Poštnina platana d gotovini V DubUaitl, touk 1. junija 1937 Ona din 1 Steo. 120 Z Ilustrirano prilogo „Tedcn v slikah" Ccto tl. Ko so nemške ladje v odgovor na napad rdečih letal razrušile pristanišče Almerijo, izjavila Nemčija: | PolOŽniCC Nemški časti je zadoščeno!" ff London, 1. junija, o. 0 zadnjih dogodkih v Španiji je nemška vlada včeraj poslala londonskemu odboru za nermešavanje spomenico, ▼ kateri sporoča tole: 1. Nemčija ne bo sodelovala v odboru za nevmešavanje in pri izvajanju nadzorstva v Španski državljanski vojni vse dotlej, dokler ne dobi stvarnega jamstva za varnost svojih vojnih ladij v španskih vodah. 2. Zaradi boljševiškega napada na križarko »Deutschland« je nemška vlada naročila vsem svojim ladjam v španskih vodah, naj takoj začno streljati na vsako špansko letalo, ki bi se jim približalo. 3. Nemška maščevalna akcija zaradi rdečega napada na nemško ladjo je končana 8 porušenjem pristaniških naprav v Almeriji in z uničenjem rdečih baterij. Za nadaljnje sodelovanje v odboru za nevmešavanje in pri izvajanju nadzorstva nad španskimi mejami zahteva Nemčija zagotovila, da bodo vsa brodovja, ki nadzorstvo izvršujejo, složno sodelovala, če bi letala ali vojne ladje te ali one vojskujoče se strani v Španiji napadla kako nadzorstveno ladjo, naj pripada h katerikoli državi. Poročajo, da bo podobno ravnala tudi Italija, ki je zaradi bomb, katere so na njene nadzorstvene ladje metala rdeča letala, tudi naročila vsem svojim vojnim ladjam, naj takoj streljajo na vsako špansko letalo, ki bi se jim približalo. Ta svoj sklep je Italija tudi sporočila. Odbor za nevmešavanje pa je na sinočnji seji, ki se je končala ob 19 in kateri nemški zastopnik ni prisostvoval, izdala naslednje poročilo: 1. Odbor za nevmešavanje bo vsem vladam, ki so zastopane v odboru, sporočil nemški in italijanski sklep o izstopu iz odbora za nevmešavanje. Odbor prosi vse prizadete vlade, naj mu sporoče svoje mišljenje glede položaja. 2. Angleško in francosko nadzorstvo nad tistimi španskimi obalnimi predeli, ki pripadajo nacionalistom, se bo nadaljevalo. Nemške bojne ladje so porušile Almerijo Berlin, 1. junija. Nemška vlada je snoci izdala tole uradno poročilo: Davi so nemške pomorske sile t odgovor na zločinski napad rdečih bombnikov na zasidrano križarko »Deutschland« bombardirale utrjeno luko Almerijo. Te represalne akcije je bilo konec tedaj, ko so bile pristaniške naprave porušene in ko so rdeče baterije morale umolkniti. V španske vode odplujejo takoj tudi druge nemške vojne ladje, da okrepe nemške pomorske sile. Valencija, 1. junija. (Havas.) Poveljnik mesta t Almeriji je poslal ministrstvu za državno obrambo ob 8.80 poročilo, ki pravi: Davi ob 5.30 so mi sporočili, da sc približuje Almeriji iz smeri Cartagene neka nemška oklopna križarka in štirje nemški rušilci. Okoli 5.40 bo te nemške ladje opazili 20 km pred Almerijo, kako se i naglico približujejo. 12 km pred mestom so brez slehernega opomina in brez ka- kršnegakoli signala začele streljati. Že takoj od začetka niso nemške ladje merile na kakšne določene točke, temveč so s svojim ognjem obstreljevale vse dele mesta brez razlike. Tako so izstrelile svojih 200 izstrelkov. Naše obrežne baterije so odgovorile na ta streljanje in izstrelile okoli 60 izstrelkov. Vse kaže, da smo neki nemški rušilec zadeli. Okoli 6.50 je nemška eskadra prekinila obstreljevanje in se skrila za oblake umetno ustvarjene megle. Pripomniti moramo, da so opazovalci obrežnih baterij takoj spoznali nem- ško zastavo na ladjah. Nemške ladje so se približale Almeriji okoli rtiča Gata in so se skrivale za Rochetskimi vrhovi, da jih ne bi prezgodaj opazili. Valencija, 1. junija. AA. (Fabra.) Vladno obrambno poveljstvo sporoča, da je neka podmornica neznane narodnosti spustila blizu Barcelone dva torpeda na špansko trgovsko ladjo »Soroso«. Torpediranje ni imelo uspeha. Nato je podmornica spustila še nekaj torpedov in potopila trgovsko ladjo »Ciudad de Barcelona«. Dve vodni letali, ki sta bili prihiteli na pomč, sta vrgli več bomb. Ni še znano, kakšen je bil uspeh teh bomb, ker se podmornica ni več prikazala na površju. Na »Ciudad de Barcelona« je utonilo 50 ljudi. Pogreb žrtev s križarke (lDeutschland" Gibraltar, 1. junija, o. Včeraj flo tu pokopali 23 žrtev s križarke »Deutschlandc. Pogreba žrtev se je udeležila vsa posadka s križarke, gibraltarski guverner sir Berington, admirala Evans in Wells. Vse angleške bojne ladje, ki so zasidrane v luki, so poslale k pogrebu svoja odposlanstva in izobesile žalne zastave. Pogreba se je udeležila tudi posadka s turske križarke »Kocatepe«, ki je v gibraltarski luki, dalje moštvo neke holandske podmornice in amerikanskega rušilca »Thousands«. Po cesti od pristanišča do pokopališča je imela častno stražo . posadka druge angleške pomorske eskadre. Vse zastave v pristanišču so bile izobešene na pol droga. Angleška admira6ka ladja »Arethusa« je žrtvam izkazala zadnjo čast s streli. Križarka »Deutschland« je po pogrebu odplula v nedoločeno smer. Domnevali so, da se je vrnila v Nemčijo, po nekem Havasovem poročilu pa so jo videli, da pluje v 6meri proti Almeriji. Anglija in Francija za mirno rešitev spora London, 1. junija, o. Bombardiranje nemške križarke »Duetschland« po rdečih letalih, je v Londonu izzvalo veliko presenečenj* in skrb, saj je to dejanje, za katerim tiči izzivajoča roka Sovjetske Rusije, ki bi rada za vsako ceno preprečila sporazum med evropskimi velesilami glede Pritožba valencijske vlade pri ZN Ženeva, 1. junija, o. Valencijski zun. minister del Vayo je poslal tajništvu Zveze narodov glede nemškega obstreljevanja Almerije spomenico, v kateri protestira proti temu nemškemu koraku. V spomenici prosi, naj tajništvo obvesti vse članice ZN o dogodkih v Ibizi in Almeriji, ki pomenijo nov napad na špansko neodvisnost. Pri obstreljevanju Almerije je bilo ubitih 19 ljudi in porušenih 36 hiš. Valencijska vlada ne zahteva, naj se skliče izredno zasedanje Sveta ZN, marveč bo počakala na sklepe odbora za nevmešavanje. Uradno besedilo spomenice je bilo objavljeno sinoči in ponavlja trdtiev, da je nemška ladja obstreljevala španski