiajo tudi taun jesonsko pavso, katera je baje povod tej odredbi. V mesecu septembru, nn- sto.pa često po jutrih slana in pasejo ' ftlS^^a^^bfiS Pßlmam CUSaU Prävi razumna Mica. „Ne sfojim po cele dni pred prerilnikom in se ne mučim s \tz- kim pranjem perila. Zame to delo opra- vlja RADION in r ->i ^3i' y ^^ Ifl W I 'WMfc-WtVSitlM* varujeperilo!" živ.ino le popoldne, kar pa storijo labko tudi, če je v tern mesecu sola, saj imajo skoro vsi otroci prost po- poldan. d Obrntni čas v tryovinah v Celju. Na seji načelstva Gremija trgovcev v Gelju dne 24 julija 1928 so bila poda- na ])oročila o poteku anket, prirejenih j)o oblastih ter o poteku protestnib shor- dov priva'tnih nastaA^lljencev in na.1- stavljenk glede deilovnega easa. Sled- njih so se udeležili tudi voditelji iz raiznih drugih krajev. Iz poročil v ča,s- nikih se je ugotovilo, da se je v govo- rib navedlo irne naših delo.gatoy in razpra^ljalo oboe na naein, da bi so dalo sklepati, da so delegati gremija delali po laistnem nagibu, na svojo od- govornast in -saniovoljno stavili zahte- ve trgovcev glede delovnega časa in nedcljskega počitka. V svi'lio poja,snila in v zaščito ugleda prizadetih je na.- celstvo ugotovilo, da so vsi dO'Sledno l^ostopaili po soiglasnem sklepu obene- ga zboira in sej nacelstva ter poseb- nega sestanka nacelstva in delegatov, taiko da so ^'si v raznih govorilii obse- žcmi osebni očitki oziromia napadi brez vsaike stvarne podlage in da se opirajo izkljucno le na neutemeljeno domne- vo. d Svojega tovarim je resil priprarv- nik vojne akadeinije Srečko Cvahte, sin v Gelju sfužbujačega daivc. nad- upravitelja g, Antoaia Gvahiteja. Vo- j-a.ski gojenci so imeli cez Dravo pri Ptuju i)ontonirske vaje, kjer je botel eden izmed mlad;ib vojnikov-dijakov preplavati široko vodo. Ornagal pa je, ko je imel nad polovico rečje širine za i seboj in se začel patapljati. Ne oziraje ' se na nevarnoist za'laistno življonje, je j skocil Srečko Cvahte v dravske valove ! in ])o budih naporih rešil tovariša go- tove smrti. Tskreno čestitamo našemu j domaic'nu-junaku in njegoivim rodi- j teljeni! i d Letalski dan v Celju. V 85. številki j »Novo JJobe« je bila na 3. strami O;b- jnva o letalskem mitingu, kjer je bila i tudi opazka: »Upamo, da v Gelju ne bode take ])oloinije kot v Maxibo.ru.« Na to si dovoljujie podpisani odbor opozoriti javnost, da je bila v Maribo- ru le v toliko ])oloimija, ker se niso iz- vajale vse tocke programa. Kje leži vzrok tennu, je težko reči; najbrže je pa vsa ta pogreška nastala taiko, da inai-iborski klub ni bil zadostno ori- jentiran o predpisib vojaskih letal. — Ker so vse naše priroditve odvisne sa- mo od podpore vojaskih oblasti in ni- mamio še lastnega civilneiga letalstva, j'3 pa.c vsakomur razumljivo, da se nio- ra klub ]Dopolnonia lDodvreci predpi- sam vojnega zrakoplovstva in torej ne pade nikaka krivda niti na klub, niti na posaidko dovoljenih ütivijonov; saj isia vedno izvaja dovoljene vežbe. Jas- no pa je, da ne