novic E
l
Studijska knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
LETO III. - it. 14
V KOČEVJU, DNE 5. APRILA 1958
Cena 10 din
DO JESENI
— Zavod za socialno zavarovanje namerava letos nadaljevati z gradnjo svojega upravno - stanovanjskega poslopja v Kočevju. Tako bodo glavna dela na tem lepem poslopju dokončana še do letošnje
ipcnni U'n ti rani 1 r-. o i/-i kn *,r.o 4
Na Kmetijsko gozdarskem posestvu so izvolili delavske svete
jeseni. Kot računajo, bo vsaj po-
80. marec je bil za kolektiv Kmetijsko-gozdarskega posestva pred novim centralnim in obratnimi f*?vni del vselj>v, če že ne v tem Kočevje velik praznik. Tega dne so na dvajsetih voliščih obšir- DS je veliko nalog, ki jih bodo mo- ®tu’ pa sPom,adi prihodnjega leta. nega potljetja voUH nove člana delavskih svetov. V podjetju ima- rali reševati. Ob podpori vsega ko-	*
jo namreč centralni delavski svet in šestnajst obratnih delav- lektiva bodo brez dvoma kos vsem OBRTNA DOVOLJENJA skih svetov.	,	nalogam.	Svet za gospodarstvo ObLO Ko-
Pa poglejmo, kako so potekale volivcev. ’ J° ‘ ° S UP"0 525 V centralni delavski svet so bili ^tki Nosan volitve. Na vseh voliščih so začeli Za centralni delavski svet ie bilo izvolleni: Otilija Thaler, Franc Pod- ^	, 29 * „	Ljutajan-
z volitvami ob 7. uri zjutraj. Voli- skupno 80 kandidatov, izmed teh pečan' Ant0" Pimar- J°že Kuzma,	Melavo lzdelkov
šča so bila povsod lepo okrašena, jih je bilo za člane DS izvoljenih 45. Pran= RuPnik- MatiJa Kuzma, Rudi p, u ‘ aa - . plapolale so zastave, povsod si ču- Že v uvodu smo omenili, da imajo K.uzalei Stana Kordiš, Janez Cvitko-	OsiMee 5 m dOToHenie^"
til dih praznika. Na voliščih v Lo- na Kmetijsko - gozdarskem pose- vic, Jože Furlan, Ignac Horvat, Rez- g(.,, g obry p^.. Mnlnnriu^in škem potoku, Koprivniku, Starem stvu tudi obratne delavske svete, in ka Gumilar, Regina Grčman, Lado	^ Orne£ra potoki 8 m
logu in Grčaricah so prišli člani de- sicer 16 po številu. Vseh kandidatov Troha- Ivan Pugelj, Valentin Curl, ^a“L . la£Ea Pd]£ka 3 pa[, a0 lovnega kolektiva volit skupinsko, za obratne DS je bilo 197, v DS pa Franc Kordiš, Alojz Mesner, Janez dovolili, da ahko odpreta gostilno, Tudi na ostalih voliščih so volitve je bilo izvoljenih 118. Povedati mo- Mikulič, Alojz Hočevar, Anton De-	kot je
lepo potekale in je skoraj večina ramo, da so istočasno volili člane ?eko, Anton Kaplan, Franc Primo- to določila posebna komisija, volivcev glasovala že v dopoldan- DS za centralni DS in za obratne zie> stanko Steblaj, Ivan Mohar,
• ■	-	..	..	____ Hubert Mihelič nem,’nil,
Ob kozolcu
skih urah. Na vseh obratih so za- delavske svete.	Hubert Mihelič, Dominik Kordiš,
ključih z volitvami že do 13. ure, Da so volitve DS na KGP Kočevje Rranko ža9ar. Karel Blatnik, Slav-volilo pa je 99 % članov kolektiva, tako lepo uspele, je treba vsakakor Krašovec, Franc Cankar, Alojz Pač vsekakor lep uspeh. Naj pove- pripisati dobrim predvolilnim pri- Lesar, Nikola Jelenčič, Linka Pogo-
____________________________________ pravam. — Visoka volilna udeležba relc' Rudi Bartol, Valentin Erjavec,
nam pove, da so se delavni ljudje Rezka Vesel, Franc Kovač, Jože tega podjetja zavedali pomena teh Koncilja, Alojz Žanski, Janez He-volitev in izbrali iz predlaganih kan- rin9, Pavel p°9°relc, Anton Vider-didatov najzaslužnejše tovariše in vo1, Al°jz Curl in Pavel Lakner, tovarišice Prepričani smo, da so res Vsem novoizvoljenim članom DS izbrali najboljše, ki se bodo trudili naše najlepše čestitke in želje za
Letni obračun dela ribniških zadružnikov
OB VOLITVAH DELAVSKIH SVETOV
živimo v času volitev novih organov delavskega samoupravljanja — delavskih svetov. Delavski sveti, ta velika pridobitev delavskega razreda v socialistični Ju-goslaviji, so iz skromnih začetkov,
v	iskanju poti in oblik delo, že dorasli svojim nalogam. Danes predstavlja delavski svet v podjetju najvišjo telo, njegovi sklepi pa so za podjetje zakoni v malem.
