THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA.
Amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage 1
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P.-DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO.
— ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO.f IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽ/VAH.
f
(Official Organ of four Slovenian organizations.)
STEV. (No.) 33.__CHICAGO, ILL., PETEK, 17. FEBRUARJA —- FRIDAY, FEBRUARY 17, 1928.____LETNIK XXXVH.
Argentine! proti Američanom v Havani-Delo mirovnih zvez
ZASTOPNIKI NARODOV LATINSKE AMERIKE PROTI O-BOROŽEVANJU TRGOVSKIH PARNIKOV, ZAKAR SO SE POTEGOVALI DELEGATI ZED. DRŽAV.
Havana, Cuba. — Delegati Zedinjenih držav in zastopniki Argentine so prišli do spora na panameriski konferenci, ker je slednja odprla boj proti predlogu delegatov Zedinjenih držav. da bi bilo dovoljeno oborožiti trgovske ladje v vojnem času. Argentina je prišla iz tega boja kot zmagovalka, Stric Sam je 1 >i 1 poražen. Prišlo je namreč do glasovanja, 11 jt bilo proti in le štiri za. Torej rezultat je bila ta, da je v vojni prepovedano narodom ameriških republik oborožiti trgovske ladje proti podmornikom.
V svetovni vojni so nemški podmorniki bas iz tega vzroka streljali na trgovske parnike, ker so bili oboroženi in pripravljeni streljati na podmor-nike. Na to dejstvo se je Argentina opirala, ko je odprla boj proti predlogu.
S tem predlogom so torej delegati Zed. drž. doživeli poraz na panameriski konferenci. Poleg delegatov Zed. drž., so glasovali za oboroževanje trgovskih parnikov v vojni tudi delegati Panamo, Uruguay in Kube.	!
Delegati Zed. drž. šo prišli do spoznanja, da se imajo boriti z možmi, kj pazijo na vsak gib, s katerim bi ameriški delegati nameravali jih prikrajšati kakšnih pravic. Pa tudi so uvideli, da morajo biti zelo ču-ječi, da ne bodo sami kje prikrajšani. Konferenca je vseskozi zanimiva, rešujejo se veliki problemi v lepi slogi, kar zna-či, da je vsem na tem; da bi se konferenca kortcala tako, da bi bili vsi narodi, ki so zasta-pani zadovoljni in da bi se ob zaključku zastopniki razšli kot najboljši prijatelji. To pa je glavno, kar želijo Zedinjene države in kakor vsa znamenja kažejo, se jim bo želja spol-nila.
LETALSKE NESREČE.
Dayton, O. — V bližini Fairfield letališča je treščilo na zemljo vojaško letalo, v katerem sta se nahajala Capt. Thomas H. Miller in Capt. Edward Laughlin. Prvi je bil na mestu mrtev, drugi je pa zadobil težke poškodbe.
Pittsburgh, Pa. — Poštno letalo na poti proti Clevelandu je padlo v Monogahelo reko; pilot, W. E. Leedy je zadobil težke poškodbe. - Rešil ga je neki moški, ki se je v bližini nahajal s čolnom. Pošte je bilo 300 funtov, ki je nepoškodovana.
-o-
BOJI V MAROKU.
Rabat, Marocco. — Domačini, ki so odvedli v gorovje sorodnike francoskega guvernerja Theodora Steega, za katere je bilo treba šteti velike vsote, da so jih izpustili, so rodu čievha. Ti se še vedno upirajo francoskemu gospodstvu. Te dni so francoski letalci metali bombe na uporniške vasi, ko je bilo največ ljudi zunaj. Veliko je bilo število mrtvili, med katerimi so tudi ženske in otroci.
PROTESTI MIROVNIH ORGANIZACIJ.
Mirovne organizacije protestirajo proti mornariškemu gradbenemu programu, za katerega so določeni izdatki v znesku $470,000,000. —o—
Washington, D. C. — Skupina članov Svetovne zveze za mednarodno prijateljstvo in mir, kateri na čelu je bil William Hull, profesor zgodovine Swarthmore zavoda, je predložila mornariškemu zborničnemu odseku protest proti mornariškemu gradbenemu programu, za katerega so določeni izdatki v znesku $740,000,-000.
Profesor Hull trdi, da je o-; men j eni program nevaren svetovnemu miru. Mornariški tajnik Wilbur program zagovarja, kot potreben, a Hull vse to zanikuje in pravi, da je nepotreben. Noben zagovor nič ne pomaga, vsakdo mora uvideti, j da gre i,ato, da bi Amerika bi-1
... nior-iipiSo 2211 iyoi'^'l
je Anglija. Naj se prizadeti zagovarjajo kakor hočejo, takega mnenja so Angleži in domalega ves svet.
Pred svetovno vojno sta tekmovali za premoč na morju Nemčija in Anglija — zdaj pa Amerika in Anglija. Tekmovanje je privedlo do vojne, tudi zdaj ne vodi drugam, kajti za mir se ni potreba oboroževati. Profesor Hull je rekel, da je imel admiral Plunkett popolnoma prav, ko je dejal, cla A-merika pripravlja na vojno proti Angliji.
-o-
ŽUPAN PROTI PODRAŽE-NJU "L" VOŽNJE.
Mestna blagajna veliko trpi, ko se vodi boj proti podra-ženju vožnje na električnih železnicah. —- Tudi v New-yorku imajo slične boje. —o—
Chicago, 111. — Chikaški župan, William Hale Thompson, je te dni izjavil, da se bo postavil po robu zahtevi Chicago Rapid Transit kompaniji, ki zahteva podraženje vožnje na nadulični železnici. Mnogi pa ne vedo, koliko stane tak boj mesto. Pri zadnjih bojih med letom 1919 in 1923 je šlo iz mestne blagajne $961,555, a tudi to ni pomagalo, cestna železniška družba je podražila vožnjo od pet na sedem centov. Tudi župan Thompson zahteva "cash", da se bo spustil v boj — če kaj doseže ali ne", to je postranska stvar. Da bi tudi pri tej zadevi ne bilo prav nič' "grafta", ni verjetno.
New York, N. Y. — Te dni
je prišlo tudi v tukajšnjem mestu do spopada med Interbo-rough Rapid Transit kompani-jo in mestom, ker kompanija zahteva, da se ji dovoli, da bo vožnjo podražila od pet na sedem centov na podzemeljski in nadulični železnici.
X
Na sliki vidimo doprsni kip predsednika Coolidgea, ki bo stal v Kapitolu. Poleg na levi je poslanec Robert Luce iz Massachusetts in desni Charles E. Fairman, kura tor in zgodovinar v Kapitolu.
DOPRSNI KIP COOLIGEA.
BRANITEUI SUHAŠKIH MORILCEV KRITIZIRANI.
Na jugu je nastalo veliko zabavljanje proti zvezni vladi, ki brani suhaške agente, ki so obdolženi umora ter za--'nčuje razprave.
Miami, Fla. —V tukajšnjem kraju je ljudstvo razburjeno in odločno kritizira zvezdo vlado, ki na vse mogoče načine brani Auhaške agente, ki so obdolženi umora. Kritizirajo tudi režim' za forsiranje prohi-bicijske postave, po katerem na kršitelje iste lahko streljajo in jih morijo. Oblasti v takem slučaju zavlačujejo razprave proti morilcem, tako dolgo, da priče izginejo. bodisi umrejo ali kam odpotujejo. Te dni je sodišče oprostilo tri obrežn« stražnike, ki so 14. marca 1927 urrorili Ermona H. Jonesa, ko je krožil s svojo jahto v bližini Tahiti Beach. V ponedeljek šele pride do razprave proti obrežnim stražnikom, ki so 4. februarja 1926 ustrelili D. W. Shannona. Taka je torej pravica, zato pa jo slikajo z zavezanimi očmi.
-o-
DORIS SNYDER TRDI, DA JE * NEDOLŽNA. Montreal, Kanada. — Tukaj je bila s svojim soprogom na smrt obsojena igralka Doris Snyder McDonald, radi u-mora nekega šoferja. Boris zatrjuje, da je nedolžna. Ekse-kucija je določena na 23. marca. Mati nesrečne ženske in sorodniki si prizadevajo rešiti jo šmrti.
-o-
SMRTNA KOSA.
i	Chicago 111.
Vsemj članom in članicam društva sv. Štefana, štev. 1, K. S. K. J. se naznanja žalostna vest, da je v sredo zjutraj preminul naš sobrat Frank Šimec, ter leži na domu na 2056 W. 22nd St.
Vsi člani in članice so proše-ni, da pridejo danes in jutri ob pol 8. uri zvečer v hišo žalosti, da skupno molimo ob rakvi pokojnega sobrata.
Pogreb pokojnega se vrši v soboto ob pol 10. uri dopoldne s pogrebno sv. mašo iz cerlčve sv. Štefana.	Odbor.
VODITELJ ANGLEŠKIH LIBERALCEV MRTEV.
Asquith, ki je bil v kritičnih časih svetovne vojne ministrski predsednik v Vel. Britaniji, je na svojem domu preminul.
Sutton Courtenay, l\nglija.
— V sredo zjutraj je tukaj na svojem domu preminul Her-berbt Henry Asquith,' star 75 let. Mož je bil angleški ministrski predsednik od leta 1908 do leta 1916, torej tudi v kri-, tičnih časih ko se je začelo svetovno klanje. Asquith je bil voditelj angleških liberalcev, od vodstva je odstopil šele leta 1926, ko ga je k temu prisilila bolezen. Pred smrtjo se dva dni ni prav nič zavedel. Z njim polagajo v grob velikega angleškega državnika in politika. Pri smrti je bila navzoča vsa družina — Lady Asquith; dve hčeri, princesa Bibesco, nove-listinja in Lady Bonham Var-ter, kakor tudi sin Anthony, ki je ravnatelj neke kino družbe.
-o-
DR. KOSTA TODOROV V CHICAGI.
Dr. Todorov je odličen bolgarski državnik ter iskren prijatelj Jugoslovanov. — V Chicagi bo imel več predavanj.
Chicago, III. — Prejeli smo t£lefonično poročilo,' da je dospel te dni v Chicago g. Dr. Kosta Todorov, bivši polnomoč-ni bolgarski poslanik v Bel-gradu, bivši delegat Lige narodov v Ženevi in eden najod-ličnejših prvakov Bolgarske kmečke stranke.