more, ker ne sme, iz- rajati prepovedanih vraiolomnih vaj, ki so zvezane s ^sinrtninii slučaji. —• Opozarjauno občinstvo, da se vrši v Ge- lju dne 19. avgusta »Letalska sveca- nost«, katere eisti dobiöek je namenjen za miibavo la.stnega letaJa. Zato se naj vsi ])otrudijo ta dan v Levee na leta- lišče, da prispevajo k tej pattrioticni prireditvi moralno in gmotno, da bode čim vecji uspeb in se cinxprojo obisti- nijo naše žoLj- r w d Tatvina bUma. V manufakturm trgovini gasp. Miloša Pšeničnika sta kradla dva pomačnika s pomočjo Ach- leitnerjev-ega hlapca blago. Priznala sta doslej sama, da sta pokradla za •okrog 6.000.— Din. Policija ju jo vče- raj zjutraj aretirala. Vzrok tatvine bo lahkoiniselnoßt, ker sta bila zlasti aba pomočnika dobro plačana. d Umrla je v celjski bolnici Zalika Reichtmiannova, soproga naidučitelja v Sromlja'h. Težko prizadetemu soiiiro- gu in rodbini naše sožalje! d Iz Celja. Dipl'omiral je v Monako- vem g. Zoran Luznik iz Celja za in- ženirja iz kemično-teihnološke vede. d Vmrli so še v Celju: 27. julija je umrl v vojaški bolnišnici aidnii. pod- poročnik Radomir Milojkovac, staT 32 let; 30. julija je umrla v javni bolnici 5-lotna boerkica Marija železn. skla- diščnika g. Laniška v St. Petru v Saiv. dol.; 31. julija je umrla istotam 42- tetna Marija Doirnik, posestnica pri Sv. Krištofu nad Laskem. d Radi prekoračenja nedeljskegn počitka so bile naznanjene tri pekar- ne v Gaberju. d Oskubiti je hotela neka Marija Skrbinek v gostilni >-G;sund« Francu čečka'. Ukradla mu je iz žepa dva tiso- čaka.. Ko je pa opaizila, da jo sumijo, jc oba bankovca zmučkala in ai\ü;1 v pod mizo. Spraivdli so jo pa vse eno raidi toga in tudi ra'di drugih reči na varno. ¦d Domača vrtna veseUca se vrsi \- node]jo 5. avg. v restavraiciji »Skalna klet«. Začetek ob 3. uri pop. Za obi- len obisk se priporoča restavrater. d (iodlkniki in člani Qodhenega druMva priredijo v n edel jo 5. avgusta popoklne izlet v Store. Odhod ob pol 3. uri papolidne z asebnim vlakom. V Storah bo sestanek na vrtu g-astilne Adrinek. Pijte samo sodavlco z orig, angl. sifonsko steklenico SPARKLET. d Iz Teharja. (S u š a in vodo- v o d.) Da v tej suši zmatnjka v.ode, ni cudež in tako se zgodi, da nosijo te- barski vod'njaki ključavnice in je U})orab;i votle amejena na najnujnej- še. Bilo l)i pa toinu laihko drugaw, kajti Tt'barje imajo pod Sv. An,o iz- vrslen studenec, ki. bi lahko vso vas oskrbova] z zadostno mnozino prva- vrstne pitne vode. Mkel vodovoda ni nova, poihaja žo ail lota 1860; že ta- krat so naprav^i nacrt in podroben stroškovnik, pozneje sta zagledala ho dva na'crta beli dan. Do urosnicenja pa ni nikdar prišlo — vedno «o bile malenkosti vmes, ki so porušiie vclikr zamisel. Ca« pa je, da vzannejo Tcb.:!1'- cani to idojo enkrat resno v rake in pri nekoliko dobre volje se bo dado iudi to vprasanje ugodno rešiti. Ima- mo agil no gasilno društvo. ki p;i ' \' shičaju poižara, katerega nas IJf- varuj, radi pamainjkanja vode ne mo- Slo pcmiaigati. Z vodovodom bi se na- Pravil v vasi tudi za slučaj nesreče glasten bazeii, ki l)i ga vedno sproti Poinii vodavod. V slogi je nioß! Konč^ TeJl.arJa- (Nova1 p o š t a.) , .v. . °. -i1*3 johl delovati v Osvatičevi hisi m nna, ka.kor vse kaže, posla cez glavo. zaprosiii pa boino poštno di- rekci]O, da nam V1.no n;l(birainik pri sol«, ki1 Jf '"I tU(|i /,,, tuicc video, in prirocen, < , rr.