Kongres delavskih svetov, ld je bil larii v Beogradu, je potrdil dotedanje izkušnje iz dela DS, obenem pa nakazal nove smeri in oblike dela za naprej. Ta kongres Je osvetlil razna vprašanja, ld tb deva jo delavsko samoupravljanje. Lahko rečemo, da so sadovi v večji ali manjši meri že vidni.
Po sedmih letih delavskega upr vtianja v naših podjetjih lahko ugotovimo ogromen razvoj in napredek. Delavsko samoupravi ja-"jo si je v celoti utrlo svojo pot in se utrdilo, skratka prešlo je v zavest naših delovnih lhuli. že samo dejstvo, da je šlo veliko število proizvajalcev skozi šolo delavskega samoupravljanja, pomeni lep uspeh in kaže, da se bo popolnoma uveljavilo kot sistem. Zato je pravilna trditev, da so sla>-Iwstt in napake, ki se pri upravljanju še pojavljajo, bolj subjektivnega kot pa objektivnega zna-
Naše delovne ljudi je treba usposabljati, da bodo znali postavljati jasne meje med ostankom starega administrativnega! upravljanja. Nujen pogoj za uveljavljanje delavskega upravljanja je stalno medsebojno sodelovanje z družbenimi organizacijami in organi ljudske oblasti.
Rast in razvoj delavskega samoupravljanja se ne odraža samo na povečanju proizvodnje, ampak tudi tam, kjer je DS pričel kolektivno reševati vso gospodarsko problematiko svojega podjetja. Lahko rečemo, da je sedaj več konkretnih razprav, kritik in predlogov, s katerimi vplivajo člani DS na boljšo proizvodnjo In gospodarjenje podjetja.
So pa še napake in sicer v tem, da je še vedno premalo prizadevanja za sistematsko vzgojo ne samo članov DS, temveč tudi ostalih delavcev in uslužbencev. Naloga članov DS, prav tako pa trni} članov kolektiva je. pospeševati čim boljše razumevanje eko-omskih vprašanj, za kar so v
Xnent odgovorne sindikalne organizacije.
.Pov°dali smo nekaj misli ta pripomb k delavskemu upravljanju. Seveda ne veljajo za vsa pod-Jftja oziroma DS enako. Nemara **o bo odveč, če še enkrat pouda-™n°» kolikšnega pomena je nenehna vzgoja članov DS in kolektiva.
V delavske svete bodo prišli no.
vi	ljudje. Prav bi bilo, da v organe delavskega upravljanja izvo-u**1° tudi mlade ljudi in žene. Na mladih sloni naša prihodnost in kakor jih bomo vzgojili, tako bomo kasneje tudi želi. V DS naj pridejo ljudje, ki živijo s svojim Podjetjem, Id se trudijo za napredek podjetja, skratka ljudje, ki
V nedeljo, 30. marca, je bil v Zadružnem domu redni letni občni zbor KZ Ribnica. Pretehtali so uspehe ta neuspehe preteklega leta in se dogovorili o delu v 1.1958. Izvolili so tudi nov upravni in nadzorni odbor. Zbora se je udeležilo okrog 140 zadružnikov, ki so z živahno debato dokazali, da se bo zadruga še nadalje tako uspešno razvijala kot se je do sedaj.