G. Todorov je dospel pred lcratkem- v Ameriko ter je v New Yorku in v Montrealu, v Kanadi inTel več uspešnih predavanj. Tema njegovih predavanj je bila: " Mir na Balkanu in v Evropi", ter "Ujedinje-nje Bolgarske z Jugoslavijo."
G. Todorov se je odločil, da bo imel par predavanj tudi v Chicagi, o čemer bomo še poročali, da bomo tudi Slovenci čuli tega moža, ki propagira
KRI/.EM SVETA.
■ /
—	St. Paul, Minn. — Na tukajšnji seji članov Minnesota Council of Agriculture, se je sklenilo, da bodo zahtevali od kongresa, da sprejme McNary-Haugenov predlog.
—	Chicago, 111. — Ob življenje je prišel pri delu zradbe poslopja na 1430 Lake Shore drive, delavec Herbert Lane, star 35 let. Kolo od dvigala za gradbeni material ga je prijelo in opletalo z njim, dokler niso stroja ustavili in truplo rešili.
—	Berlin. Nemčija. — Nemški ribiči v Apenradefjord, ob i pruskem obrežju, so imeli te
dni izredno dober lov. Rib je bilo toliko, da so se ribiči s trudom pomikali naprej s čolnom, ko so nastavljali mreže. Tako dobrega ribjega lova še ne pomnijo.
—	Berlin, Nemčija. — Pruskem so mnenja, da je dober konj na farmi vreden več nego traktor. V deželnem zboru so predlagali, naj se dovoli vsota $900,000 za zboljšanje reje poljedelskih konjev.
—	New York. N. Y. — Od leta 1923 je narastlo število milijonarjev v Ameriki za o-kroglo 600 odstotkov. Potem je le res. da vlada v Zedinjenih državah prosperiteta, kakor še nikoli poprej.
Rusiji pretTlakota.
i	-
Radi slabe letine v severnem delu Rusije, trpi ljudstvo veliko pomanjkanje. — Skoraj polovioo žita so manj pridelali lansko leto.
Riga, Latvija. — Lansko leto so v severnem delu Rusije imeli jako slabo letino in niso pridelali toliko žita, kar ga potrebujejo za sebe, na prodajo torej ni misliti. Ti kraji so zdaj odvisni od takih, kjer je žito bolje obrodilo, ti so obleki Volgi. Pa tudi ti nimajo toliko rezerve, da bi zadostovalo za vse, zato pa preti deželi lakota. Do spomladi bodo morali najmanj milijon ton žita uvoziti. Te dni so Rusi poslali v Žedinjene države zlata v vrednosti pet milijonov dolarjev, poročilo pravi, da je ves ta znesek za nakup žita.
Vlada pošilja svoje agente po deželi kjer čutijo, da imajo kmetje v shrambah kaj žita, katerega nameravajo pokupiti. Kmetje pa nočejo žito prodajati, ker se boje, da bodo potem sami stradali. Dobijo se pa privatni kupci, ki ponujajo kmetom višjo ceno za blago, kakor pa vladni agenti. To pa seveda oblasti prepovedujejo, taka kupčija je nepostavna. Sovjetski ljudski komisarji so ustavili par tisoč mlinov, v žitnih okrajih.
Poročilo tudi pravi} da je v nekaterih drugih krajih v Rusiji žito tako dobro obrodilo,
^	r
da kmetje z njim krmijo živino in izdelujejo iz njega žganje.
veliko misel Jugoslovanskega ujedinjenja, ki je južnim' Slovanom največja bistvena potreba.	- r
Iz Jugoslavije*
V SVETJU PRI MEDVODAH JE BIL UMORJEN 24 LET STARI KMEČKI FANT IZ ZGORNJE SENICE. — MORILEC PRIJET. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
Svojega prijatelja umoril.
V	nedeljo, 15. jan. zjutraj] na vse zgodaj se je zgodil v Svetju pri Medvodah strahovit umor, ki je zahteval življenje mladega, komaj 24 let starega kmečkega fanta Alojzija Kri-žaja iz Zgornje Senice. Križa-ja je zahrbtno zaklal njegov prijatelj 281etni Stanko Kuralt.
V	soboto zvečer je povabil mladi gospodar v Svetju Ludvik Svoljšak svoje znance na
,svoj dom, da skupno proslavijo njegovo ženitev. Svoljšak se je namreč oženil v ponedeljek v Ljubljani ter je zato plačal domačim kot nekako odškodnino za "prežo" po starem običaju za vino. Na domačo zabavo je prišlo tudi kakih 12 fantov iz bližnjih vasi, tako iz Zgornje Senice, Svetja in iz Drage. Dočim so svatje plesali v glavni sobi. so fantje sedeli v veži in pili. Po 4. zjutraj so se pričeli fantje poslavljati ter so po dva in dva odšli v temno noč proti svojim domovom. 2.0 po nekaj korakih na so prvi fantje slišali, kako je nenadoma nekdo obupno zakričal: j "Stanko, zakaj me?" Čevljarski pomočnik Alojzij Porenta. Franc Kuralt in drugi fantje so takoj skočili nazaj, kjer so našli Križaja V krvi ležečega pred hišo na cesti. Porenta je o zločinu obvestil Svoljšakove svate, ki so še ostali v hiši. Toda Križaju ni mogel nihče več pomagati, ker je bil žo mrtev, ležeč v veliki luži krvi na cesti. O umoru so bili obveščeni orožniki v Medvodah, ki so takoj nato prišli v Svetje. Orožniški poveljnik Ivan Šercer je pričel takoj zasliševati vse, ki so kolikor toliko mogli o umoru kaj izpovedati, zlasti pa onih 12 fantov, ki so popivali pri Svolj-šaku. Kot osumljeni umora so bili aretirani Alojzij Porenta, bratranec umorj#nega Janez Križaj ter Stanko Kuralt. Ka-< kor prva dva, ki sta bila nedolžna, tako je tajil krivdo pri umoru Stanko Kuralt. Ker je bila še tema, niso mogli poiskati noža, s katerim je bil Križaj zaboden v' srce. Po dolgem iskanju, pri katerem so pomagali tudi orožniki, je končno le neki deček našel ob cesti nož. Nož so takoj spoznali kot Kuraltovo lastnino, naKar se je moral Kuralt udati in priznati svoj zločin, zlasti ker je neki drugi fant izpovedal, da je u-morjeni še zadnji hip zaklical "Stanko!'' Porenta je dalje izjavil, da je točno spoznal Ku-raltov glas. Kuralt je namreč pred svojim zločinom zaklical "auf!" in zabodej Križaja z nožem v srce!
Križajevo truplo so nato prepeljali njegovi starši v Zg. Se-nico in ga položili tam na mrtvaški oder. !Kuralta pa so v nedeljo popoldne prepeljali v Ljubljano v zapore deželne sodnije. Kuralt, ki je bil znan kot dober prijatelj Križaja, ni hotel navesti vzroka, zakaj ga je zabodel, trdi pa se, da radi nekegA dekleta, ki je bilo Križaju bolj naklonjeno kot Ku-
| raltu, kar je tega zelo grizlo, j Križajeva tragična smrt je vzbudila v okolici Medvod splošno sočutje. Križajevi sami imajo še 11 otrok ter žive na svojem posestvu v Zgornji Senici.
-o-
Zločin orožnika.
V slavonsko selo Račinovci je te dni prišla orožniška patrulja, v kateri se je nahajal tudi Stevo Vidič. V gostilni se je ta mož nekoliko riapil in ko je prišla mimo gostilne neka skupina seljakov. je Stevo Vidič pohitel skozi vrata in vprašal nekega Sističa, če ga pozna. Luka Sistič je odgovoril, da ga še nikoli ni videl, nakar ie <« rožnik Vidič med psovanjem začel seljaka brez pravega razloga pretepati in mu jt' končno porinil bajonet med rebra. Mladi seljak Sistič, ki si* je šele pred dvema mespcetn;« poročil, se sedaj bori s »mrijo v bolnici, a orožnik Stevo Vidič tiči v zaporu.
i Zanimiva statistika požarov v kranjskem okraju.
Okrajno glavarstvo v Kranju je zbralo zanimive podatke o požarih v letih 102:» do 1027 v kranjskem okraju. Število požarov v .'»0 občinah znaša 102; od teh 10 v letu 1027, napram 36 v letu 1926. in sicer največ v vaseh Predoslje in Šenčur. Celokupno škodo \ vseh petih letih cenijo na okroglo šest milijonov dinarjev, od teh samo v Šenčurju nad dva milijona.
--o--
Nezgoda pri delu.
171etni Žagar Josip Orosel i iz Sv. Lovrenca na Pohorju i ■ bil zaposlen v gozdu svojeg;4 gospodarja Lešnika pri spravljanju lesa. Na povratku iz gozda so mu ušle sani in se pri tem, ko jih ic hotel ustaviti. ?adel s tako silo v sani svoje tovariša, da si je ^ri padcu zlomil desno nogo i;, si prizadel globoko rano pod kolenom. Z rešilnim vozom so ga prepeljali v mariborsko bolnico.
DENARNANAKAŽILA
ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd.
Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke.
Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-lc cenah:
500	Din ........................$ 9.35
1,000	Din ........................ 18.40
2,500 Din ....................... : 45.75
5.000 Din ________________________ 91.00
10,000	Din ........................ 181.00
100	Lir ............................$ 5.00
200	Lir ............................ 11.50
500	Lir ............................ 27.75
1000	Lir ............................ 54.50
Pri večjih svotah poseben popust.
Poitnina je v teh cenah že vraču* nana.
Zaradi nestalnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajne, so cene dneva, ko denar sprejmemo..
Nakazila se izvršujejo po poŠti ali pa brzojavno.
IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJAT VE IZ STAREGA KRA-JA V AMERISO.
Pisma in po-^'ke naslovite na:
ZAKRAJŠL-, & ČEŠARK, ♦55 W. 42nd ST., NEW YORK, N. Y.
mnrn g
AMERIKAM^*! SLpVEWgC
Petek, 17. februarja 1928.