letali, španska vlada je takoj dala uradno poročilo o teh dogodkih, Nemčija pa je čakala 24 ur, nato pa je dala povelje za obstrelje- vanje Almerije. Poročilo vlade v Valenciji se zaključuje z besedami: Uradno poročilo iz Berlina pravi, da bo Nemčija poslala še več vojnih ladij v španske vode. Španska vlada meni, da je njena dolžnost, da o tem obvesti vlade, ki so zastopane v ZN. Ženeva, 1. junija, m. Vesti o bombardiranju Almerije po nemških vojnih ladjah so izzvale v krogih Zveze narodov veliko presenečenje. Ti krogi smatrajo položaj za zelo resen, ker je s tem stavljeno na dnevni red vprašanje načela mednarodne kontrole. Isti krogi izjavljajo tudi, da navzočnost nemške križarke »Deutschland« v pristanišču Ibiza izven nemške kontrolne cone še ne pomeni kršitev mednarodnih sporazumov, toda poudarjajo, da so to republikanci mogli smatrati za provokacijo. Nevarno sodelovanje med Italijo in Nemčijo Rim, 1. junija. AA. (Havas): Tu je izšlo tole uradno poročilo: Večkratni letalski napadi rdečih letal na italijanske in nemške ladje so jasno pokazali, da obstoja načrt za napade na pomor, sile obeh držav, ki morajo po sklepu odbora za nevmešavanje izvajati pomorsko nadzorstvo. Zato je fašistična vlada sklenila, da italijanske ladje ne bodo več sodelovale pri mednarodnem pomorskem nadzorstvu in da umakne svojega zastopnika iz londonskega odbora tako dolgo, dokler ne bo izdal takšne ukrepe, ki bodo mogli preprečiti nadaljnje zločinske napade. Londonskemu odboru je ta sklep sporočil naš tainošnji zastopnik. Podobno izjavo je dal obenem tudi zastopnik nemške vlade. London, 1. junija, m. Italijanski korak iz odbora za nevmešavanje, se smatra kot nov dokaz za tesno politično sodelovanje Rima In Berlina. Angleško časopisje primerja dogodek pri Ibizi, ko je bila bombardirana nemška ladja »Deutschland«, z onim, ko so leta 1898 Spanci bombardirali ameriško vojno ladjo »Man< v pristanišču Havana. Ko je dospela ta vest takrat v Washington, je bil slučajno mornariški minister odsoten in je v njegovem imenu obvestil predsednika USA zastopnik X'eodor Roosvelt. Ko pa je predsednik Kipling ob koncu poročila vprašal Roosvelta, kaj misli sedaj ukreniti, je ta odgovoril: »Jaz bom še to noč vso ameriško mornarico poslal na Kubo.« — Naslednji dan je izbruhnila špansko-ameriška vojna, v kateri je Španija izgubila svoja kolonijalna posestva. 80 letnica sv. očeta Castel Gandolfo, 31. maja. o. Sv. oče Pij XI. praznuje ^ danes 80 letnico svojega življenja. Po posebni želji sv. očeta ne bo v njegovi poletni prestolnici nobenih večjih prireditev ali manifestacij. Sv. oče je zjutraj bral v svoji kapeli tiho sv. mašo za blagor vse katoliške Cerkve. Potem so je udeležil začetne seje papeške znanstvene akademije. Z vseh delov sveta je sv. oče prejel na tisoče vdanostnih brzojavk, ki mu jih pošiljajo katoliški verniki. Atašeji za brezbožništvo pri sovjetskih diplomatskih zastopstvih Varšava, 1. junija. I. Poljska agencija poroča iz Rige, da namerava sovjetska vlada uvesti pri svojih diplomatskih zastopstvih v inozemstvu novo službo, tako zvanih atašejev za brezbožništvo. Kakor ima pri vseh poslaništvih atašeje za tisk, katerih delo služi predvsem posredni in neposredni propagandi za boljševizem in sovjetsko državo, tako bo zdaj imela posebne diplomatske uradnike, katerih naloga bo, da se posvete boljševizaciji raznih kulturnih in podobnih društev v državi, v kateri bodo službovali. Šolanje teh novih diplomatov je sovjetska vlada poverila Združenju brez- Vojvoda Windsorski pride v Dalmacijo Belgrad, 1. junija, m. Iz Dubrovnika poročajo, da je tja prispel sinoči tajnik bivšega angleškega kralja Edvarda VIII., Viktor Stevens. V Dubrovnik je prišel zaradi tega, da poskrbi za vse priprave za tamkajšnje bivanje vojvode Windsorskega in njegove žene Simpsonove. Vojvoda Windsorski bo, kolikor je sedaj znano, prispel v Dubrovnik 15. junija. Nove Bat-ine postojanke v Južni Srbiji Belgrad, 1. junija, m. Iz Skoplja poročajo, da je tvrdka Bata kupila velike komplekse obdelanega zemljišča v Strumiški kotlini ter na Djevdjelijskem polju. Bata bo gradila v južni Srbiji veliko tovarno za nogavice, poleg tega pa bo gojila tu tudi obširne plantaže^ za bombaž. Na svojem zemljišču bo zasadila tudi rastlino lufo, ki v Evropi dosedaj še nikjer ne ra6te. Domovina te rastline je Japonska, kamor bo Bata poslala enega jugoslovanskega agronoma radi specializiranja za gojitev te rastline. Poleg tega poročajo, da Bata v teh krajih dela velike priprave tudi za gojitev sviloprejke. božnikov, ki jih bo tudi plačevalo iz svojega fonda za mednarodno propagando brezbožništva, Španije, tako da bi lahko nenadno povzročila evropsko vojno. Prav tak odziv je imel nemški odgovor na rdeče bombardiranje. Porušenje Al-merie pomeni, da se je Nemčija neposredno vmešala v špansko državljansko vojno in začela vojno z valencijsko vlado. Vendar se zdi, da se bo napetost, ki je v zad njih 24 urah v Evropi nastala, kljub teinu nemškemu dejanju polegla, ker niti Francija, ki valencijsko vlado odkrito podpira, niti Anglija, ne kažeta volje, da bi z oboroženo silo nastopili proti Nemčiji. V Londonu eo sprejeli z zadoščenjem na znanje nemško sporočilo, da Nemčija po uničenju Alnierie ne namerava več sama iskati zadoščenja s podobnimi dejanji. Tudi se je angleška vlada po izjavi zunanjega ministra Edena prepričala, da ni nemška križarka »Deutschland« streljala na španski letali, marveč sta jo letali napadli docela nepričakovano. Današnji londonski listi pravijo, da ni bilo upravičeno ne bombardiranje nemške križarke, še manj pa nemško obstreljevanje Alnierie. Nemški časti je zdaj zadoščeno, vendar bo ta nemški korak imel gotovo težke posledice. Nobenega dvoma pa ni, da je vse delo odbora za nevmešavanje uničeno in da ga bo težko spet vzpostaviti. Listi pa vendar izražajo upanje, da bo španska državljanska vojna ostala omejena z obema morjema in s Pirenejskim gorovjem. I repričani so, da bo angleška vlada napela vse sile za to. Pariz, 1. junija. AA. (Havas): Poročila o obstreljevanju Almerie so danes popoldne v poslanski zbornici obširno komentirali. V bourbonski