V razvoju zadruge je odigrala pomembno vlogo vrtnarija, saj je lani prodala okrog 400.000 sadik. Vendar še zdaleč ne more kriti vseh potreb, ker ji primanjkuje toplih gred in prostora. KZ bo zaprosila _	.	ObLO Ribnica za dodelitev primer-
Letni obračun je pokazal, da je jarstvu, ki je lansko pomlad utrpelo nega zemljišča, kjer bi se vrtnarija
oHdt.VO zadrune strprnoln rra	nrocoičnln	7o Ayrin	____r___ ...	■ • . i _	*.T_ _i.v_
(Nadaljevanje na 2. str.;
PO SVETU
Upravno poslopje Kmeti jsko-gozdarskega posestva Kočevje
1=	L	v	••	Se’	“	bodo	trudili	naše	najlepše	čestitke	in	želje	za	Letni obračun je pokazal, da je	jarstvu, ki je lansko pomlad	utrpelo	nega zemljišča, kjer bi se vrtnarija
za	nadaljnji	napredek	podjetja,	ki	uspešno	delo	v	korist	celotnega	ko-	vodstvo zadruge stremelo za Čim	precejšnjo škodo. Za dvig	te pa-	lahko uspešno razvijala. Na občnem
je med največjimi v Sloveniji.	lektiva KGP Kočevje. -žem večjim dvigom kmetijske proizvod- noge je KZ vložila 120.000 din, po- zboru so izglasovali 5,000.000 din
nje. Veliko pozornost so posvečali skušali pa bodo uvesti plantažne na- investicijskega kredita za razvoj predvsem živinoreji. Priredili so ži- sade, čeprav je to zaradi prevelike vrtnarije in opremo zadružnega vinsko razstavo, ki je zelo lepo naseljenosti otežkočeno.	doma.
uspela. Največja napaka pa je bila, Preteklo leto je zadruga odkupila v zadnjih treh letih je imela zada so prodajali krave z največjo velike količine pridelkov, vendar druga 24,000.000 din dobička, ki ga molznostjo Tudi letos bodo vložili kljub vsem naporom vodstva viška je uporabila predvsem za dogradl-velika finančna sredstva v to pano- krompirja niso uspeli prodati. To tev zadružnega doma Tlakovati mo-90, predvsem v prašičerejo. Ukinili	Pa zato, ker si KZ v začetku	poletja	rajo še eno klet in napraviti stop-
so plemenilne postaje in uvedli	m opala skleniti zaključnic	za od-	nice, kar bo, upajo, napravljeno le-
umetno oplojevanje s središči v daJ° večjih količin krompirja po tos.
Ribnici, Žlebiču, Sušju in Ortneku. 10—12 din.
Vendar bodo v Ribnici vzdrževali ivibi kvalitetnega plemenjaka. Zadruga vodi tudi rodovnik živine in mlečno kontrolo. Paziti je treba predvsem na čistočo in kvaliteto mleka.
V sklopu zadruge deluje več odsekov. Omenil jih bom le nekaj. Če- Zadnji teden je dvakrat zapore- vplivom tistih krogov ki vidijo belarji so lansko leto lahko prvič doma opozoril vso svetovno javnost nadaljevanju hladne volne varno' po več letih zabeležili lep uspeh, na Sovjetsko zvezo. Najprej je šte- za svoj razred.
tako da so si z dobičkom postavili- Vilne komentarje vzbudila vest, da pniemii,=, __,
premični čebelnjak v Mali gori. Ve- predsednik nove sovjetske vlade ne dovaniu v /dnižeJL h-S6?!, .azE liko pažnjo so posvečali tudi sad- bo več maršal Bulganin, ampak da rike kj k - _	, drza/ah Am(
Ribnica pred novimi nalogami	W5
datne dobe8’L^^ke^kupšan^^o njtni ra^m^brtnt^def1	gI"!idnjo ^-stanovanjskega bloka za ta * je'tiT sprejlf tudi^nov9zakon *0 k°d j? te situ?£ije Ie v Tem- d« ‘
poteklo tudi ▼ Ribnici v ^znamenju	™ 3J? reorganizaciji'kmetijstva in o nov"	narf,a v ftova!