»MEBIKANSKI StOVENEC
HIW1WH I I II	i	I'W !'■■ ■ n^i II	i	I I"I .1	—
ErHi»9*i»Ur»j2i iloT9Diki Uit The First and the Oldest Slove-_,	f Alim lVli	aian Newspaper in America.
Hl—liU— teta mu	BstaMishsd IfM.
IdMJs fsak dsa (uoa Mdrij. PS- Issued daily, szespt Sunday, lloa-eedtljkov |a dasvov po pri milrih day and the day after holiday«.
Zadaja la tlaka:	Published by:
EDINOST. PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO.
H»1ot nwdaiitva in npTave:	Address of publication office:
$848 J¥. 22nd St., Chicago, 1X1. 1849 W. 22nd St., Chicago, III.
Telefon: CANAL 009«	Phone: CANAL 0098.
Naročnina?	Subscription:
IBs šel« je to	f S flfl	For one year _—_—— . ...t .. ■ $SJ66
Za id lets _tSO	For half a year--2.SG
Za ChkaflD, jCanadst la SvfPPO: Chicago. Caaads aad Europe:
Isle	f«™	For one year____$6.00
pol lets __	3.0C	For hah' a year ........- 3.00
. POZOR:—Številka poleg vašega nadeva na lista znaci, jHo kedaj imate Ust plačan. Obnavljajte naročniao točno, ker | tem veliko pomagate Usta.
DOPISI Talnega pomena sa hitro objavo morajo biti doposlani na ured-taiitvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu |e čas do četrtka dopoldne.—Na dopia^brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov assdaiitvo as vraža.
Entered as second class matter November 10. 1925. at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Kako se suče politika.
Leto 1928. je leto narodnih, državnih, okrajnih, občinskih in mestnih volitev. Državljani Združenih držav bomo to leto volili zveznega predsednika, podpredsednika, kongresni-ke, »senatorje in več drufcih eminentno važnih javnih uradnikov.
Po časopisju se že veliko čita o raznih političnih načrtih, o raznih domnevanih kandidatih itd. V splošnem pa je vse tiho, kakor pred nevihto. Politične nevihte se prično na narodnih konvencijah političnih strank. -Tam bodo zadivjali frakcijski boji v strankah.
Republikanci nimajo dosedaj še nobenega zasiguranega kandidata, na katerega bi zamogli pokazati že kot na resnega obče priljubljenega kandidata. Časnikarske vesti seveda polnijo kolone z raznimi domnevami in s svojim uplivom skušajo uplivati na javnost za tega ali onega.
Demokrati so približno na istem stališču. Le to je za to stranko največja nesreča, da se v njej pojavlja nesrečna nestrpnost, zlasti ^ned nestrpnimi južnimi demokrati, kjer kraljujejo politično zagrizeni nasprotniki katoličanov, Kukluk-»arji. Ker ima stranka uplivnega in sposobnega moža guvernerja Smitha, ki je edini, ki bi mogel uspešno konkurirati republikanskemu kandidatu pri narodnih volitvah radi svoje velike popularnosti, je to največji trn v peti nekaterim demokratom v južnih krajih in jim je, kot zgleda, ljubši gotovi poraz., kakor da bi se dalo priložnost velikemu, sposobnemu državniku
na predsedniški stol, in to samo zato, ker je slučrjno ka-J toličan.
V letošnje volitve, ki se bodo vršile v novembru, pa nismo zainteresirani samo Amerikanci. Z veliko napetostjo gledajo na te volitve zlasti vodilne evropske države. Angleški upliv se močno čuti. Sprememba v zvezni administraciji bi pomenila silno veliko za vse zunanje odnošaje te dežele z ostalim svetom. Svoj čas se je pisalo, da je Anglija potrošila silne svote denarja, ko se je šlo za Wilsonov drugi termin. Večina tiska je bilo podkupljenega, zlasti tudi v »času vojne.
Sliši se, da Francozi vodijo veliko tajno agitacijo, da bi se Franciji črtalo vojne dolgove. Coolidgeva administracija je bila proti temu, zato med Francozi Coolidge ni posebno priljubljen. Francozi baje bolj favorizirajo demokrate.
Angliji se gre radi oboroževanji. Coolidgeva administracija ni mogla priti do zaželjene točke z evropskimi velesilami na večih razoroževalnih konferencah. Je pač zahtevala enakost moči na morju, kar pa seveda Anglija, če tudi morda ne na videz, a v srcu odklanja. Gre se še za razna druga vprašanja in mednarodne odnošaje, v katerih so Združene države pa'Anglijo podpirale. Zlasti v sporih na Kitajskem. V tem zadnjem se pa demokrati ne strinjajo s Coolidgevem stališčem.
Pridejo še druge stvari. Sedanja republikanska administracija je zaščitnica industrijskih trustov in denarnih magna-tov. Konflikt na Kitajskem, v Nikaragvi* je nastal samo za to, ker so nositelji ameriške denarne mošnje prišli v konflikt s svojimi interesi z vladami dotičnih držav itd.
Zakaj ameriški industrijski magnati tako silijo na jug in na Kitajsko? Zato, ker hočejo posnemati angleške industrijske truste, kateri imajo po angleških kolonijah svoje tovarne, proizvajajo to in ono, ker po teh zapuščenih deželah dobijo neorganizirane, nezavedne revne ljudi, kateri jim delajo za vsako ceno. Dokazano je že bilo, da če bi hoteli recimo Angleži iste izdelke izdelovati doma v Angliji, kakor jih produ-cirajo po kolonijah, bi jih stalo najmanj do petkrat toliko, kakor če jih izdelujejo tam, kjer jim delajo kolonijski domačini za vsako ceno kot n. pr. od 6 pa najv-č do 25c na dan.
' Ameriški kapitalisti to že posnemajo. Zato silijo v razne južne države. Don\a vlada pa brezdelje. In če pridejo v konflikt z vladaifei ali kako drugače, pa seveda zahtevajo varstva od Strica Sama. Tako nastajajo po večini razni konflikti.
Vsa ta politika^ pa je odvisna v veliki meri, ako ne popolnoma, od administracije, ki načeluje Uniji. Za to politiko se zanimajo tudi druge velesile.
Največ pa se zanimajo za volitve kapitalisti. Denarni trusti prispevajo na stotisoče za razne politične kampanje. Seveda dobro vedoč zakaj. Zato, da jih dotična stranka potem podpira, če pride na vlado.
Najbolj to opazimo zlasti v sedanji premogarski stavki. S tem, da se drži od dela toliko tisočev delavcev premogarjev in se jih nalašč izkorišča in muči, je gotovo, da se dela tisočem in tisočem državljanom delavcem in njihovim družinam naravnost grda vnebovpijoča krivica. Pa se zvezna vlada zgane kaj? Naredi kak korak v tem oziru? Kaj še! Pač "zasnovana politika. Saj je znano, da je republikanska stranka »baje obljubila, da ne bo skušala nacijonalizirati nikakih javnih ne industrijskih naprav. Zato tudi drži roke proč od vseh sporov med delavci in delodajalci.
Tako se torej suče politika. Bližnja prihodnost bo nam razjasnila še marsikaj. Delavstvo naj pazi na politične programe raznih strank. In na podlagi programov političnih strank naj potem razsodno in pametno voli.
V^ O^MiKjH NAS*. .
NOVICE S SLOVENSKEGA ZAPADA.
Pueblo, Colo.
Dasi sem že 4 leta naročnik tega vrlega lista A. S., je to moj prvi dopis. Pač vsak raje čita kakor pa piše in tak sem tudi jaz. Ko pridem domov z dela in vzamem kapo z glave in slečem suknjo, je naj prvo, da vzamem v roke Amer. Slovenca in se začneva trgati z mojo ženo za njega. Ga pač oba rada čitava. Seveda, ker moramo biti možje v Ameriki gentlemani, ga seveda rade volje preptdtim naj prvo ženi, da ga prečita. So pač: Ladies first. To omenjam le zato, kako priljubljen je nam ta list.
Kar se tiče dela je tukaj bolj slabo. Tukajšna jeklarna sedaj bolj slabo obratuje. Delavci de-lejo samo 2 do 3 dni na teden. Dosti so jih pa tudi od dela odslovili in ne ve se, kedaj bodo zopet dobili svoje delo nazaj. Zatorej nobenemu ne svetu iem /sem za delom hoditi, ker seciti.i (se ga resnično zelo težko dobi. Zato naj vsak drži svoje delo, če je tudi še tako slabo, kajti lahko je delo pustiti, a težko drugega dobiti v teh slabih časih, kakršne imamo sedaj tu v Coloradi.
Iz premogarskih okrajev se zdaj nič posebnega ne sliši. Le to vemo, da se naši zavedni premogarji še vedno zvesto drže svojega gesla in zato tudi u-pamo, da dosežejo, za kar se bojujejo. Ker se pa že toliko časa držijo v boju za svoje živ-ljenske pravice, so vredni vse pomoči. Kdor le more, se jih naj spominja.
Vreme imamo lepo toplo brez snega, tako da se lahko grejemo za steno na solncu.
S^daj se bliža konec pred-pusta, ali žal natn je, da še nismo imeli ene ohceti. Res ne vem, ali so ta predpust v naši slovenski naselbini ysi fantje na punce pozabili ali kaj, ali so pa punce na fante. Pa imamo upanje, da se po velikinoči kaj več parčkov spari, ko bo
krajša noč.
Za poročati imamo še eno žalostno vest, da je tukaj preminul v bolnišnici Matere Božje naš rojak Frank Janežič, 62 let star, po štiritedenski bolezni. Umrl je dne 5. februarja in pogreb se je vršil dne 8. februarja, ko smo ga položili k večnemu počitku. Pogreb se je vršil po cerkvenih obredih. — Bog mu daj večni mir in pokoj. Tu zapušča eno hčer v Pueblo.
Pozdrav vsem!
Joe Berglez, poročevalec.
•-o-
RAD BI DELAL, PA DELA NE DOBI.
South Fork, Pa.
Cenjeni g. urednik: — Naj se zopet oglasim s par vrsticami v Amer. Slovencu.