palači prevladuje mnenje, da se je treba varovati vsake brezobzirne polemike glede na popolnoma različna poročila o vzroku spopada. Pokazati je treba vso potrebno obzirnost^ da bi mogli incident cimprej mirno rešiti. Seje v Parizu in Londonu Pariz, 1. junija. AA. Havas: Snoči sta vladi v Londonu in Parizu obravnavali, kakšne varščine bi naj Francija in Anglija dali Nemčiji in Italiji, da bi ti dve velesili še sodelovali pri kontroli in ▼ odboru za nevmešavanje. Lahko se namreč zgodi, da bi take varščine imele težke posledice. Sedaj mislijo na to, da bi se določile na morju posebne določene zone, kjer bi morale biti vse ladje nedotakljive, ali pa bi se določile luke ali predeli ▼ lukah, kjer bi tuje ladje tudi bile nedotakljive. Vse štiri velesile bi lahko tudi zahtevale pri obeh vladah v Španiji, da naj sami določita zone. kjer bodo tuje ladje zavarovane. Vendar pa bi vse to bilo uspešno le tedaj, če bi se vse države obvezale, da se bodo držale dogovorjenih sklepov. Posebno se podčrtava, da je bila »Deutschland« napadena v španskih teritorijalnih Vodah in to tam, kjer ni imela nič iskati in se tudi ni smela tam oskrbovati. Nemčija tudi pobija vse dokaze, dočim vlada v Valenciji vztraja pri trditvah, da je nemška križarka začela streljati. Vendar v Parizu še nimajo potrdila podatkov, ki jih navaja vlada r Valenciji. Položaj je varen: Maršal Blomberg gre jutri v Rim Berlin, 1. junija, o. Nemški vojni minister maršal Blomberg bo odpotoval jutri v Rim, kakor je bilo določeno po prvotnem načrtu. Iz tega sklepajo, da v Berlinu ne smatrajo, da bi bil položaj zaradi zadnjih dogodkov v Španiji kaj preveč resen. Ni pa dvomiti, da se bosta Italija in Nemčija ob tem obisku sporazumeli glede nadaljnega ravnanja v španski državljanski vojni. Glede tega ravnanja domnevajo, da bosta Nemčija in Italija za obnovitev naročnine od 1. {unija dalje in poravnavo morebitnih zaostankov prilagamo v današnji izdaji »Slovenskega doma« za vse poštne naročnike. S to položnico se lahko plača obenem tudi naročnina za prilogo »Teden v slikah«. Treba pa je j to v vrhu srednjega dela položnice točno označiti. Račun poitne hranilnice 10.505. Vesti 1. junija , Do velikega spopada med policijo in staku-jočimi delavci je prišlo v nedeljo v Chicagu. Pri spopadu je bilo 18 ljudi težko ranjenih. Japonska vlada je odstopila, ker se je njen predsednik general Hajaši prepričal, da ne more več vladati ob odporu vseh političnih strank. Obe največji japonski stranki Minseito in Sejukaj zahtevata novo vlado, v kateri ne bodo vojaški krogi imeli nobenega vpliva. Švedski zunanji minister Sandler je na poti iz Ženeve obiskal Berlin in imel daljši razgovor z nemškim zunanjim ministrom Neurathom. Razgovor se je nanašal na obisk angleškega zunanjega tajnika Plymoutha v skandinavskih državah, j Novo holandsko vlado bo sestavil dosedanji predsednik Colijn, kateremu je kraljica Viljemina | že poverila to nalogo. Sina italijanskega prestolonaslednika so včeraj slovesno krstili v rimskem kraljevem gradu Kvirinalu. 66 trockistov so v zadnjih štirinajstih dneh ustrelili v Habarovskem, čaš da so pripravljali vstajo proti Stalinu. Za novega predsednika angleške konservativne stranke so včeraj v Londonu izvolili Nevilla Chamberlaina, ki bo tako naslednik Baldwina v vodstvu stranke in v vodstvu angleške politike. Brat japonskega cesarja, princ Cičibu, obišče v kratkem Rim, da poudari prisrčno prijateljstvo, ki vlada med Italijo in Japonsko. Aristidu Briandu, velikemu francoskemu politiku, bodo postavili v Parizu spomenik, za katerega bodo prispevale vse članice Zveze narodov. Pokojni Briand je bil 25 krat minister in 11 krat ministrski predsednik. Predsednik poljske republike Moscicki pride na uradni obisk v Romunijo 7. junija in bo ostal 1 tam dva dni. Nemčija se bo vrnila v Zvezo narodov, če Anglija in Francija pristaneta na sporazum glede preskrbe Nemčije s surovinami. Tako si Angleži razlagajo obisk dr. Schachta v Parizu in nemško popuščanje v španski državljanski vojni, j Največje holandsko kopališče Schinkelbad pri Amsterdamu je zgorelo včeraj zjutraj. Požar je I bil tako hud, da se je morje okrog kopališča močno segrelo, i Japonsko-italijanska pogodba bo v kratkem podpisana, ker je med italijanskimi in japonskimi zastonpiki prišlo do sporazuma v vseh vprašanjih, j ki jih bo pogodba obsegala, j Poglavar abesinske koptske cerkve, Abuna Ciril, je pred odhodom v Italijo rekel časnikarjem, da je vse abesinsko koptsko prebivalstvo vdano Italiji, ker ve, da Italija hoče Abesiniji dobro. Zato tudi abesinska duhovščina podpira Italijo pri njenem delu. Pariško svetovno razstavo si je v soboto ogledalo 75.000 ljudi, kar je v primeri z dejstvom, da ni odprta niti tretjina razstave, zelo veliko. O trgovinski pogodbi med Francijo in Nemčijo je izjavil francoski trgovinski minister Bastid, da so pogajanja zanjo potekala v najprisrčnejšem razpoloženju in da bo pogodba podpisana v treh I tednih. Odbor sa obrambo angleškega imperija je imel prvo sejo. Razgovarjali so se o oborožitvi domimonov in o ureditvi medsebojne pomoči med članicami velike angleške federativne države. Nemčija ne bo helija uporabljala za vojaške namene, tako je prepričan predsednik vojaškega odbora v ameriškem senatu, ki je na zagotovilo dr. Eckenerja dal dovoljenje za izvoz tega dragocenega plina v Nemčijo. i Proti miljarderjem bo nastopilo ameriško fi-* nančno^ministrstvo, ker je preiskava ugotovila, da so z lažnimi davčnimi napovedmi leta in leta škodovali državi. Stroge ukrepe sproti sleparjem zahteva Roosevelt sam. Veselega dogodka pričakujejo v bolgarski kf. hiši prav v kratkem. Bolgarija upa, da bo to pot dobila prestolonaslednika. Zakon o razpustu uradniških društev, ki niso včlanjena v narodno-socialistični stranki, je v soboto izdala nemška vlada. Opozorilna pisma pred odhodom »Hindenbur-ga< je dobivala uprava Zeppelinovjh podjetij. Pisma so jo svarila, naj pazi, da ne bi nasprotniki narodnega socializma poskusili s sabotažo na tem zrakoplovu. Tako je izpovedal pri preiskavi o vzroku nesreče na »Hindenburgu« prvi častnik na zrakoplovu, Sammt. J Veliko tihotapstvo