širokega gospodarskega razvoja, ne instalacije, kleparstvo normT fh-ie in f f8, sta”ovanj ofL viogj strojno-traktorskih postaj v ja „x , h i9 spadarsf.v0' Lesno-induatrijsko podj'etje Ribnica vilo električnih »7'^ nZn^v^l ^’ “ Z8Tadl Sovjetski 'zvezi. Ta zakon štejejo Jkroqi skušaio tokn dokJsT je že obnovilo fagESo/v gradnji Sedanji obrat pekarne še zda- v^T^Silas”	S?	« “ SztožSvT tem° trttak ‘‘n^ai
bo ro^CcnZir wVrnta’rkl '®6 "e mo^e kriti potreb široke i» to^	M^e“ sp ejeti 7 SovttskiTved ta o a no na tudi za ameriško gospodarstvo]
b) že ob koncu leta postavila, to-	gradbene dejavnosti v ribniški	Sodražice	sc trlede na oosnešemi	spre-|et v Sovjetski zve-i m ga	po	za stabilnost dolarja	Tak na^in ot
™ Pvtl^uTe tuT^tJv	fr M l®Sa S	SomTStiSS^ “ '	^Vnavanja Spada v	oKv.r napom
Stalil	“ r ?	* zgraditi umetno sušilnico, neodločno regulacijo potoka Bistri- Z, kolektivizaciji.	da sc prepreči sklicanje konferenc
k7tere sl usPe5n7 podaljšati krožno peč, izboljšati me- ce od Tentere do Sodražice, ki bo t Sk!ep Vrh°vnega sovjeta SZ, da predsednikov vlad, kjer naj b: r<
vrat ni mog&	^ ^ ^ %<2XJ£	SS tiniS
tdLTdSr v® teS^ljHje S'	biG!T nf Zmeraj vef .dotok pre-	srKjs.tw za realizacijo del pa bS	LSrodnega^’zaupa’nja "karana!	Medtem' ko teko v svetu razprt
no, da so šle zadnja’ lS ogrTm-	l^o^/mbLciTadW";	nc^ kf	^ ^ V^fUP'	bi olajšalo ^Rliclnje konference	ni	too °StaHetske 86	Spr®jm® prec
ne koUčine bukovine v drva, na-	3	* ZačeU 2 ncSti' M P^^ujejo to območje. najvišji ravni, je obenem tudi svo- LtLskTh n^i v, ®. ° prfnehan-
mesto da bi se koristno izrabila	jevrsten odgovor na sklep zahodno- V7nI. P°lza7S0V ln s'adl nJfn‘
v domač industriji.	mLkmihiL .1.1	..	nemškega parlamenta o oborožitvi hnii -L i .divjajo v Alžiru hui
Nov vir dohodka za ribniško	Of©C«StVQ OKTOjnin SkloOOV	zahodno-nemške vojske z atomskim sj-Lim' rancoskimi^ ve tam. in a
S”XrtSn.to^	Otopil.	-klada «, Mb odobravala £	v Whod” d,T7S
tovarni bodo Rtbnlčml Izdelovali atlcljakl sklad _ areMvat, M «edat™S?Uh”£dš'	jS? "ho,“9a J"*!«« z zelo 'raz- Sakoji?	j«
i»’Te".«1'nrsaASTdZZ2:	“ >u«	s«:
blago že v stari delavnici. V me- spodarskih organizacij političnim	P	3 '	Jema z nezaupanjem predvsem pod alžirskim osvobodilnim gibanjem
H,x ” ---- -----------------------—	....... KONFERENCA KOČEVSKIH OBRTNIKOV	--------------
'Ov.u v ———»    wyouaionm vi	J puli učnim
seču maju bo v novih in svetlih terliborialnkn enotam 326,709.000 delavnicah »Partizana« za okrog- din, 12% dohodnine od kmetijstva lo 50 odstotkov več delovne sile. 60,175.000 din itd. S prenosom sred-
štev iz leta 1957 znašajo skupno
Tunizijo. Nova ofenziva Alžirsl osvobodilne fronte jim je to pr prečila. Anglo-ameriško posredcvi
,	--- ---nje med Tunizijo in Francijo, ki n
s31Vai 783429000 to2^tlcljakeSa ^ed kratkim je bila v Kočevju ker ie bila udeležba precei slaba	0bema d®Želama Pomagalo reš,
1 qroaotvl83'^^^" mA občinska konferenca obrtnikov, ld Upajmo, da bo novi pododbor Hne mdsebojne spore, ki so za Zi Sredstva okrajnega gozdnega ^	llr,ptp»m tudi nrertaednu,	aocI. hod zelo boleči, ie ostalo v
Več obrtnih delavnic!