Premogarske stavke menda ne bo konec. Premogarske kompanije še vedno dovažajo stavkokaze in iste naseljujejo v svoje kompanijske hiše. Vse zgleda, da če se v kratkem kaj ne spremeni, kar pa ni upanja, vsaj tu v Pennsylvaniji ne, da se bije boj proti premogarjepi, da se jih popolnoma uniči. — PennsyIvanija je Melonova država, t. j. da je pod njegovim političnim uplivom vsa oblast itd. Čital sem že parkrat v tem listu, zakaj se vlada nič ne zmeni, da bi naredila konec stavki. Je res to njena dolžnost, ali kako se bo! Kaj ne veste, da Mellon sedi v vladi kot zakladniški tajnik? Kako naj pričakujemo potem kake akcije od vlade? Kakor zgleda, bo za nas premogarje stavkarje slabo. Dokler ima človek kaj pod palcem še gre. Ko pa vse poide, ostane ti pa le prazen želodec, lačni otroci in žena, tedaj je pa gorje. In tako je zdaj povečini v zapadni Pennsylvaniji. Res je volja, kakorš-he bi človek ne pričakoval med nami. Držimo se kljub vsem težavam naprej in vstrajamo. —-Ali vedno je slabše in vprašanje, kako dolgo bomo mogliJ vzdržati.
Jaz že od meseca decembra
iščem delo, pa ga ne dobim. Bil sem že trikrat^v Pittsbur-ghu in okolici in hodil od tovarne do tovarne, pa povsod odkimavajo, da ni dela. Pa pridem zopet drugič, je raviio tako. Sam ne vem kako bo. Sprevidel sem, da bo najboljše, da se preselim kam drugam, toda kako? Drugače ne, če mi ne bodo pomagali prijatelji. Sam Si ne bom, ker sem brez vseh sredstev. Kako neumni smo res bili, da smo se zakopali v črne premogokope. Koliko trpljenja smo že prestali in koliko revščine !
Videl sem, da ste zbirali v Chicagi za premogarje. Bog Vam povrni, ne veste, kako potreba je tu. Vidim pri prijatelju včasih newyorski G. N. in sem videl tudi dopis izpod peresa nekega Predoviča, ko piše o potrebi Doma za slepce. Res so reveži, kdc ne bo revež, če ne slepec. Toda zdi se mi, da jugoslovanska država ni taka, da bi jih pustila te reveže od vsega hudega konec vzeti, gotovo ne, saj skrbi vsaj deloma za svoje reveže. Nas stavkarje pa od strani vlade ne pogleda živ krst, pa če bi danes od vsakega hudega konec vzeli. Po mojem, če je za zdaj kaka pomožna akcija potrebna, je potrebna za premogarje! Vse drugo bi lahko počakalo.
Po mojem bi vsak, ki bi vedel, da se kje kako delo dobi, storil veliko dobro delo, če bi sporočil kakemu »stavkarju in mu pomagal do dela. Saj bi radi delali vse, kar bi bilo, samo če bi kako pošteno delo dubili. Samo stavko lomiti pa ne gremo, pa tudi raje od lakote po-ml-jemo.
Tako je, slabo izgleda, vsak dan slabše.
Pozdrav vsem stavkarjem in tudi vsem čitateljem tega priljubljenega lista.
Stavkar.
-o-
NAROČNIK IZ DETROITA
SE OGLASA Z DOPISOM.
" ' Detroit, Minr^
Dovolite, g. urednik, nekoliko prostora v vašem in našem čistil tudi meni, ki mi je ta lisi zelo pri srcu. Žalost vlada te dni v dveh hišah tu, "kjer prebiramo Amer. Slovenca dan za dnem, zato bi nam bilo v veselje, ako bi tudi ta list kaj spregovoril o naši bridkosti.
Smrt je posegla z neizbirčno roko v družino mojega soseda in brata Joe-a Travnikarja. — Kdo bi jo bil pričakoval? Saj je bil mali Albert, moj komaj devet let stari nečak, tako zdrav in čvrst, da je ctetel kot roža na polju. Naenkrat je začel tožiti nad bolečinami v trebuhu in zdravnik je zahteval operacijo na slepiču. S težkim srcem so morali starši privoliti, še s težjim so čakali izida. In izid je bil strašen. Operacija se ni posrečila. Deček *je silno trpel par tednov, dokler ni podlegel bolečinam in izdihnil. Vsak ve, da nedolžnemu otroku ne more biti prehudi preselitev na drugi svet, ali vsak si tudi lahko predstavlja silni u-darec, ki je zadel starše in vso družino. Albert je bil najmlajši otrok v hiši, razume se, da prav zavoljo tega tucji ljubljenček vseh in vsakega. Kdo
ne bo ob taki priliki žaloval z žalujočimi?
In res, moj brat Joe je v teh težkih dneh spoznal resnico pregovora, ki pravi, da v nesreči se šele prav dobro spozna prijatelj. Njegova hiša, kakotf tudi moja, je dobro znana med Slovenci in drugimi narodnostmi v Detroitu. Imamo, hvala Bogu, prav mnogo dobrih prijateljev in to se je zopet zelo lepo pokazalo o priliki bolezni in pogreba našega Alberta. Ce omenim, da je siromaček tako rekoč plaval v rožah in cvetju, preden smo ga izročili večnemu počitku, sem menda najbolje povedal, kar mi je v mislih. Prav tako je bila tudi udeležba pri pogrebu zelo lepa. Imen darovalcev cvetlic in udeležence pri pogrebu ne morem posebej navajati, preveč bi vzelo prostora in bojim se, da bi koga prezrl. Samo beseda hvaležnosti naj velja vsem v imenu žalujočih staršev in tudi v mojem imenu, ki sem imel Alberta rad, kakor da je moj lastni sin. Prav iskren: Bog plačaj vsem!
S hvaležnostjo tudi omenjam, da so nam oblasti šle na roko z vso prijaznostjo v vseh potrebah. Duhovnik je takoj hitel v bolnico, ko je zvedel za nevarnost, da je malega bolnika potolažil in ga previdel za vse slučaje. Župnik v Roval Oak je z vso ljubeznivostjo u-stregel želji, da je naš slovenski župnik Rev. Bernard Am-brožič v njegovi cerkvi opravil slovesno sv. mašo in spremljal pogreb na pokopališče, ki je nam tukaj najbližje. Vse to je bilo res v veliko tolažbo nam vsem, zato tudi ne moremo prikrivati svoje hvaležnosti. Res. lepo je imeti prijatelje, ki so ti v uri bridkosti pripravljeni lajšati težko breme. Iskrena hvala še enkrat!
Dragi Albert, ti pa uživaj srečo pri Bogu, v katerem je tudi tolažba za Tvoje starše in za nas vse, ki smo te radi imeli Bernard Travnikar.
-o-
IZ URADA DRUŠTVA MARIJE POMAGAJ ŠT. 78 K.S.K.J.
Chicago, 111.
Vsem članicam našega društva se uljudno naznanja, da se vrši seja to nedeljo, 19. februarja. Asesment se prične pobirati ob pol 1. uri popoldne, začetek seje je pa točno ob 1. uri. To pa zato, da se lahko pravočasno udeležimo cerkvenega koncerta ob priliki blago-slovljenja novih orgelj.
Sesterski pozdrav,
Julia Gottlieb, tajnica.
-o-
STRAŠNA DRUŽINSKA TRAGEDIJA.
Žena poštnega pocluradnika Ana Kderova v Pragi je z velikim kuhinjskim nožem prerezala svojima otrokoma, devetletni deklici in dveletnemu dečku, vrat in se na enak način usmrtila tudi sama. Kderova in njen mož sta se imela v kratkem sodnijsko ločiti. Nesrečna žena je že pred par dnevi rekla svoji materi, da takega življenja ne more več prenašati. Zdravniki so mnenja, da je Kderova izvršila svoje dejanje v hipni blaznosti.
Če
je tako, se seveda odpusti. — Na sodnijo je dospela mlada dama in je obtožila Geo. Očipasca, da jo je nagovoril na železniški postaji ter se ji tam začel usiljevati za spremljevalca. Sodnik tožbo sprejme in da poklicati Očipasca. Ko pride dan obravnave, ga vpraša: "Ste vi Očipasec?"
"Bo tako prav gospod sodnik."
"Ta-le gospodična vas toži, da ste jo nadlegovali na postaji. Je li to res?"
"Gospod sodnik, to je bilo pomotoma. Vidite, moj prijatelj je bolan in poslal je mene na postajo, da počakam tam njegovo zaročenko. Jaz jo nisem poznal, toda prijatelj mi jo je tako-le opisal: lepo dekle je, krasne plave oči ima, krasen ljubki obrazek, je fine kože, lepe dovršene oblike, divno oblečena, je kakor pravi angel ... — Vidite, gospod sodnik, ko sem to gospodično za-glgdal, se je opis mojega prijatelja čisto vjemal in sem jo nagovoril."
"O. če je pa tako", je rekla mlada gospodična, "pa odstopim od moje tožbe . . ." ter je šla vesela domov.
Ni vedel. — Župnik: "Tonček, povej, kako je Noe izpustil goloba iz ladje." — Tonček: "Prosim gospod župnik, ne vem." — Župnik (resno) : "Zakaj ne veš, ti paglavec?" —Tonček (v solzah) : "Ker nisem bil zraven . . ."
Zadosten razlog. — "Kako pa, da se je tvoja zaroka z Jo-žetom razdrla?" — "Veš, Jože je bil zelo čuden. Vedno mu ni - jj.il o.. kaj povšeči, ali nisem bila prav oblečena, ali pa se v družbi nisem dobro obnašala. Vedno sem moVala biti z njim, nobenega drugega človeka nisem smela pogledati in še polno podobnih sitnosti je stresal nad menoj. Končno pa me je pustil in se poročil z drugo. Tedaj sem si pa mislila, ne, tega človeka pa že ne maram."
Varčevanje. — Vsepovsod se dandanes že varčuje. Sosed je potožil sosedu: "Letos moramo vse na polovico manj porabiti, tako hočemo varčevati!" Sosed: "Kako bi pa jaz mogel to napraviti? Lani sem klal e-nega prašiča, letos bi smel torej le polovico prašiča zaklati!'
Mihec je na Miklavžev večer, preden je šel spat, odprl vrata ter zaklical: "Miklavž, nič ni treba nositi biciklja, za katerega sem te prosil, ker sem ga že videl pod materino posteljo."
Tako je. — Neki meščan in preprost kmet sta se srečala ter je meščan.- vprašal kmeta: "Kolikokrat pa zakoljete prašiča pri vas?"