orožja je zasledila švicar- Iska policija ter prijela 20 oseb, ki so pošiljale iz | Švice orožje valencijski vladi. V skladišču je našla policija 710 strojnic ter veliko streliva. I Odbor za nevmešavanje bo na današnji seji razpravljal o zaščiti trgovskih ladij, ki plujejo v španska pristanišča. | Romunski zunanji minister Antonesco je v soboto odpotoval v Pariz na pogajanja glede morebitnega francoskega posojila Romuniji. I Bivšega angleškega ministrskega predsednika j Baldwina bo kralj takoj po zaključku imperialne I konference imenoval za posebnega svojega odposlanca. Baldvvin bo v tem svojstvu prepotoval vse angleško cesarstvo. General Goring pride v kratkem v Budimpešto kot začetnik nove nemške politične akcije v Podonavju. ali odkrito začeli podpirati generala Franca, ali pa bosta g skupnim nastopom zahtevali od odbora za nevmešavanje, da jamči varnost ladjam, ki vrš« I nadzorstvo & španskih vodah. Kaj bodo delali v ljubljanski okolici Ljubljana, 1. junija. _ Te dni je ljubljanski okoliški cestni odbor prejel končnoveljavno potrjen proračun, ki v celoti^ znaia 4,058.546 din. Od tega zneska bo banovina prispevala 1,536.720 din, ostali znesek pa bodo prinesle 10% doklade na neposredne davke. Zanimivo ja, da vsa ljubljanska okolica z Ljubljano vred plačuje letno 18,037.190 Din neposrednih davkov. Prvotni predlog okoliškega cestnega odbora je bil sicer večji ter so bile predvidene 12% doklade. Banovina pa proračuna v takem obsegu ni potrdila, zato so morali doklade znižati. Seveda so se zato morala skrčiti tudi javna dela v ljubljanski okolici, ki so bila prvotno predvidena v mnogo večjem obsegu. Za izredna dela predvideva odobreni proračun v celoti 985.000 din. S tem denarjem bodo dovr-Jili predvsem novi železobetonski most čez Bistrico v Beričevem, ki se že gradi. Za ta most je bilo v lanskem proračunu določenih 530.000 din, letos pa še 135.000 din. Za ta most je znano, da so se na njem že večkrat pripetile večje in zlasti avtomobilske nesreče. Prebivalstvo je že zdavnaj zahtevalo, naj se prejšnji leseni most podre, toda iele zdaj je bilo ljudstvu v tem oziru ustreženo. Tudi železobetonski mo9t v Podpeči, ki je siver že zgrajen in je bilo lani zanj določenih okrog 950.000 din, bo letos dograjen do konca in je v ta namen določenih v proračunu 150.000 din. Znesek 100.000 din je določen za prestavitev 'banovinske ceste v Malih Lipljenih pri Turjaku. Tam bodo preložili klanec, ki zdaj pelje precej navpično; nova cesta bo šla okrog hriba ter bo tako klanec ublažen, cesta sama pa seveda nekoliko podaljšana. Tudi na banovinski cesti z Viča proti Polhovemu gradcu bodo prestavili znani nerodni klanec tik pred Polhovim gradcem v dolžini pol kilometra ter je v ta namen določenih 60.000 din. Enak znesek 60.000 din je določenih za preložitev klanca »Ježe« tik pred vasjo Horjul. Ta Mostu v Zalogu letos še ne znesek pa seveda ne bo zadostoval za vsa dela, ki bodo združena s to prestavitvijo, ki po dolžini obseda poldrug kilometer. Vendar je začetek stor-jen in se bo delo prihodnje leto nadaljevalo. Precej visok znesek 230.000 din je določenih za javna dela na Vrhniki. Na banovinski cesti proti Podlipi bo znani zid blizu cerkve, ki močno ovira promet, v celoti odstranjen ter se bo ta cesta razširila za dobra dva metra. Dalje se bo na Vrhniki napravila povsem nova cestna zveza državne ceste s trgom, in *icer v znanem »Potoku«. Na banovinski cesti, ki vodi od savskega mostu pri Črnučah v Garaelje in dalje na Vodice, bodo z zneskom 70.000 din nadaljevali z uravnanjem hujših klancev in ovinkov. Tam se je zadnja leta začel za cesto udirati krib ter so že pred leti morali napraviti betonski obrambni zid. Tudi v Viž-marjih bodo na banovinski c e« ti preložili manjši ovinek ter je v ta namen določenih 30.000 din. Končno je določen znesek 65.000 din za novo cesto, oziroma za prestavitev dosedanje smeri ceste na Jezeru pri Podpeči. Ta cesta bo sicer veljala precej več, toda omenjeni znesek pomenja začetek, ostali znesek pa bo prišel v prihodnji proračun. Precej visok znesek je iz proračuna določen za prispevek mestu Ljubljani, in sicer 700.000 din. Znano je namreč, da je Ljubljana prevzela v svojo oskrbo precejšen del banovinskih cest; teh cest je zlasti po priključitvi okoliških vasi precejšnje število kilometrov. Seveda pa Ljubljana obenem z dokladami tudi največ prispeva k zgradbi celotnega proračuna okoliškega cestnega odbora. Najbolj neprijetna stvar letošnjega proračuna je pač ta, da ni v njem določenega nobenega zneska za most čez Ljubljanico v Zalogu. Ta most je seveda zelo potreben, zelo nujen, toda stal bi nad 1 milijon dinarjev. Tega zneska pa zaradi preobremenitve prebivalstva proračun v enem letu ne prenese. Za most v Zalogu bo treba na kak način zagotoviti denar iz banovinskega proračuna. Samomor v župnikovi pisarni Metlika, 1. junija. Na Suhorju je prišlo na Sv. Rešenjega Telesa zvečer do strahotnega dogodka. Ob 10 zvečer je prišel k župniku bivši občinski tajnik Toni Lu-sicky, ki je tudi sicer večkrat zahajal v samotno župnišče k župniku, prejšnje čase, ko je bil še v občinski službi. Župnik je bil v svoji pisarni. Lu-šickv je pred njim brez besede potegnil revolver in se ustrelil. Vsa sreča je bila, da župnik ni bil ta trenutek v pisarni sam, marveč je bil v sobi še neki kmečki možak, s katerim se je župnik razgovarjal. Če bi tega ne bilo pri župniku, bi iz toga groznega dogodka s pomočjo župnikovih političnih nasprotnikov in e pomočjo brezvestnega časopisja »Jutrovec vrste, nastala Javorška afera številka dve. Tako so župniku sovražni krogi prvi dan, preden je bila znana resnica o tem preračunanem samomoru, po metliški občini že govorili. Pri pogrebu pokojnega Lušickega je JNS poslanec Dako Makar dejal v svojem govoru, da tako »padajo nedolžne žrtve sedanjega režima*. To svojo trditev je morda izvajal iz dejstva, da je bil pokojni Lušicky propadel človek, ki je pred leti doma na Vipavskem ustrelil svojo taščo, smrtno nevarno ranil z revolverjem tudi svojo ženo ter potem sam sebi pognal kroglo v glavo skozi oko, a se ni ubil. Na ta dogodek se bomo še povrnili, ko bo