izetos P°GTGVAN™	SWCstvI83'o2^T	„ ' občinska "konferenca” obrtnikov;" ld	IT ZUSor njune mdsebojne sporo," k7s"o zal
Letos je predvideno, da bodo v Sredstva okrajnega gozdnega go se ie udeležili tudi predsednik doyeo-pi	,,^V°Vl_lp0d<x7x,r hod zelo boleči ie ostalo v cel
S'	5^000^"	^	a£ sv^e^S zk^?iPtthired objtita^daTold^eva.fz t
komisija za blagoUvn,:	ŠPVaniem SVOii' ■
PROMET IN OBRT
gvzAuu ut uoB-Bijc. guamui povr- iz leta rao/ v visim toz.aua.uuu av
s=^1ss’rd" -,e “"oss *5sž ”-4£SLe,. trrLz
motHahro Krt mafiol alrii-rxnza a	,	.    .	_ .
Sevanjem svojih obveznosti do „ goslavije, ki jih je sprejela na po lagi sporazuma, sklenjenega mar leta 1956. V okviru tega sporazur
VREME PO DVOJNI NAPOVEDI g^oOO^in*
Najprej napoved vremena po sto.
—fcnem koledarju: 5. aprila oblačno, =v... «i čustev iz reta 6. aprila dež, 7. aprila nestanovitno, skupno 48,770.000 din.
R nrvvilo	rt___-Ji,	IH	<31,___ , .
kmetijstva bo znašal skuprto s pre- tu adaptira vajeniški do n, ki bo Za boljše delo in lažje reševanje je Nemčija dLlžm m račuTnt nosom sredstev iz leta 1957 36 mil. nudil streho večjemu številu va- problemov gospodarstva v občini zahtev, nastalih še pred in med v 947.000 din.	iencev	Kočevie ie Svet za msnodarstvr. nn iznla^H t----------	.V
.	*■	jencev.	n-ueevje je svet za gospodarstvo no, izplačati Jugoslaviji v petih
-j	-—	Okrajni cestni sklad bo s preno- Ugtovili so, da se čuti potreba te občine imenoval komisijo za bla- tih 240 milijonov mark Neti
« nr,	_iz leta 1957 znašal po novih obrtnih delavnicah, ki govni promet in komisijo za obrt. vlada je objavila, da bo priznala
,770.000 din.	nfli KI TOrl/vrnHotrala nrvtvaKn	PrPrlntvInltia TzrtmlfiHp 7.fl hllUmiml Šf	npouin,,	____ .