Kmet (šaljivo) : "Samo enkrat, gospod . . ."
\* PODLISTEK* 1
I • f _______»j
Rov. K. Zakrajiek, O.P.M.:
MQJI SPOMINI
Ker je obronek proti Novemu mestu obrnjen proti jugu, ima krasno solnčno stran in je kakor nalašč za vinograd.
Vendar pa, kakor pravim, o "sladkem" vinu "s Trške gorice" pa narodna pesem U«e, ker je tu domovina svetovno znanega dolenjskega "cvička". Odkod pride beseda "cviček", ne veni. Jaz bi mislil, da je to nemška pokveka, da pride od glagola "zwick^i", kar pomeni ščipati. To pa prav pač- ' ~ "cviček", kajti kislasto je
to vino ^ * avno ravno radi te svoje »a * ~
kisline.
Spominjam ^e pred leti z New Yorka, ko se je še pri siavnoznanem "Kebru" na "uptown" zbiralo slovensko "Vodnikovo" omizje s svojim predsednikom g. Jožefom Remsom, novomeškim rojakom, da jim je moral poskrbeti pristnega cvička s Trske gorice. Importira« so ga nalašč za to omizje. In ko sem slučajno enkrat tudi jaz zašel tja, so me počastili s čašico "pristnega" (?) cvička, vsaj rekli so mi, da je cviček" in jaz sem si prizadeval na vso moč, da sem verjel. Steklenica je vsaj nosila napis, da je. No, pa ker se bolj razumem na kakovosti različnih kav kakor pa na kakovost vin, ni bilo ravno težko me prepričati, da sem v svetovnem mestu New York pil im-portiranega pristnega cvička.
Od tedaj pa vem, da je to vino vse drugo, samo sladko ni. In od tedaj sem si začel njegovo ime razlagati tako, kakor sem o-
menil, kajti tri dni me je ščipalo po želodcu, tako je bilo kislo. "Zwickt"—"cviček".
Sicer ne vem, kakšen je cviček sedaj._
Tudi ne vem, ali ga še proizvajajo ali ne. Da tega ne vem, je opravičljivo pri moji nevedni ljubezni do "kofka", ki je pa v smrtnem sovraštvu zlasti.z vini, kakor je cviček.
Vendar pa rastejo tukaj na Trški gorici tudi še drugačna vina. Tako mi je g. kanonik Anton Žlogar, moj stari, blagi prijatelj in prijatelj in zziaiu?t naročnikov Am. Slovenea, kamor je veliko dopisoval, predložil takoj v svoji znani gostoljubnosti Trško "Portugalko". Portugalska dežela in Trška #ora nista sicer veliko v žlahti, ker sta predaleč narazen. Najbrie so samo trte na Trški gorici iz Portugalskega. To vi-no na ni kilo "cviček", saj tako knto ni bii«. Baje je pfav isborfco tfno.
P© tej "Portugalki" kanonika Žlogar-
ja sodim torej, da rodi Trška gorica tudi drugačna vina boljšega imena pa tudi boljšega okusa kakor cviček.
No, pa ne smem cvička preveč v nič de-vati. Baje je to. zelo zdrava pijača in pa poštena. Prav nič ni nevarna. Baje bi ga lahko celo bariglo popil, pa bi še zavriska-ti ne mogel. In pa pri prebavi pomaga.
Zato, da ne bom komu krivice delal, bo najbolje, da naredimo tako, da bo vsak ameriški Slovenec, ki bo prišel v domovino, gotovo obiskal tudi Novo mesto in tam v prvi gostilni vprašal po pol literčka trške-, ga cvička, pa sam poskusil in potem presodil kako in kaj.
Pod Trško gorico se vije lena in potuhnjena Krka, ki kaj zaničljivo pogleduje proti tem trškogorskim vinskim goricam in «e na nekaterih mestih tudi tako vjezi, da se peni in šumi raed pečinami v strugi.
Poleg struge pa pelje deželna cesta iz
Novega mesta proti Šk-ocijanu, Šmarjeti in Brežcam na eni strani, na drugi pa proti Mokronogu in Sevnici.
Skozi vas Mačkovec, z naglasom na "o", se pride najprej do vasi in župnije Št. Peter. To je mala vas, ki šteje 179 prebivalcev. Vasica ima lepo lego pod Trškimi goricami na eni strani in s Krko na drugi. G. župnik Vovko je blag mož in silno delaven in agilen. Neugnan je v delovanju za napredek župnije na vseh poljih, posebno na društvenih.
Tudi iz Št. Petra je veliko ljudi v Ameriki. Med temi je blaga Mrs. Bevec iz Ca-nonsburga, ki je toliko storila za ondotno naselbino in nje katoliški, napredek, da je padla kot žrtva tega dela v težko bolezeu. Na njo in na njeno, veliko delo, pa tudi. na njeno težko poskušnjo.sem mislil in prosim ljubega Bogk in Marijo, da bi ji dali nazaj ljubega zdravja.
Petek, 17. februarja 1S28.
»OCO^OOOOOOOOOOO- O MM^SSSKSBift 9 *ooooooooooooooo<
Družba
oooooooooooooqoo i	| >000000000000000«
(THE HOLY FAMILY SOCIETY) VSTANOVLJKNA 29. NOVEMBRA 1914,
tZZŽSC Sedež: Joliet, 111.
Nafte geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse," GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Btonich, 815 N. Chicago St., Joliet, VI L podpredsednik: Filip Živec, 507 Lime St., Joliet, III. II. podpredsednik: Mary Kremesec, 2323 S. Winchester Ave., Chicago. Glavni tajnik: Frank J. Wedic, 501 Lime Street, Joliet, I1L Zapisnikar: Paul J. Laurich, 512 N. Broadway, Joliet, 111, Blagajnik: John Petrič, 1202 N. Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Joseph Skur, 123 — 57th St., Pittsburgh, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, III
NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1941 W. 22nd St., Chicago, IlL Jakob Štrukel, 1199 N. Broadway, Joliet, 111. Anton Gerčar, 1022 McAllister Ave., No. Chicago, 111.
POROTNI ODBOR: Anton Štrukel, 1240 — 3rd St, La Salle, 111. Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpbrug, Pa. Joseph Wolf, 508 Lime Str., Joliet, 111.
URADNO GLASILO: ' "Amerikanski Slovenec", 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Do dne 1. jan. 1928 jc D. S. D. izplačala svojim članom in članicam ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in ptSnrtnin v znesku 553,779.8:.
-o-
Zavrruje se lahko za $250.00. $500.00 ali $1000.00. Od 16. do 40 leta se lahko zavaruje za $1000.00. Od 40. do 45. za $500.00. Od 45. do 55. leta se zavaruje le za $250.00.
ROJAKI, PRISTOPAJTE K DRUŽBI SV. DRUŽINE!
PISMO GL. PREDSEDNIKU.
La Salle, 111. ]
Gospod gl. predsednik:— J
Društvo sv. Družine št. 3 La \ Salle, III., se je odločilo poslati L par besedi z milim glasom na- < sim ^obratom glavnim uradni- i kom naše slavne Družbe sv. < Družine.
Cenjeni sobratje! Ni mi tre- ; ba naznanjati, ker je že vsemu svetu znano, da je premogar j ta veliki suženj na svetu. Delo , in z njim so mu odvzeli zaslu- ; žek še lansko leto 1. aprila 3 1927. S tem so mu odvzeli njegov v potu njegovega obraza ] zaslužen vsakdanji kruh. In še , sedaj, ko smo že do malega dva meseca v novem letu, še nam ne privoščijo trde skorji-ce. V tem žalostnem položaju ima tudi društvo sv. Družine št. 3 DSD. nekaj tako nesrečnih svojih bratov, ki so v po- , manjkanju, eni v večjem, drugi v manjšem, zaradi premo-garske stavke, ki jih tlači in nam vsem skupaj koplje prezgodnji grob že od 1. aprila 1927 neprenehoma naprej in naprej.
Društvo sv. Družine št. 3 D. S.D. plačuje za par teh reve-žev iz svoje bolniške blagajne ves asesment že od meseca julija pa do danes. Moram pripomniti, da bili so skozinskoz dobro stoječi člani, zvesti svojim pravilom, redni plačevalci vseh prispevkov, naj si bo za društvo ali družbo. Ker je pa naše društvo še šibka vejica, smo pa opešali. Kaj hočemo storiti, pomagati moramo, plačevati ne moremo, sami pa nimajo. Udali se bomo ž njimi vred. v usodo božjo, z njimi vred bomo trkali in prosili so-brate gl. uradnike, da se usmilijo in pomagajo. Prepričan sem in zagotovljen, da to moje pismo in moje delo do svojega bližnjega ne bo zastonj, ker naša »lavna Družba sv. Družine, ki nas vodi po pravi bratski cesti, ki je posuta z bratsko ljubeznijo do svojih sinov in hčera, kadar so v pomanjkanju in usmiljenja vredni, kakor so ravno sedaj. Ta nas ni še nikdar zapustila in nikdar ne bo. To nam priča in jasno dokazuje njeno poslovanje od začetka do danes in njene zlate črke, ki so nana v resnično poroštvo: ''Vsi za enega in eden vse".
Vse skupaj bratsko pozdravljamo,
Anton Kastigar, tajnik.
* * *
DODATEK GL. PREDSEDNIKA Iff TAJMfKA D.S.D.
Dragi člani (ce) Družbe sv.
DružineNi nam treba to ptvar dosti razlagati, ker je to
pismo zadosti jasno. Človek, ^ kadar prosi za pomoč, je goto- ) vo, da jo potrebuje in ta proš- , nja od naših članov (ic) se mo- s ra vzeti vpoštev in na znanje. ] S tem, da mi njim pomagamo karkoli je nam mogoče. Na svetu ni nič bolj težavnega ka- ■ kor ko mora človek trpeti po- ' manjkanje, posebno kjer je ve- i lika družina. Torej, če smo res \ bratje in sestre v besedah, bo- ■ dimo res tudi v dejanju, odpri-mo naše srce in darujmo, kar moremo.