preiskava dognala vse ozadje. Odmevi dogodka Med hmeljniki Policijska naredba za čas naborov Na osnovi člena 66 in 67 zakona o notranji upravi se radi preprečenja pijančevanja in izgredov po vojaških nabornikih izdaja sledeča naredba: § 1. V času ko trajajo nabori, je imetnikom gostilniških obratov prepovedano vsako točenje in prodajanje alkoholnih pijač nabornikom in njihovim spremljevalcem. § 2. Vsakomur je prepovedano v tem času pod kakršnimkoli imenom prodajati nabornikom in njihovim spremljevalcem alkoholne pijače, jih za nje kupovati in nositi. § 3. Nabornikom in spremljevalcem ni dovoljeno nositi s sebaj alkoholnih pijač. § 4. Prestopki te naredbe se bodo kaznovali po čl. 69 zakona o notranji upravi z globo 10—500 dinarjev, oziroma ob neplačilu globe v odrejenem roku z zaporom od 1—10 dni ter odvzemom alkoholnih pijač, ki bi jih nosili s seboj naborniki ali njih spremljevalci. § 5. Naredba stopi v veljavo dne 1. junija 1937 in velja za časa od 1.—15. junija 1937 ter od 20.— 31, avgusta 1937. Upravnik policije: Dr. Hacin, s. r. Razburlifv dogodek s tihotapci na mitnici Z ozirom na članek v »Slovenskem domu« z dne 28. maja 1937 »Razburljiv dogodek e tihotapci na mitnici« str. 2, stolpec 2 in 3, zahtevam v smislu čl. 26 in sl. zak. o ti6ku, da priobčite sledeči popravek: Ni res, da bi bil na mitnici razburljiv dogodek s tihotapci in da je končno enemu izmed tihotapcev Ložarju uspelo, da 6e je izmotal iz neprijetnega položaja, ker jaz nisem noben tihotapec. Nisem notel voziti mimo mitnice brez prijave. Imel sem v zunanjem žepu suknje steklenico žganja, katero je bilo že zatrošarinjeno v moji gostilni in 6o Dalmaciji šo kot kralj. Pravijo, da je prihod dr. Stevensa v zvezi z namero vojvode, da prebije nekaj tednov v okolici Dubrovnika, kar potrjuje tudi dejstvo, da se jo še pred kratkim neka tuja oseba Tazgovarjala z lastnikom že tolikokrat imenovane vile Šeherezada za najem vile. V vili sami se tudi nekaj preureja in zato mislijo Dubrovčani, da bo vojvoda prav gotovo prišel med nje. Na samoborskem gradu pri Zagrebu sta se v nedeljo ubila mlad fant in mlado dekle. S samokresom sta si končala življenje. Pri- njiju so našli listek, na katerem je bilo s strojem napisano, da sta šla prostovoljno in skupaj v smrt. Stavki so bili napisani v slovenščini in je skoraj gotovo, da sta bila samomorilca Slovenca. Vendar pa že niso mogli dognati njihove identitete, ker nista imela pri sebi nobenih dokumentov. Pri Veterniku bli*u Gusinja na albanski meji so obmejni stražniki zapazili tri tihotapce, o katerih je bilo znano, da so stalno tihotapili iz Albanije tobak v našo državo. Stražniki so jih pozvali, naj se predajo, toda tihotapci so za odgovor začeli streljati. Vnela se je bitka, v kateri so stražniki ubili vodjo tihotapcev, docim sta druga dva streljala še naprej, končno pa sta pobegnila v Albanijo. Izvršilni odbor bivše SDS strank« je spet sejal v Zagrebu. Zbrali so se Večeslav Vilder, Sava Kosanovič, dr. Budisavljevič, dr. Ivkovič, dr. Ko-stič in drugi. Po končanih sejah bodo šli vsi na obisk k dr. Mačku. Težka avtomobilska nesreča se je dogodila v Andrejevcu pri Petrogradu. Avtobus, poln potnikov, je vozil po cesti, ki se vleče tik ob nasipu reke Tise. Nenadoma pa je avtobus zdrknil v stran in padel v jarek ter se nekajkrat prekucnil. Šest potnikov je odneslo prav težke poškodbe. Pri štirih se boje, da bodo poškodbam podlegli. Sadje letos najbrže ne bo šlo tako lepo v denar kakor je šlo lani. Letos je bila dolgotrajna deževna doba in druge vremenske neprilike, pa je sadje izzorelo tudi za dva tedna kasneje, šele sedaj so v vzhodnih delih naše države prišle na trg večje množine jagod in češenj, izvoza iz države pa še ni. Pač pa bo imela prav dobro sadno letino Dunavska banovina, kjer se v zadnjih letih posveča mnogo več pozornosti sadjarejstvu kakor pa poprej. Ob obe nogi je prišel Stjepan Farkaš iz Zagreba, ko je bil prišel pijan na postajo v Se-svetah in stal preblizu tira. Farkaš je hotel domov, toda ravno ta hip je vlak že potegnil. Jezen je začel vpiti in razsajati ter nazadnje vlakovodji še groziti. Ravno takrat, ko Je dvignil pest in za-žugal, ga je udaril v bok zadnji vagon vlaka in ga vrgel na tla. Padel pa je z obema nogama pod kolesa, da so mu jih strla. V bolnišnici so mu morali obe nogi odrezati. Tako bo zaradi pijanosti ostal vse življenje revež. 43.000 tihotapcev je baje r Savski banovini. Proti njim pa se bori le 662 finančnih stražnikov. Zadnja leta se je tihotapstvo sploh hudo razpaslo, največ pa s tobakom, vžigalniki, vžigalnimi kamenčki ter saharinom. Sadilci tobaka so se pa navadili, da jx>sade mnogo več stebelc, kakor pa jim jih uprava monojx>lov dovoljuje. Dve tretjini takih sadilcev je v savski banovini. Samo lani so kontrolni organi uničili preko štiri milijone takih stebelc. Sava je pri Zagrebu še terjala prvo žrtev. Nekaj dni se ljudje že kopljejo. Med njimi je bil tudi delavec Mile Perkovič, ki je bil slab plavač, pa se je kljub temu spustil na sredo rečnega B rokava. Tam je omagal in izginil pod vodo. Nje-* govo truplo so potegnili iz vode šele včerai. Čudovite sposobnosti trinajstletnega Kalifornijčana: Iz čela mu sijejo „X" žarki V ameriški javnosti je vzbudil zadnje čase veliko pozornost trinastletni dečko Pat Marqui6, doma ij Olendala v Kaliforniji. Nakratko ga imenujejo »dečka z x-žarki v očeh« in po tem je tudi postal slaven. Res je ta dečko iz kalifornijskega mesta Glen-dale zmožen neverjetnih stvari. Kdor ga je kdaj videl, bi mu na prvi pogled ne pripisoval nikakih skrivnostnih sposobnosti, kajti prav tak je na videz, kot vsi drugi otroci njegovih let. Mladost in zdravje mu sijeta iz oči, in kar je danes samo po sebi razumljivo, se tudi on vneto bavi 6 športom. Njegova otroška leta so mu potekala, kakor danes navadno, v Ameriki vsaj, tudi drugim. Pred nekakimi tremi leti šele 60 njegovi starši opazili, da ima otrok nekam nenavadno »bodeče oči«. Peljali so ga takoj k zdravniku, ki je začel delati z otrokom najrazličnejše poizkuse, da bi le ugotovil, odkod ima tako oster pogled. Spočetka seveda ni mogel ničesar ugotoviti, vedno bolj pa se je