mmmsBBwmmmmmm
— — —* ‘'“f----------- ------- "— -------- “iiujuuuv muiK. Culi ca sre
štimec, Viktor Ožura, Karel Grm, stva lahko nabavimo v višini 2( ,	rzoseaanji preoseonuc tov. Ada- Anton Muhič, Alojz Skender in Mi- potrošno blago za široki trg
- r—J—.».»u«.	u. tnio nknli rBnrfrrr6* r?««o^?^dL.*8, kadre b0 ma‘ mlč je V svojem poročilu med ha Štefančič.	ostalih 80% pa investicijski in t
»o vredni zaupanja, da zastopajo sanie vendar hisH™ 1)0 lzDolJ- Saj V63,258.°00 din; tu je treba pri- drugim navedel tudi to, da se obrt- Predsednik komisije za obrt je produkcijski material. Ta odločil člane kolektiva v delavskem mo3 Proti 12 nnHu>° k? 'T‘5?,,0 vre- še Prenos sredstev iz lanskega niki premalo zanimajo za delo Mirko Južnič, člani pa: Franc Za- bo brez dvoma poživila trnovi »vetu.	delavskem	■ aptju bortedlla oto- W»J<arda ^kupno 236.147.000 din. ^dodbora obrtne zbornice. To se mida, Franc Rudi, Jože Rogale ta med obema deželama ki je v«
p	J J ena"	Sredstva iz okrajnega investicij- je videlo tudi na sami konferenci, Stanko Dečko.	"’’k »»««««*1
njih mesecih zašla v težave.
Ziuiattiep&iitiaii komenta* —
NOVA PBETNJA
Na razvalinah Tretjega rajha
so ro Irt 10t5	zo‘"',7nlU* rlo-
govorlll, da bodo sicer obnovili Nemčijo, toda kot demokratično In miroljubno deželo. Hladna vojna, ki je temu dogovoru kmalu sledila, je pripeljala pred dnevi do tega, da je nemSkl parlament izglasoval sklep o oborožitvi nemške vojske z najmoder-orožjem, z n —'rimi raketami na srednjo razdaljo In atomskim orožjem sploh. Bilo je to skcrai n-f*.	° ~ ipt z ° tr,'i,
ko so v Nemčiji izglasovali Hitlerju posebna pooblastila, ki so mu omogočila, da je v Evropi napravil posebno stanje, kakr-r*r .-'."Tv ta kontinent vse od tatarskih časov.
Rezultat glasovanja v nemškem parlamentu je predvsem posledica pvpuščan Iv. ne	> -
litlkl antlkomunlstlčne kampanje in načrtne krepitve hladne vojne, s katero so Nemci vedno znova skušali ; dokazati nepomlrljlvost Sovjetske zveze in s tem nevarnost, v kateri živi Zahodna Nemčija. Nemci so tudi odklanjali ln zavlačevali oborožitev svoje armade s klasičnim orožjem, tako da so bili celo ostro napadani v nekaterih zahodnih krogih, češ da se zaradi premoči, ki ju žele obdržati v gospodarstvu, nočejo obo-roževati. Sedaj pa dejstva jasno kažejo, da je šlo kanclerju Adenauerju le za to, da lahko vzpostavi s pristankom Anjerike moderno raketno-atomsko armado In sc tako pripravi na bližnja pogajanja.
Za Evropo ni ravno brez pomena dejstvo, <la se poleg velikih treh atomskih sil uvršča med te sedaj tudi Nemčija, za katero si denes nikakor ne upamo trditi, da je tista demokratična ln miroljubna Nemčija, kakor so se takrat domenili zavezniki. Chinos Zahodne Nemčije do nas v zveri s priznanjem nemške demokratične republike jasno kaže na to, da Nemci še vedno niso pozabili na svojo nekdanjo moč in da je oboroževanje nemške armade z atomskim orožjem zelo nevarna stvar za vso Evropo, Id po pretežni večini želi živeti v miru.
Nestalnost francoskih vlad in slabo francosko gospodarstvo, oslabljeno še z vojno v Alžlru, daje Nemcem še več možnosti, da se v Evropi uveljavljajo kot nosilci ameriške politike. Pri vsem lem pa seveda Nemci z njim tipično doslednostjo ln vztrajnostjo zasledujejo prvenstveno ali izključno svoje lastne cilje. Te so mnogi govorniki vladne stranke v razpravi o atomski oborožitvi tudi jasno ln brez vsakega skrivanja povedali. Današnja vladajoča stranka nenehno razpihuje hladno vojno, da bi tako omogočila vrnitev veličine nekdanje Nemčije in da se ta ponovno uvrsti med velike sile, brez katerih ni mogoče odločati o usodi sveta. Pri tem odločanju pa se želi Nemčija opreti na svojo borbeno moč in tako doseči, da se stvari ponovno rešujejo v skladu s pogledi Nemčije na svet in njene koristi. Do današnjega stanja je pripeljala
strategija. zahodno - evropskih držav v hladni vojni ln ambicije kanclerja Adenauerja.