Gotovo je, da bo kateri re-/) kel: Oh, jaz ne morem nič pomagati, saj še komaj sam živim! Dragi (člani(ce), če se bi ti naši člani (ce) sami lahko preživeli, bi ne gledali in ne prosili za pomoč. Naša lastna dolžnost je, da jim pomagamo po svoji najboljši moči, ker mi dobro znamo, če eden pomaga revežu, da mu bo gotovo povrnjeno.
Dragi predsedniki (ce) in tajniki (ce) krajevnih društev, prosimo vas, da se ta prošnja prečita na vaši prvi seji in delujte kolikor bo vam mogoče v ta namen. Člane, ki ne pridejo na sejo, prosimo tajnike (ce), da jih opominjajo, da darujejo, kar je njim mogoče za te naše dobre pa nesrečne člane-(ice) in njihovim družinam, ker v resnici potrebujejo "pomoči.
Sobratski pozdrav!
....George Stonich, gl. preds.
Frank J. Wedic, gl. tajnik.
-o- v
ZA DRUŠTVO ST. 9 D-S.D.
rfriff^jrAj HI.
Cenjeni člani in članke, naša seja se bo vrsHa 2€. febr. — Prošeni ste', da se vsi prav za gotovo te seje udeležite, ker imamo še marsikaj za razmo-. trivati za dobrobit in napredek
■	našega društva. V tem priče-
■	tem letu, brafje, na delo, po-t skusimo naše društvo malo po-> množiti v članstvu. Težko je i začeti, vendar pa bi ne bilo nič i težko, da enkrat začnemo.
) Nabirati člane za društvo in
-	tako organizacijo, kakor je na-. ša Družba sv. Družine, to bi
-	pač ne smelo biti težko, ker ta i organizacija je vredna svojega , imena. Kako mirno in tiho dela : za dobrobit svojega članstva, . v resnici kakor bratje in sestre.
-	Brez vsega hrupa in hvale deli pomoč svojim vdovam in sirotam, kakor vsaka druga največja in najbogatejša organi-
-	zacija.
Majhnji je še ta Družba sv. . Družine, vendar pa ae več tibo-3 ga, pregledana in potrjena od o drž. aktuarja, da je 100%' &oi-
ventna, tor »j stoji na finančnem stališču, kakor vsaka druga velika organizacija, katera ima mnogo več članstva. Torej bratje in sestre, na delo v tem novem letu za našo Družbo sv. Družine!
Z bratskim pozdravom,
John Fale, tajnik.
siromIugoslayije.
Škrlatmka v okolici Dolenje Lendave.
V Zamostju in v bližnji okolici Dolnje Lendave se je pojavilo več slučajev škrlatinke. — Dobil jo je tudi Ludovik Siči, učitelj na osnovni šoli v Dolenji Lendavi. Zdravi so v bolnici v Čakovcu.
,	-o—t—
Nesreč« v Mariboru.
TanzI Ivan, 341etni ključavničar, je padel s hodnika prvega nadstropja in se pri tem precej močno poškodoval. Rešilni oddelek ga je zapeljal v splošno mariborsko bolnico. — S. Karel pa se je skoraj zadušil v svoji sobi. Fant je star 26 let, precej melanholičen, pa je v melanholiji hotel končati syo-je življenje. A drugi so ga kmalu opazili, poklicali rešilni oddelek, ki ga je prepeljal v bolnišnico in je zdaj že izven nevarnosti. -— Kraner Franc, SOletm viničar pri Sv. Jakobu, je hil na križišču cest Sv. Ja-kob-Sv. Lenart povožen od nekega avtomobila. Pri padcu mu je zlomilo levo nogo. Mariborski rešilni oddelek ga je pre- , peljal v splošno bolnico.
-o-
Umrl je na Ruški cesti 25 v Mariboru v svoji lastni hiši znani Mariborčan Friderik Jarek, v starosti 63 let. Rajni je imel dolgo let pekarijo pri sedanji krčmi "pri Večernem solncu" v Spla-varski ulici in so ga poznali vsi Mariborčani kot peka, za po-gance.
-o-
Roparski umor.
Na cesti Ljubinje-Trebinje v Hercegovini so neznani roparji umorili kmeta Mitarja Medena, ki je prav isti dan prejel večjo vsoto dolarjev iz Amerike. Roparji so mu prerezali vrat in vzeli denar.
-o-
Od sedmine v smrt.
Pri Sv. Andražu v Slov. goricah se je zgodil tale slučaj smrti. Posestnica Ivana Ljubeč se je vračala od sosedovih, kjer je bil na sedmini, proti domu. Med potom se je ponesrečila pri brvi čez potok, kjer so jo našli še isti večer mrtvo. -o-
Sredi pota se je ^grudil in umrl.
Iz Krke pri Stični poročajo: V nedeljo, 15. januarja, je šel posestnik Jakob Koščak iz Gmajne kupovat mrvo v bližnjo vas Podbukovje. Ko so se ljudje vračali od krščanskega nauka, je on šel domov. Kakor navadno je po poti polglasno pel; kar se mož brez besedi zgrudi na tla; zadel ga je mr-1 tvoud. Klicali so ga, budili, pa se ni več zavedel. Ko so ga prinesli do gostilne pri Žingarju, je bil že mrtev.
-o-
Premetena sleparija.
Dimnikarski poslovodja M. Bogovič v Zagrebu je dognal, ; da so neznani zlikovci za novo leto hodili po okolišu, kjer on ometa dimnike, se izdajali za i dimnikarje, delili čestitke in ■ seveda tudi pobrali napitnino, t Izračunal je, da so mu pobrali l okoli 2000 Din napitnine.
L	•-0-
i	Nesreča.
Purgaj Vinkg, 751etni mizar-. ski mojster v Ljubljani, je na i ledenih tleh tako nesrečno iz-
-	podrsnil, da si je pri padcu
-	zlomil nogo. Obveščena je bila
-	rešilna postaja, ki ga je prepeljala v bolnišnico.
-o-
Naročajte najstarejši d*> 1 venski list ▼ Ameriki "Ameri-
-	fcBAski Slovenec!"
AtaUSKAHMCI ttQVQIBC
Stran 3
KDO BO ZMAGAL
v
VELIKI TEKMI SLABIH ČASOV?
S	ki se vrsi od 1. febr. do 31. marca 1928
za nove naročnike na dnevnik
S	Nagrade:
* j	«
i ^^^ - - v denar j u - . - ^
) o &
-	To je 50% od nove naročnine!
Tri posebne nagrade za one, ki bodo dobili največ novih naročnikov:
Diamantni prstan.
Druga nagrada
Zlata ura.
m Tretia
nagrada Denarnica.
i Namen tekme:
I 1. da se povspešuje in širi katoliški tisk.
I 2. da se omogoči brezposelnim, da poravnajo svojo |	naročnino ali list naroče s pridobljeno nagrado.
| 3. da se pridobi dnevniku A. S. kolikor mogoče veli-i	ko novih naročnikov.
-—»—i
| 4. da se pomaga revnim družinam, ki 30 prizadete radi slabih časov.
Pogoji tekmecev:
1)	Tekme se more udeležiti vsakdo, brez izjeme:	( zastopniki, naročniki, nenaročniki, brez ozira na	j mišljenje, starost, stan ali spol. Vsakdo ima iste	\ pogoje, ista pravila, iste pravice.	(
2)	Tekmec postane:	/
a)	kdor pridobi enega ali več novih naročnikov.
b)	pošlje na upravništvo natančen naslov novega	\ naročnika in celo svoto za naročeno dobo.	(
c)	nato nadaljuje z nabiranjem novih naročnikov	< do konca tekme 31. marca, 1928.
3)	Naslovi novih naročnikov in denar naj se pošlje	( na upravništvo tedensko, da novi naročniki ne bo-	j do predolgo čakali na list.
4)	Nove naročnike, doposlane po 31. marcu ne bomo	, upoštevali pri določevanju nagrade v tej tekmi.	|
? Koliko od razpisanih $20.000. nam bo mogoče izplačati v nagradah ? ? ? Koliko od te svote boš deležen Ti, dragi čitatelj, čitateljica ? ? Na tebi je ležeče - Na delo!
Pravila tekme:
1) Denarne nagrade se bodo izplačale sledeče:
a)	Polovica (50%) doposlane naročnine gre kot kot nagrada tekmecu.
b)	Prvih $5.00 zaslužene nagrade (dva celoletna naročnika ali manj) se pripiše na kredit tek-mečeve naročnine za A. S., za kar bo prejel potrdilo.
c)	Nagrade nad $5.00 (kdor pošlje več, kakor dva celoletna naročnika) pa bomo izplačali v čeku ob zaključku tekme. Čim več naročnikov bo kdo dobil, tem večja bo nagrada.
d)	Nihče ne dela zaatonj, vsak tekmec dobi nagrado primerno svojemu delu.
Z) Tri posebne nagrade (diamantni prstan, zlata ura in denarnica) se bodo, — še poleg denarnih napad — poklonile onim tekmecem, ki nam bodo poslali največje število novih naročnikov.
3)	Da bo tekma bolj zjuunriva, bomo med tekmo od časa do časa priobčili imena onih tekmecev, ki bodo prvi v tekmi.	^
4)	Enotno merilo pri štetju naročnikov bo polletni naročnik, ali z druge besedo, vsak polletni naročnik bo Štel eno točko. Tako bo celoletni naročnik štel za dva, polletni za enega, dva četrtletna pa fkupaj za naega, itd. To merilo bo odločevalo samo pri določevanju potefehih nagrad.
5)	Vse nagrade te bodo razdeltle ob . zaključku tekme.
6)	Konečni izid in imena zmagovalcev bodo objavi je-, m v listu A. S. ob sklepu tekme.
, 7) Denarne nagrade se lahko odstopijo v korist revnih brezposelnih drnžia.
OOfrOOOOOOOOOOOOO- y^^JPQ^J ooooooooooooooooo	))
ZA DOPOŠILJATEV NOVIH NAROČNIOV.	\\
Dne........................................................................................................Vi
Cenjeno upravništvo A. S.	(*
Chicago, III. .	jj
Naznanjam Vam, da sem priioLil(a)........................novih naročni-	(t
kov katerih^ naslovi so:	^J
1)	Ime .............................................. plačal (a) za naročnino $..................................\i
Naslov .......................................................................................................................................((
2)	Ime ......................................................plačal(ai) za naročnino S..................