- d Iz Teharja. (Teh ar ska sto- 1 a m a), ustainavljena po znancin liarodiijaku liaconu, j.G pv\^\n po prc_ vratu v roke prof. Jarca, \\ je pa|jet.. je razširil in. povecaJ. Pustavil je za Teh.arca.ne tudi elektravno, ki 8icer ni- nia zadostne ka-pacitete — zato je Vo- glajna prenestalna) — Pa vendar d:o- bro služi. Za prof. Jaircem je bila «to- larna last Slovenske banke, katere prisilna. uprava je podjetje prodala pi'imorskemu rodaku I. Tamsieu. Go- dr^^^^ VeruJte> če se Vam pove. (mi W^^2^^{ ^m ^^ da je vsaka gospodinja ll\ rHp-LJl JMH It] ^^^HA * napravila najboljo iz- ^^^ssäL/^i^^^ ^^^^^Bn kušnjo, če je poizku- B I^^BH^^ f Ap III I > I JL^ m^B« !<' ' ' /i'.'flffi l^tf ^^^H^T^J m III I^^^H^B ^HH P' ¦•¦'¦:¦' ^^H Jill V^B III ^^^^^^Br ^^K 1 ^^^Hb sMl^BiS f "i < ' -v JHHl^^a Bi I'll 11 I LjMnHy ^Tc^-^8 njl^: !^Hhm • • jJ^Hffl^BE«fc^^f "I"erPen*'n nnilo Stran 4.__________________________________________________> NO V A DOB A«_________________________________ $tev. g6. Celjska posojilnica d. d. ¦^tMuk š= w Celju == jj-TÄwfc Stanje glavnice in rezervnad »¦ ¦ - - __i^»i *¦ ¦ ¦ _¦ In posojilne posle. — Kupuje Din 8,000.000'-. V lastlli pala6( Narodni dom In prodaja devize in valute. P4T* Podružnicii Maribor, Šoštetumj **pq| rajo sodeti mirno, a nepnsiljeno^z ro- kaimi na hrbtu, da se pr,sa izbocijo. Prejaka svetlolm tudi fikailu.ic a,ko pacla na pr. solnma luc na knjiffo all zvezek. V tem slučaju .ie okna zastreti. Vsckaikov mora padati luč od leve strani, torej ne sme.io okna biti spre- dai zada-j ali na desni. Za nadome- stilo dnevne svetlobo nam shizi niiK-t- na razsvetljavft, ki mora biti cnaka dnevni ray.svotl.iavi. Od vseh nacinov umetne razsvotlja,vo jc najboljsa elok- tvika, ki naj bi bila v vsaki soli. ka,r pa dcisodaj še ni. Kar so tiee kajenja in prepovodo^ van.ja alkoiholnih pijač, je stvar pao taka, da je o obeh v šoli. čim manj fto~ voi'iti. Deca saima od sebe ni naklonje- na niti tobaku niti alkoholu. kor liežni otroski orft-anizem ta dražila težko prene.se, če pa ji ueitelj vedno in ved- no oboje prepovcduio, si lnisli, cla bi bilo döbro okusiti sad spoznanja, dru- gače bi na to rnisel sam mogoce niti ne prišel. In pa zopet: vzffled:! Uoiteilj govori otroku: »Ne puši, tobak .je strup«, pa ti kadi pred njim, vrže od- padok na hodnik; pravi danes: »Ne pij vina_.in žganja, oboje je strupx, juU'i pa vidi mogočo otrok svojoga uei- (el.ja pijainega, Ej, ej, bosode mitVjo, zgledi vlocejo; rajše bodi tak učitclj ti- ho o alkobolu m lobaku. Na splošno: vsG dobro besede ne izdajo mnogo, ako iina otrok d'oma slab