počasi moral prepričati še o drugih izrednih posebnostih, ki jih je opazil na tem tajiu6tvenem otroku. Dvojni „fax" Pri nekem poizkusu, ki jih je delal zdravnjk pri njem, 6e je mladi Pat zamaknil. V tein stanju se je njegova osebnost čisto spremenila. Naenkrat je začel trditi, da se imenuje Naiesi, da je po rodu Perzijan in da je živel v enajstem stoletju. Seveda mu tega nihče, tudi zdravnik ne, ni mogel verjeti, saj je bilo res malo čudno, da bi bil iz enajstega stoletja, pa da bi kljub temu še danes živel in bil povrhu še 6amo trinajst let star. Toda fant je začel s tako prepričevalnostjo opisovati svoj drugi »jaz« in svoje življenje iz enajstega stoletja, da je kmalu vse prepričal o tem, da govori resnico. Zdravnik dr. Raynold je ugotovil tudi, da mladi Perzijan v takšni svoji zamaknjenosti krasno govori po perzijsko in da zna tudi brati perzijsko pisavo, čeprav je bilo vsem jasno, da ta dečko ni nikdar živel v Perziji in se tega jezika v svojih otroških letih v ameriškem mestu Glendale tudi ni nikdar učil. Z zavezanimi očmi vidi Posebno pozornost pa je na tem dečku vzbujalo dejstvo, da more z vso natančnostjo opazovati in videti predmete okrog 6ebe, čeprav ima zavezane oči. Kljub temu, da so mu zavezali oči s temnimi rutami in povrhu še z drugimi neprozornimi ovoji, skozi katere pač ne bi kdo drug mogel videti niti najsvetlejših predmetov okoli sebe, je vendar ta »Perzijan« natančno ločil in opisal posamezne igralne karte, ki so mu jih kazali pred zavezanimi očmi. Prav tako more z zavezanimi očmi brezhibno igrati biljard in namizni tenis in — kar je vzbudilo še posebno pozornost Pročelje nemškega paviljona na pariški svetovni razstavi — šofirati avtomobil po najbolj prometni ulici, kjer prej še nikdar ni bil. Da, tudi v rokoborbi je ta trinajstletnik pravi mojster, tudi če se bori z zavezanimi očmi. Nek 6lgvni ameriški rokoborec je celo dejal, da Pat kot slepi borec lahko prekosi tudi najslavnejše mojstre v rokoborbi. Gleda s - čelom Zdravnik dr. Reznold 6e ne more kar tako sprijazniti z mislijo, da bi mladi Kalifornijec imel kakšne nadnaravne sposobnosti, da lahko vidi stvari, tudi če ima zavezane oči. Tembolj pa je prepričan o tem, da »gleda« ta dečko 6 čelom. On smatra, da sijejo skozi mladeničevo čelo neki kratkovalovni žarki in nato učinkujejo na oni del možgan, ki dojema svetlobne pojave. Dokaz za to bi bil morda ta, da dečko ničesar več ne vidi, če mu poleg oči zavežijo tudi čelo. To je vse, kar je mogel dr. Reynold ugotoviti pri 6vojih poizkusih s tem čudnim fantom. Še vedno pa je ostala nerešena uganka, kaj je vzrok, da lobanja propusca nekatere vrste žarkov, kakršni naj bi bili ravno ti, ki na ta tajin6tven način zamenjujejo oči. Nobenega zadovoljivega odgovora pa zdravnik Rey-nold tudi še ni našel na vprašanje, odkod ta trinajstletni Kalifornijčan naenkrat razume, gladko govori, piše in bere po perzijsko. Najmodernejša konstrukcija motornih koles, kakršne izdelujejo v Nemčiji Umetno pridelovanje radija V mestu Rochester v ameriški državici New York, so začeli graditi nekakšno tovarno, v kateri bodo umetno napravljali najdragocenejšo rudnin ona 6vetu, radij, in sicer na ta način, da bodo razbijali atome drugih rudnin s pomočjo močnega električnega toka. Razbijanje najmanjših delov tvarine, atomov, ni sicer nobena novost yeč, vendar so to poizkušali dosedaj 6amo po študijskih laboratorijih. Odslej pa bo to razbijanje atomov dobilo tudi praktično podlago in bodo na ta način umetno napravljene radijske snovi lahko v mnogo večji meri uporabljali v zdravilstvu, kakor so to mogli doslej, ko so imeli na razpolago le neznatne količine naravnega radija. Zdaj je znanost že tako daleč napredovala, da bodo v večjih tvornicah umetno proizvajali radijske 6novi. Električni tok napetosti okoli 4 milijone voltov bo razbijal atome različnih rudnin in jih s tem presnavljal v drugovrstne, takšne, ki bodo imele v popolni meri lastnosti radija 6amega. V Rochestru bo torej tovarna, v kateri bodo presnavljali elemente na ta način, da bodo razbijali njihove atome. . Radij uporabljajo v zdravilstvu za zdravljenje raka. Naravnega radija pa je tako zelo malo, da si ga morejo nabaviti- le največje in najmodernejše bolnišnice. Pri današnji razširjenosti bolezni vsled raka bi ga moralo biti najmanj toliko, da bi ga prišlo na V6ak milijon ljudi okoli dva in pol grama. Umetno čudo - cyklotrom V Rochestru so 6i nabavili neke posebne vrste stroj, ki do danes še ni bil nikjer v rabi in ki bo v bodoče verjetno zavzel še marsikje drugod prvo mesto. Ta stroj, ki bo z napetostjo štirih milijonov voltov razbijal atome in prideloval umetni radij, 6e imenuje cyklotron. To je ogromni motor, pravo tehnično čudo. Da so ga napravili, so potrebovali zanj nič manj kot štirideset ton železa in dve toni bakra. Stotisoč kilowatov mora opravlja« delo, da 6e atomi zrušijo in 6e spremene v drugačne snovi, ki imajo lastnosti radija. Snovi, iz katerih_ proizvajajo radioaktivne rudnine, 60 najrazličnejše. To so navadne soli, fosfor in podobno. Ako vzamemo točno, ne gre pri tem za pravi radij, pač pa za druge prvine, ki umetno postanejo radioaktivne. Posebna lastnost naravnega ra^ dija ie ta, da njegovi atomi sami razpadajo in pri tem izžarevajo celo vrsto različnih žarkov, ki dalje povzročajo razpadanje drugih snovi. Atomi drugih prvin pa 60 mnogo bolj trdno zgrajeni, tako da 60 jih dolgo smatrali sploh za neraz-rušljive. Značilno pa je pri tem razpadanju atomov tudi to, da drobci razbitega atoma lete z veliko silo na vse 6trani in da napravijo pravo eksplozijo tudi v sosednjih atomih, kamor zadenejo. Pri tem pa ne ostanejo ti elementi več isti kot prej, pač pa se spremene v drugovrstne. Če tak radijski 6trel ob eskploziji atomov zadene na dušikov atom, se ta spremeni v kisik. »V srce zadeti« borov atom postane dušik. Najbolj značilno pri vsem tem pa je dejstvo, da f>ostane tako spremenjeni atom radioaktiven. Prav kakor pravi naravni radij, tudi ta odslej nima več svoje solidne zgrajencsti in tudi ne nikake stalnosti oblike in snovi. Odslej naprej razpada sam od 6ebe in izžareva najraznovrstnejše žarke, kakor