Naslov _______—..............................................................................................................................Vi
3)	Ime .....................................................plačal(a) za naročnino S..............-
Naslov ..........................................x...................................................................................)]
4)	Ime ......................................................plačal (a) za naročnino 9................-	/j
i Naslov ..........................................................................................
——-*	n
>	Pošiljam Vam skupno svoto...............................f....................................v
J Upišite me med tekmccc in uknjižite mojo nagrado $........................................\
>	kakor določajo pravila tekme.	(
|	i Podpis ........................-......j...................................................—/
>	Naslov ................................................_________________________________________ J
Stran 4
MWERIKAffSKl SLOVENEC
Petek> 17. februarja 1928.
POTOP
V HENRIK SIENKIEWICZ Iz poljščine prevel Dr. Rudolf Mole.
OOOOOOOOOOOOOOO
PISANO POLJE
I
Ob tej misli se ga je lotevala jeza; vzbujala se je v njem prirojena razburljivost, igralo je užaljeno samoljublje; zbujal se je nekdanji napoldivji Kmitic. Toda boril se je sam s seboj, dokler se ni premagal. Oborožil se je s potrpežljivostjo in ponavljajoč v duši: "Za grehe moje, za grehe moje!. . odgovoril z izpremenjenim obrazom:
"Kar sem slišal, to ponavljani še enkrat: Vajkard Vreščovič ima napasti samostan. Kdaj ne vem, toda mislim, da se zgodi to v kratkem. . . Jaz 'svarim, a na vas, gospoda, pade odgovornost, če ne boste poslušali!. .
Na to je odgovoril gospod Peter Carnecki s poudarkom;
"Počasi, vitez, počasi!. . . Le ne dvigaj svojega glasu!"
Potem se je obrnil gospod Peter Čarnecki k zbranim:
"Dovolite mi, častiti očetje, da stavim nekoliko vprašanj temu prišlecu. .
"Gospod, ti nimaš pravice, da me žališ!" je zakričal Kmitic.
"Nimam tudi najmanjše volje," je odgovoril hladno gospod Peter. "Toda gre za samostan in Najsvetejšo Devico, za njeno sto-lico. Zato moraš, gospod, odložiti vsako raz-žaljenje za vedno, ali pa vsaj za nekaj Časa, zakaj prepričan bodi, da se ti povsod postavim. . . Gospod, ti prinašaš vesti, mi pa jih moramo preizkusiti, kar je v redu, in se ti ni treba čuditi; če pa nočeš odgovarjati, bomo mislili, da se bojiš, da se zagovoriš."
"Dobro! Izprašuj, gospod!" je rekel Babi-nič skozi stisnjene zobe.
"Torej. Gospod, ti praviš, da si z Zmudžc."
"Da."
"Ter prihajaš sem, da bi ti ne bilo treba služiti Švedom in Radzivilu?"
"Da."
"In vendar so tam takšni, ki mu ne služijo in stojo ob strani domovine, so prapori, ki so odpovedali pokorščino, je gospod Sapieha; čemu so nisi pridružil njim?. . ."
"To je moja stvar."
"Aha! Tvoja stvar!" je rekel Čarnecki. "Torej mi lahko odgovoriš na druga vprašanja ?"
Roko gospoda Andreja so se tresle, oči so se zapičile v težki medeni zvonček, ki je stal na mizi pred njim, in s tega zvončka so prehajale na glavo vprašajočega. Mikala ga je blazna, neodoljiva volja, da zgrabi ta zvonček in ga trešči v glavo gospoda Čarneckega. Nekdanji Kmitic se je čimdalje bolj povzdigoval nad pobožnim in skesanim Babiničem. Toda premagal se je še enkrat in dejal:
"Vprašaj!"
"Če si z Zmudže, moraš vedeti, kaj se godi na dvoru izdajice. Imenuj mi te, kateri so mu pomagali pri pogubi domovine, imenuj mi polkovnike, ki stoje na njegovi strani."
Kmitic je pobledel kakor cunja, vendar jo imenoval nekaj imen.
Gospod Čarnecki je poslušal in rekel:
"Jaz imam prijatelja, kraljevega dvorjana, gospoda Tizenhavza, ki mi je pripovedoval še o enem, najznamenitejšem1. Ali ne veš nič o tem velelopovu ?. . ."
"Ne vem ..."
"Kako to? Ali nisi slišal o onem, ki je razlival bratsko kri kakor Kajn ?. . . Ali nisi slišal, ko si vendar z Zmudže, o Kmiticu?"
"Častiti očetje!" je naenkrat zakričal gospod Andrej, tresoč se kakor v mrzlici. "Naj me vprašuje duhovna oseba, to vse prene-
sem. . . Toda pri živem Bogu, ne dopuščajte, da bi me ta plemič še nadalje mučil!. . ."
"Daj mu mir, gospod !" je rekel o. Korde-cki, obrnivši se h gospodu Petru. "Tu ne gre za tega viteza."
"Samo še eno vprašanje!" je rekel gospod mečnik sieradski.
In obrnivši se h Kmiticu, je vprašal:
"Gospod, ti nisi pričakoval, da ne bomo verjeli tvojim novicam."
"Kakor je Bog v nebesih !" je odgovoril gospod Andrej.
"Kakšno nagrado si pričakoval zanje?"
Mesto odgovora je pogreznil mrzlično obe roki v malo vrečico, ki mu je visela na trebuhu ter izvlekel iz nje dve pesti biserov, smaragdov, turkusov in drugih dragih kamen o v.
"Evo!. . ." je rekel s pretrganim glasom. "Nisem- prišel semkaj po denar!. . . Ne po vaše nagrade!. . . Ti biseri in druge dragocenosti. . . Vse vojni plen. . . potrgano z bo-jarskih kučem!. . . Tu imate!. . . Mar potrebujem nagrade? . . . Hotel sem jih pokloniti najsvetejši Devici ... ali šele po izpovedi. . . s čistim srcem!. . . Evo jih !. . . Evo jih!. . , Tako potrebujem nagrade. . . Imam jih še več . . Da bi vas!. . ."
Vsi so začudeno obmolknili in pogled na bisere, ki jih je iztresel tako lahko kakor kašo iz vreče, je napravil globok vtis. Vsak se jo nehote vprašal, kakšen vzrok bi imel tu človek, se izmišljati, če bi mu no šlo za nagrado ?
Gospod Peter Čarnecki jo ostrmel, zakaj človeška narava je žo taka, da jo oslepi pogled na tujo moč in bogastvo. Naposled jo izginil tudi njegov sum, zakaj kako bi mogel soditi, da bi hotel ta veliki gospod, ki raz-siplje z biseri, strašiti menihe radi dobička?
Tedaj so se navzoči spogledovali, on pa je stal nad dragocenostmi z dvignjeno glavo, podobifo glavi razdraženega orla, z ognjem v zenicah in z rdečico na obrazu. Sveža rana, idoča preko glave in lic. je zasinela in grozen je bil gospod Babinič, preteč z grozečim pogledom Čarneckemu, proti kateremu se je posebno obračala njegova jeza.
"Skozi tvojo jezo, gosnod. sili resnica." jo rekel o Kordecki, "toda to bisere shrani, zakaj najsvetejša Devica ne more sprejeti tega kar ji je bilo darovano v jezi, četudi pravični. Sicer pa, kakor sem že dejal, ne gre zate, marveč za vesti, ki so nas navdale s strahom in grozo. Bog sam ve če ni v tem kakšno nesporazum 1 j e n j e ali pomota, zakaj sam si videl, da se to kar ti praviš, ne ujema z resnico. Kako naj torej izženemo. pobožne romarje, prikrajšamo čast najsvetejši Devici ter naj imamo vrata dan in noč zaprta?"
"Imejte vrata zaprta! Pri usmiljenju'božjem ! Imejte vrata zaprta!. . ." je zakričal gospod Kmitic, lomeč roke, da so prsti kar škrtali v sklepih.
V njegovem glasu je bilo toliko resnice in nehlinjenega obupa, da so vsi navzoči nehote strepetali, kakor bi bila nevarnost že blizu, gospod Zamojski pa je rekel:
"Saj itak marljivo opazujemo vso okolico in se vrše popravila na obzidju. Podnevi lah- ' ko puščamo ljudi k pobožnostim, toda biti moramo oprezni, zlasti radi tega, ker je kralj Carolus odšel, a Wittemberg baje z železno roko vlada v Krakovu in duhovnikov nič manj ne pritiska nego posvetne."
Vaši prihranki
\ Jfflm H^^^^^^^^^ d vendar sle IaIlko vložnik na
pi ^ Sli Si	i!® nam Za P°iasr",a in dobili bo-
PU Z51 lfi|M | ste odgovor z obratno pošto gl |gj 51 ymlgj] ' v svojem jeziku. Mi plaču-
116111111 Ri	Jemo po 3 od sto obresti na
jih prištejemo h
'S7~Z--.	—~ ^ je znak varnostTza vaš denar.
Nas zavod uživa najboljši ugled od strani občinstva, kateremu ima nalogo nuditi najuljudnejšo postrežbo, in od kaetrega prejema najizrazitejšo naklonjenost.
JOLIET NATIONAL BANK
CHICAGO A CLINTON STS.,	JOLIET, ILL.
Wm. Redmond, predsednik	Cha«. G. Pierce, kasir
Joseph Dunda, pomožni kasir
GOLŠO ODSTRANI
AL! VRNEMO DENAR
Nudi se vam \ zadnja prilika, da se za vedno iz-
tmm-'	nebite GOLŠE
liS&iv	ncrofa>- nafflo,
ceno, brez bote-""V j čin ali opetaci-Nič nima pri /	% tem. koliko časa
/	vas	Va-
ša golša bo izffi-4	nila na čudovit
način, takoj ko boste začeli uporabljati ANTI-GOITRE TREATMENT, k-i je iznajdba znamenitega Dr. Tom-a. To čudovito zdravilo je. znano po vsem svetu, kot najboljše sredstvo, ker je pozdravilo že tisoče ljudi. Zdravilna >«oč tega zdravila je čudovita, poskusite, da se sami prepričate. Da seznanimo ljudstvo z ANTI-GOITRE TREAMENT, nudimo za mesec dni zdravilo vredno 5 dolarjev, ZA $3.00 SAMO. Če ne bo pomagalo, vrnemo denar. NE POŠILJAJTE DENARJA NA-izrežite ta oglas in ga nam pošljite, priložite pa 25c za poštne stroške, denar za zdravila $3.00 daste, ko ista prejmete!