vz.gled; prej aH sle.i bo pil in kadil ludi on. »Poinladck Hdeeega križa in »Mladi junak« sovo- da precej naredita, ako ima pri njom uconoc vodilno bcsedo in je v razredn upcljana nekaka samoupra^va. Kako naij bo otrok oblecen? Ni tre- ba, da ima obleko narejeno po zadnji modi, nasprotno, samo raztrgana ne sine biti, posebno pa ne unmzana. To velja za zgornjo oibleko, še bolj pa za perilo. Sploli bodi uoeoiec vedno sna- žen in dan na dan naj jim učitelj go- vori o cistovsti; prirojeni, naigonski cut za cistoto je ffojiti z vso vnemo, kajti ])vi snažnein cloveku baikterijo niinia- jc tako laliikega lori,šča kot pri unm- za-ncu, ki si moffoče že več let ni umil telesa, ki ima v usesih in laseh, na vratu blata. da bi laihko re]io .sejal vanj, ki mcnja perilo vsake kvatre itd. itd. Učitelj bodi učencu vzgled snažnosti, kajti vzgled je in bo vedno najboljše vzgojno srodstvo, pregledati pa mora tudi večkrat na teden, naiibolje vsak dan, ali ima jo otroci dobro umito gla- vo in roke, ali so usta, zobje očiščeni, lasje počesani. noliti osnaženi itd. Kljub vsej pažnji je vondar mogoce, da se v razredu med otroki pojavi ka- ka nalezljiva bolezen. V smislu pra- vilnika za zatiranje nalezljivih bolez- ni po solan (Službene novino z 25. aprila 1922, štev 89/XIII. in Uradni list z 23. maja 1922, štev. 145/52 mo- rajo vsi učitelji, čim zapazijo ali po- sumijo, da je kdo iz-mied uccncev obo- lel za nalezljivo boleznijo, tega učenca odpraviti iz sole in o tem obvestiti ro- ditelje in uradncga zdravnika. Cim se kje pojavi nalezljiva bolezen, miorajo zdravniki in učilelji. prcdavati po šo- lah o znaeaju bolezni in o varnastnih odredbah zoper njo. Na te odrcdbe je opozarjati ob vsaki priliki, dokler tra- ja epidemija. Vsem učencem, sumlji- vini, da ima jo nalezljivo bolezon, je prepovcdati obiskovanje sole, ako pa drugi učenci kljub razkužitvi sole in izoiaciji šo nadalje obolevajo, je solo zarasno ali definitiv.no zapreti, kar odredi uradni sreski zdravnik. Med zatvoritvijo je vse šolske prostore tro- ba dobro oristiti in raz,kužiti. Radi dušljivega kašlja in koz, šol;* ni treba zatvarjati; v slednjem sluča.ju se mora jo nčenci samo ponovno ce- ])iti. Najidealneje bi pač bilo, da bi vsa- ka sola bila zgrajena po modernili higienski'h prod pi sib. poleg tega pa so imela solskega zdra.vnika, a tega ide- al a pae ne bomo tako kinalu dosegli, ker s'tane ogromne vsote. Pac pa ima- mo v Ljubljani, v Kranju in v Celju žo šolske poliklinike. ki skrbe za soi- cija:lno in zdravstveno zažčito šolskih otrok. V šolskih poliklinikah delujejo zdravniki špecijalisti in šolske sestre. Uspeh šolskih poliklinik je velik. — Nekaj pa se da von dar na.praviti pri slabih razmei'a'b: pazimo na red, to.o- nost in -snažnost v šoli. poučujmo otroke in njib starše o raznih bolez- nih in higienskih zalitevab, razširjaj- mo razne lepake, ki jih r.aizpošilja mi- nistrstvo za narodno z^dravje, »Pod- mladek Rdcčega križa« in »Mladi ju- nak«, pa se bo zdraivje