to velja za naravni radij. Energija, ki se je prej skrivala v zgradbi atomov, je jx»stala sedaj prosta in 6e kaže v obliki omenjenih žarkov. Učenjaki trdijo, da bi ostalo tudi v bodoče razbijanje atomov le poizkušanje nekaterih fizikov, torej brez praktične vrednosti, če ne bi te jx>izkuse začeli delati čisto ločeno, brez vsake zveze s pravim radijem. Cockeroft in Walton sta odkrila, da je možno razbijati atome kakršnekoli snovi tudi 6 pomočjo električnega toka, in sicer še z večjim uspehom, kakor pa s pomočjo radija. Kalifornijski raziskovalec Lavvrence je ta nov način razbijanja atomov s pomočjo elektrike še bolj izpopolnil m je na tem odkritju tudi zgrajena omenjena -tovarna v Rochestru, ki je dosedaj še edina na svetu. Ljubljanski velesejem V teku enodnevnega obiska na ljubljanskem velesejmu boste komaj, in še to le površno, mogli razgledati vse praktične novosti in zanimivosti, s katerimi je prenapolnjeno razstavišče. Zato 6i namesto 10 dinarske vstopnice za enkratni obisk nabavite rajši velesejemsko legitimacijo, ki stane samo 25 Din, pa vam omogoča 10 dnevnih obiskov na razstavnem in 10 večernih na veseličnem prostoru, 6kupaj torej 20 obisjeov. Mnogo novega vam imajo pokazati na ljubljanskem velesejmu od 5. do 14. junija: Strojna in kovinska industrija, fina mehanika, radio in elektrotehnika, avtomobilska in velocipedska industrija, lesna in tekstilna, živilska in kemična, papirna in steklarska industrija ter obrt vam bodo pre-dočili ogromni napredek našega dela in tvorno silo našega duha. Industrija, obrt in trgovina bodo tekmovali, da vaše potrebe in želje kar najbolje zadovolje. Vsako zabavišče se potrudi, da nudi svojim gostom čim več in kar najbolj raznovrstnega razvedrila. Toda bolje se gotovo nikjer ne boste zabavali kot na veseličnem prostoru ljubljanskega velesejma od 5. do 14. junija. Poskrbljeno bo za stare in mlade, resne in razigrane. Razne komedije, plesišča s prvovrstnimi jazzi, rujno vince iz najrazličnejših koncev naše vinogradov bogate domovine, tobogan, vrtiljak, avtodrom za nadebudne šoferske kandidate in še mnogokaj bo za vas skušnjava, ki ji ne bo6te mogli odoleti. Dokaze požrtvovalnega Iruda naših mizarjev pri izdelovanju najmodernejšega in hkratu najtr-pežnejšega pohištva kvalitetnega dela pri najnižjih cenah, bomo spet občudovali na razstavi sta- mizareki mojstri delajo prave čudeže, ko nam naj boljše in tudi najmodernejše blago nudijo po tako nizki ceni, da si naše skromno meščanstvo in urad-ništvo brez občutnejših žrtev lahko omisli tako pohištvo, kakršno drugje celo premožnejši krogi smatrajo za nedosegljivi luksus. Na velesejenreki rajstavi stanovanjske opreme, ki so za njo naj-solidnejši mizarji z V6eh strani banovine rezervirali okrog 1500 m2 prostora, da bo doslej največja razstava pohištva v državi, bomo poleg viškov stanovanjske kulture 6eveda imeli tudi ogromno izbiro praktičnega, zato pa vendar lepega in modernega pohištva po najnižjih cenah. Že danes pa moramo ojx>zoriti tudi na odlične in re6 vzorne izdelke naših tapetnikov, ki 6o za razstavo pripravili vsestranska presenečenja tako glede naj7 modernejših oblik, kakor glede solidnega dela iti neverjetno nizkih cen. Po porabi papirja se meri višina kulture, zato smo pa upravičeno jx>nosni na svojo veliko papirno industrijo in na najraznovrstnejše tovarniške in obrtne izdelke iz papirja in lepenke, kar bo nazorno prikazano na spomladanskem ljubljanskem velesejmu od 5. do 14. junija. Naše vodilne tvrdke razstavijo poleg papirja tudi razno lepefiko, odlične kartonažne, galanterijske in knjigoveške izdelke, seveda pa tudi najrazličnejše pisarniške in šolske potrebščine. Vozne olajšave za ljubljanski velesejem od 5. do 14. junija nudi potnikom železniška uprava, Aeroput in brodarska društva. Z rumeno izkaznico, ki jo za 2 Din dobite pri postajni blagajni, kupite celo vozno karto do Ljubljane,. kjer vam velesejemska uprava potrdi v to izkaznico obisk, nakar se morete brezplačno vrniti domov. Za do-potovanje v Ljubljano velja ta olajšava od 31. maja do 14. junija, za povratek od 5. do 19. junija vključno. Aeroput je dovolil 10% popust na vseh svojih progah na piodlagi velesejemske legitimacije. Prevoz prtljage do 15 kg je brezplačen. Pa-robrodna društva so dovolila popust, ki sestoji v tem, da se lahko s karto III. razreda vozite v II. razredu, s karto II. razreda pa v I. razredu. Ta popust velja že od 20. maja do 14. junija, a za povratek od 5. do 20. junija. Obvestila Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske ima stalne redno pevske vaje in sicor ob torkih in četrti kih. Drevi ob 20 je vaja za mešani zbor. Prihodnji vokalni koncert bo v petek, dne 4. t. m. ob 20 v frančiškanski dvorani. To večer se predstavi našemu koncertnemu občinstvu novo komorno združenje in sicer l’relovčev pevski kvintet. Mladi pevci, ki sestavljajo ta kvintet, so si izbrali za svoj prvi nastop iz umetne zborovske literature dela Focr-sterja, Juvanca, Hajdriha in Prelovca, iz bogatega narodnega zaklada pa pojo pesmi v priredbi Prelovca, Deva. Marolta In Bučarja. Trije člani kvinteta, ki (tutjirajo gojiopetje na dri, konservatoriju nastopijo tudi solistično s spretfiljevanjem klavirja, kar oskr-i bi konservatorist Znpanič Darko. Kvintet vadi skladatelj Zorko Prelovec. Ker so cene sdežem zelo nizke od 6 do 15 Din, Btojišča pa Ie po 3 Din, opozarjamo vse prijatelje petja na prvi koncertni nastop Prelov-čevoga pevskega kvinteta. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice. Javna produkcija iole Glasbene Matire ljubljanske, prva ob sklepu letošnjega šolskega leta, bo dren vi ob 18.15 v veliki filharmonični dvorani. Na spo-i redu je 44 točk. ki jih izvaja okrog 30 gojencev klavirskega In violinskega oddelka. Spored stane 3 Din in velja kot vstopnica. Radio Podroben program ljubljanske in vseh evropskih postaj dobite v najboljšem in najcenejšem ilustriranem tedniku »Radio Ljubljana«, ki stane mesetno samo deset dinarjev. —i Programi Radio Ljubljana Torek, l. junija; 12. Operni odlomki (plošče) -i 12.45 Vreme, poročila — 13 Cas, spored, obvestila —i 13.15 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Vreme, borza — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 1S.30 Nao. nra — 13.50 Zabavni zvočni tednik 20 Harmonika (plošče) — 20.10 Sanacija bratskih skladnio (g. Rudolf Smersu) — 20.80 IV. nra franooska moderne klavirske glasbe predava in izvaja na klavirju g. L. M. Škerjanc — 21.30 Koncert mandolin (plošče) — 22 Ca«, vreme, poročila, spored — 22.15 Lahka glasba Radijski orkester). Ljubezen, ki ubija Policija je stala pred eno tistih ugank, pri katerih domišljija odpove. Ni bilo verjetno, da bi morilec zaradi navadne tatvine tako pomnožil svoje oprezne zvijače. Navadnega trgovca ali bogatina ne bo nihče izvabljal v tako zamotano past samo zaradi nekaj bornih cunj po tisoč frankov ali zaradi žepne ure. Ali je bilo to maščevanje? Brskali so po zasebnem življenju mojega očeta in so odkrili, da je imel nekaj tistih neresnih prepirov in nasprotnikov, kot so po navadi med sošolci in sploh ljudmit ki žive v istem času. Govorili so tudi o nekem nedovoljenem razmerju z neko poročeno žensko, a tista zadeva je bila že dolgo vrsto let pretrgana in če bi bil mož tiste ženske kaj slutil, zakaj bi neki čakal na maščevanje tako dolgo, da se pregrešna zveza pretrga? Vrhu vsega pa mož tiste ženske, človek pri petdesetih letih, ki je bil udeležen pri raznih velikih tovarniških podjetjih. Ni pa bil človek takega značaja, da bi se za te vrste prevaro maščeval z zločinom. Bil je slaboten povprečen Parižan, kar nikakor ni odgovarjalo popisu navideznega Rachdala. Morda pa se je ona sama hotela maščevati za staro prevaro in sramoto, v katero ju je pripravil moj oče? V zmedi svojih misli in iskanja sem prišel na vse mogoče stvari. Iskal sem in sem spoznal tisto žensko. Ko sem jo videl, me je bilo sram, da sem jo samo za hip sumničil. Da bi bila ta žena z modrimi očmi, ki so me ljubeznivo gledale, in s postarnim licem zmožna česA takega? Ne. Ali je imela sodnija, ki v takih stvareh ne pozna obzirnosti mehkobe in človeških čustev, tudi take sumnje ali še kake druge? Ce je bilo res, se je vendar domišljija pri raziskovanju vedno in vedno spodtaknila in obstala na neki nerazdružljivi in nerazumljivi točki: kako bitje je neki ta tajinstveni Roch-dale, o čigar bivanju na svetu so vedeli samo toliko, da je bil od sedmih zvečer včeraj do danes do dveh popoldne v hotelu Imperialu. Potem je izginil kakor skrivnostno bitje, ki ga je ustvarila domišljija, ne da bi ostala niti najmanjša sled za njim. Niti stopinjeI Prišel je od nekod, drugi ljudje so z njim govorili. Vedeli so, kje je prebil noč in jutro pred zločinom. Dovršil je svoj morilski posel in potem nič več. Ves Pariz se je razburjal zaradi te zadeve. Pozneje, ko sem hotel zbrati vse časopise, ki so pisali o njem, sera dognal, da so poročevalci govorili in ugibali o tem vsako jutro, celih šest tednov. Šele potem je ta usodni oddelek počasi izginjal iz listov, kakor je izginil iz misli bralcev spomin na to grozno dogodbo in kakor se je oddaljevala skrb za to zadevo iz misli policijskih preiskovalcev. Življenje se je nadaljevalo in valilo to izgubljeno stvar na svojih valovih, ki odnašajo vse s seboj. Da. Kaj pa jaz, sin umorjenčev? Kako naj pozabim na pripovedovanje stare žene, ki je napolnilo mojo malo otroško sobo s tako silno žalostjo in bolestjo? Kako naj ne vidim dan za dnem bledega lica umorjen-čevega, njegovih napol odprtih ust, zatisnjenih z jermenom, ki je stiskal čeljust k čeljusti, okrvavljenega platna, zavozlanega okrog njegovega čela: Kako naj bi prisegel: maščeval te bom, ubogi mrtvec, Ubogi mrtveci Odkar sem bral »Hamleta«, sem bil ves iz sebe, ker sem videl, da knjiga govori o izmišljeni zgodbi, ki sem jo jaz v resnici doživel. Oh, če bi se vjfnil duh mojega očeta in mi pripovedoval z ustnicami, ki ne dihajo, grozodejstvo, ki ga je ubilo, ali bi se jaz obotavljal za trenutek? Ne! sem zakričal. In potem, ko sem vse vedel, potem sem se obotavljal kakor morilec, vendar manj kot on, preden si je drznil izvršiti strašno dejanje. IV. Dejanja, ki so sledila. Spominjam se jih prav natančno. Bili so to majhni, neznatni dogodki. 1864 je oče umrl. 1866 se je mati poročila z gospodom Jaquesom Termondom. Med tema dvema dogodkoma je doba, ki mi zato ni ušla iz spomina, ker je edina, v kateri se je moja mati bavila z menoj, posebno s posebno pažnjo. Pred očetovim umorom me je vzgajal in vodil on, po drugi materini poroki pa nihče. Zapustili smo stanovanje v ulici Tronchet, ki nas je preveč spominjalo na temno žalo-igro in smo se nastanili v majhnem hotelu na cesti Satour. Majhen vrt je obdajal hišo. Videti je bil večji, kot pa je bil v resnici, ker so drugi vrtovi zeleneli vse okrog njegove ograje. To stanovanje je imelo neke vrste dvorano. Najbrž je služila prejšnjemu lastniku, ki je bil slikar, za delavnico. Iz nje je mati napravila stanovanjsko sobo zase in jo uredila čisto po svojem okusu. To je bilo njeno pribežališče po nesreči. Radevoljna samota, v katero se je hotela zapreti. Ni sprejemala nikogar razen prav malega števila prijateljev, med katerimi je bil tudi gospod Termand. Zato se je začela prav kmalu kititi in krasiti sebe in vse stvari, ki so bile okrog nje, z nežnim okusom, ki ji je bil lasten. Bila je ženska izredne lepote, drobna in bleda, z dolgimi lasmi, ki so padali do tal, kadar se je zjutraj vpričo mene česala. Morda je bila tako lepa zato, ker je po njenih žilah teklo nekaj kapljic grške krvi. Ded njene matere je bil Grk, ki je prišel iz Vzhoda v Marseille, ko so se Jonski otoki priklopili Franciji. Mnogokrat sem se pozneje spominjal na čudno nasprotje med to tako redko in drobno lepoto ter med rejenim širokoplečim očetom in menoj. Morda je bilo to nasprotje vzrok mnogim nepopravljivim nesporazumljenjem. A tisti čas nisem mislil na to. Prenašal sem milino tega dražestnega bitja, ki mi je govorilo: »Moj sin!« »siovanaki dom« izhaja vsak delavnik ob 12 Mesečna naročnina 12 Din ta Inozemstvo 25 Din. OredniStvo: Kopitarjeva n Ilca Telefon 2994 tu 299fc Uprava! taoituleva »oioveuaiu uum u>uaja lelefjm 29» Za Jugastaiansko tiakaroo i Ljubljani: iL Ce& Izdajatelji Ivan Rakovec. Dredaikj Jože Kofiifiek.