Chicago Medical (Laboratory
1723 N. Kedzie Ave.	Dept 534
Chicago, UL
Zanimivo čtivo. — Urša: "Moja hčerka Evlalija si je pri čitanju ožgala roko."
Neža: "Kako to?"
Urša: "Pri kuhanju je brala zanimiv roman in namesto
lista je obrnila lonec." * * *
Dobro ga je zavrnil. — Sit-než (železniškemu sprevodniku v šali): "Ali je Noetova barka že polna?"
Sprevodnik: "Samo osel še manjka. Le vstopite."
The Will County National Bank
OF JOLIET, ILLINOIS
Prejema raznovrstna de. name vloge, ter pciiljs d^nar na vse dele cveta.
Kapital in preostanek $300,000.00.
C. E. WILSON, predjed
ŠIRITE "AMER. SLOVENCA'
NATURE CURE HEALTH SERVICE, YAPOR BATHS
.1800 S. Halsted Street, Chicago, 111.
2 nadstr. Ure 11 A. M. — 8 P. M.
Domači lečnik je prišel iz starega kraja, id leči kronične in razne bolezni. zancatere mislijo, da tukaj ni zdravila. Dobivam ze!i=\i in korenine starega kraja, pa jih sami lahko pripravite. Imam zdravila za želodec in masiram proti bolečinam v hrbtu in revmatizmu. 7. otroci, ki se slabo razvijajo telesno ali umno, pridite k meni na posvet,
P. MATKOVIČ GORAN.
^^^R^^^tične bolečine^^
i nevralgijo, navadne preh-
I	lade, boleče mišice, j
^Jrv-t sklepe in izpahke
Uporabljajte DR* richter's
Anchor Brand
Iflhft PAIN-fXPEUER
1 Z7 TvorniŠKn znamka Reg.
u. s. Pat. Off.
H I /U	pristen brez
/■I I/[])	SIDRO tvoril iT	ni^ke znamke. i I fj	V lekarnah 35c in 70c.
b^ R.ICHTER & CO-^i
A. Grdina & Sons
TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD
6017-19 S a- Clair avenue in 1053 - E. 62nd St., ...	Cleveland, Ohio.
TELEFONSKA SLUŽBA DAN IN NO C l
Randolph 1881 ali Randolph 4550
PODRUŽNICA : 15303 — Waterloo Road — Phone Eddy 584S
Phones: 2575 in 2743.
Anton Nemanich & Son
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOI.I^Tti ' IN AMERIKI.
USTANOVLJEN L. 1895.
«» razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili pogre-be, krste in zenitovanja. — Cene zmerne.
1002 - N. CHICAGO, ST.	JOLIET. ILL.
■	fiOSPODIHJEjjOUETB
lllip	S° prepnčane' da dobijo pri meni
1	A	^ najboljše, najčistejše in najcenejše
jim	MESO IN GROCERIJO
'	V zalogi imam vedno vsake vrste
If	sveže ali suho prekajeno meso tei
1 ^^ ~	, vse predmete, ki spadajo v mesar-
»	sko in grocerijsko obrt.
JOHN N. PASDERTZ
COR. CENTER & HUTCHINS STS,	JOLIET. ILL.
,	Chicago Telefon 2917.
"Najboljše delo za manj denarja"
Nobenega izgovora za slabe zobe.
Časi o bolečinah pri zdravljenju in popravljanju zob so minuli, pa tudi stroški za dentistovo delo so tako malenkostni, da bi ne smeli delati zapreke. Tudi abo imate le en 30b, ali več, ki so pokaženi, ne odlašajte, da bodo še slabši. Pridite takoj jutri in zavarujte si svoje splošno zdravje z zdravimi zobmi.
C. V. MeKinley, D. D. S.
naslednik Burrows zobozdravnika D' Arcy poslopje, Z nadstropje	itv. sobe 204
Phono: 4654
CHICAGO IN VAN BUREN STREETS . JOLIET, ILL.
Freiakava in ocena
BREZPLAČNO
ženska postrežnica
' " i Odprto: od 9.
j zjutraj do 8.
i zvečer.
I V nedoljo od 10. zjutraj do | 12. opoludno.
IZ ŽIVLJENJA GEORGE WASHINGTON A.
Vsako leto dne 22. februarja narod Združenih držav proslavlja spomin svojega največjega narodnega junaka — George Washingtona, ki se je
rodil tega dne.v letu 171j2. _
Rojstni kraj mu je bil Bridges Creek v državi Virginia. Njegov oče, imovit "planter", je umrl, prerlno je George bil star 12 let. Deček je dobil svojo osnovno izobrazbo v Virgi-; niji in poleg šolskega poduka se je mnogo naučil o gozdarskem življenju in športu. V svojem šestnajstem letu je bil zaposlen kot zemljemernik (surveyor) pri riek( m angle-šker; gentlemanu v Virginiji; v tem poklicu, ki je tedaj bil mnogo bolj *Iičen gozdarstvu kot matematiki, je ostal tri leta. Wa^hingtonova pisma iz te dobe razodevajo mnogo zabavnih dogodljajev. Y nekem pismu pravi: "Ker nisem bil tako dober gozdar kot ostali v moji družbi, sem so slekel kot po navadi, da ležem v posteljo, kakor so ji pravili, ko sem v s\oje veliko začudenje našel, da ta postelja ni bila nič drugega nego malo slame, skupaj zmetane, brez ni kakih rjuh aH drugega, razun neke razcefra-ne odeje, dvakrat toliko težje radi množine uši, bolh in slič-nega mrčesa."
Washington je med tem posvečeval mnogo časa proučevanju vojne taktike in i. 1752 ga je virginij'ski governor imenoval majorjem. Boj med Angleži in Francozi v Ameriki,! ki se je razvil v zgodovinsko j francosko - indijansko vojno, s; katero je za vedno odk;en!:alo i francoskemu gospodstvu v se-| verni Ameriki, je ambicijozne-l mu mlademu vojaku ponudil priliko za izkušnjo njegovih vojaških sposobnosti. Governor je sredi zime odposlal shingtona na nevarno ek •(!;-c i jo, da izžene Francoze i z angleškega teritorija. A" tem pohodu je Washington doživel marsikatero avanturo, značilno za one čase pustolovskega življenja v divjini: tako poroča v nekem pismu: "Nismo mogli drugače prebroditi reko kot s splavjo. pa začeli smo jo ste-sati, d asi smo imeli pri sebi samo eno revno sekiro. Plav je bila izgotovljena šele ob sol učnem zatonu, tako d t. smo na nji delali ves dan. Spustili smo jo potem na vodo. vkrcali se in odpluli; ali predno smo prišli do srede reke, zagozdili smo
se med led na tak način, da smo se vsak trenotek bali, da L se plav preobrne in utonemo. Z dolgo palico sem se uprl na dno reke, da ustavim plav, do-j kler led ne odplava naprej, ali > brzina slruje je zagnala plav s, tako silo proti palici, da sem . zletel deset korakov dalje v vodo. Srečno sem se rešil s tem, , da sem ulovil hlod plavi. Vzlic j vsemu trudu nismo mogli priti ni na desni ni na levi breg reke, ali ker smo bili fdizu male-, ga otoka sredi reke, najuistili smo plav in po težkem trudu - stopili na otočič. Mraz je bil j tako hud. cia je moj drug im'1 vse prste na roki in nov' zmrznjene."
. Francozi so se s pomočjo In-1 dijancev trdno ubranili proti ! angleškim zahtevam in končno ie Angleško priposlalo trma-, stega generala Braddock, ki naj pomaga kolonistom zapo diti Francoze. Ta je imenoval ( Washingtona članom svojeg;; I istaba. Ko je Braddock, ki ii , (imel nikake izkušnjo z vojskovanjem po pragozdih in divji-. nah, korakal proti franc.sk: trdnjavi z 2000 rednih vojakov. bil je napaden iz zas.su-j in strašno poražen. Na Wa- -: ingtona je ]>rešla žalostna naloga privesti nazaj p irazene , čete.
Malo let po zmagovitem zvr-Šetku francosko - indijanski-
■	vojne, ie Washington izstopil
■	iz vojske, da živi življenje vir-
1 ! • •• .	,
• gtnijsKega gentleniana na po-tdedovanem posestvu. Kasnej'
■	I je bil izvoljen članom parla-
1 merita kolonije Virginia. House i
Burgesses. To so bila leta j predigre k bodoči revoluciji, j Washingtonovi nazori o prete-; čem spopadu odsevajo iz pi's-1 ma, naslovljenega prijatelju 1. 1760: "Da nikdo bi s-.1 ne smol obotavljati ni za trenotek, da se loti orožja v obrambo tako vredne blagodati. od katere jo odvisno vse doL"> in zlo v življenju, je odločno moje mišljenja. Ali orožje, dovolite mi da povem, bi moralo biti zadnje zatočišče, končno sredstvo."
Kmalu so se dogodki začeli razvijati z brzino in rastoče o-gorčenje med Angleško in kolonijami je privedlo do odprtega nasilja. "Boston Tea Party" bil je dramatičen odgovor gleškim prizadevanjem, da b». s silo obdačili kolonije brez njihove privolitve. Dne 5. septembra 1774 sestal se je prvi "Kontinentalni kongres" v Phi-ladelphiji, in izmed delegatov najdemo tam poleg Washing-tona večino onih prvakov, ki jih je zgodovina zabeležila kot prave voditelje revolucije. V nastopni spomladi so bitke pri Loxingtonu in Concordu označile početek vojne. Par mese-, cev kasneje se je sestal drugi j Kontinentalni kongres, ki je [sklenil, naj"se imenuje general, ki "naj zapoveduje vsem kontinentalnim silam, ki so nabrane in se bodo še nabrale v obrambo ameriške svobode": Washington je bil enoglasno izbran za vojskovodjo.
(Konec prih.)
ki je užival ^^ Eagle Brand ^ Condensed Milk
je zdaj star 70 let. r
TScnderiS
EAGLE B1RAND
• CONDENSED MUX