mladine utr- jevalo in iz te. mladine bo zrastel zdrav in krepak jngoslovonski narod! Yern Kalanova »Nar. Zdravje« 1928/5. Izjava. Podpisani iz/'avljam, da so moje obdolžitve glede osebne časti, ki sem jih izrekel due 30. in 31 jui t.l o gospej Josipini Rom iz Celja napram gospodu Alojziju Steger, trgovcu v Gerncih pri Ptuju kakor sploh napram vsaki drugi osebi neresnične, ker sem iste izgovoril v zmoti in nevednosti ter iste preklicujetn in obžalujem. Celje, dm 31. julija 1928, A. LUKMAN. Li ppodajalho (poslouodHinja) s kavcijo, se iSče za Celje takoj. Po- nudbe pod „Poslovodkinja" na iipravo. Naprodaj je v Celju č^dnfi, vili podobna enodru- žinska hi5a z elektr. razsvetljavo in i veiikim vrtom. Naslov v upravi. ftlalt* posestvo 1/4 ure od Celja, 2V4 orala vinograda, travnik, sadonosnik, 4V4 orala go/.da, lepa hiSa podobna vili s 3 scbami, kletjo in hlevom, na prodaj. Naslov da Bieznik, Dolgo polje 1. Zaboj dobro obranien, za klavir (Stutzflügel) se proda. Naslov v upravi. 2 2 r 1 SUlull naibo|iše vr8te I I ¦ ' wlilVJJ dobavlja in do- I ______—. stavlja naicenej^e Frano Joftt, Cefje, Aleksandrova ul. 4 ¦v 2. 8. septembra 1928 (Rotunda do 9. sept) Tehnične novosti in iznajdbe Mednarodna pristaniSka razstava Razstava reklame /// Dunajski salon krznene mode R^zstava živil in užitnin Vzorčna razstava poljedcljstva in gozdxiega gospodarstva Prva avstrijska razstava živine (4.-6. septembra 1928} Razstava plemenske in hlavne i.lvine ter korjev Brez polnega viza ! S sojmsko i^kaznico in potnitn listom prost prehod preko meje v Avsirijo. Madžarski prchodni vizum so izdaja proti predložitvi SGJinske izkaznice na meji. — Znatni popusti voznili ecu na jugoslovenskili, madžar- skih in avstr. želcznicah, na Donavi, Jadrauskem tnorju in v zraaiem prometu. Vsakovrstne informacije in sejmske izkaznice (h Din ^O1—) se dobe pri Wiepse^ Messe ft.-G , Wien VII. ter — za časa Lipskega jesenskega velesejma — pri informacijski pisarni v Lipskem, Oesterr. Messehaus in pri častnem zastopstvu v Celju: Prva tirvatska atedaonica, podružnica Ctije. Macpda Breznilc bfanjerija in trgoväna s porcelanom CeSje, Ozka uiica, na novo otvorjena. Najboliša postrežbas Zmerne cene! Istotam ,se sprejmejo obonenti na dobro domačo hrano po nizki ceni. Gramofoni in plošče iz tovarne Edison Bell-Penkala Ltd. kakor tudi plošče «His Master's Voice» in «Columbia» | katere vocli inienovana tovarna na zalogi, se dobijo ' proti gotovini in po zelo ugodnih obrokih pri Boričor E Leskovseh, Gelje kn|igap»wa_ in veletir^ov^ia s papirjem, pisalnimi in sr^seinsmi predmeti. Važno za hmeljarie! ANTON JURCA, PTUJ fovarna za žv eplene izdeBkev ustanovljena I860 izdeluje zvepleno apneno brozž^o^ re^. znamke ^Zvezdau ki je glasom „Saazer ttopten - Zeitung" St. 29. z dne 21. julija 1928 najsigurftojše sredstvo VW~ zoper rdečega pajka "^Pl Inserirajte v „NOVI_DOBTM Tiska in tedaja Zvezna tiskarna. — Öd^ovoreii za izdajatelja. tiakarno in rediakciio Milan Cetin* i» O«iM-