Zahodna Nemčija ima v zahod-no-evropskl skupnosti v gospodarskem pogledu absoluten položaj; Isto to bo prav kmalu Imela tudi v vojaškem pogledu.
Takšna in podobna vprašanja sl danes postavljajo tudi že mnogi Nemci, ki poznajo zgodovino svoje dežele v zadnjih tridesetih letih in vedo, kam lahko stvari pripeljejo. Odločitev nemškega Bundcstaga je vrgla močno senco, hladno in nevarno, nad celotno Evropo ln zbudila toliko groznih spominov na dni, ld jih še nismo mogli pozabiti, ker so tako blizu.	B. Mlkoš
Zadruga v Sodražici je dobro gospodarila
PRED KRVODA JALSKO AKCIJO
Preteklo nedeljo je bil v Sodra- maga pri delu kmetijskega in trgov-žici občni zbor kmetijske zadruge, skega odseka in je aktiven. Vozila ki se ga je udeležilo 182 članov, pa so že precej iztrošena in bo
Kri rešuje življenja
V dneh od 15. do 18. aprila bomo smeri se je lahko pričelo šele z od-
Po. poročilih so zadružniki živahno razpravljali o sodelovanju zadružnikov z zadrugo v novih obli- prebivalci kočevske občine spet ime- kritjem človeškega krvotoka, kate-Funkcionarji upravnega odbora za-	treba misliti na nakup	tovornega	kah	dela — v kooperaciji. Dali so	li priložnost dokazati,	da nam člo-	rega je	letu 1628 odkril in prvič
druge so seznanili člane o poslova-	avtomobila od 3—5 ton	nosilnosti,	tudi	razne predloge, ki jih je občni	vekoljubne ideje niso	tako tuje in	pravilno	opisal angleški učenjak
nju zadruge v preteklem letu. 12	Predlagali so tudi, naj bi se nepo-	zbor	osvojil in siper: glede zbiral-	da smo za sočloveka pripravljeni	William	Harwey. Vse do takrat
milij. 500.000 din dobička dokazuje,	trebna osnovna sredstva	tega odse-	nice	mleka s hladilnimi napravami	tudi nekaj žrtvovati.	V tem času	ljudje niso imeli niti približne pred-
da so v zadrugi dobro gospodarili, ka prodala, zato je prejel UO in kolektiv za- Sadjarski odsek druge vso pohvalo.	majskega snega, pozebe
in separatorjem. Predlagali so usta-	se bo pri nas mudila ekipa iz Zavo-	stave o cirkulaciji krvi po člo veje	imel zaradi	novitev vrtnarskega’ obrata, ki bi bil	da za transfuzijo krvi in bi s tem	škem telesu, še manj pa so poznali
in slane	z ozirom na razvoj kraja in na-	v zvezi rad povedal nekaj besed	sestavo krvi in njene lastnosti.
Zadruga,	ki	je	bila	ustanovljena	obil°	dela-	Dal	Je	navodila sadjar-	raščanje delavstva potreben; začeli	več, kot pa nam je morda že na	Harweyevo odkritje pa je dalo
1945.	leta,	se	iz	leta	v	leto	bolj	Jem:	kako	naJ	ravnajo	s poškodo-	bodo z gradnjo sadne sušilnice, po-	splošno znano o transfuziji krvi in	transfuziji nov polet. Vse bolj poleg sušilnice pa bo dograjen še en	pomenu le-te za ogroženega člo-	9°st° se uporablja transfuzija v
prostor za konserviranje sadja. veka.
Pisati o transfuziji krvi, ki je brez Upravnik KZ France Levstek je dvoma ena od naj večjih in najple-
krepi in razvija. Danes deluje pri zadrugi devet odsekov.
vanim sadnim drevjem. Lani so nabavili 360 sadik žlahtne vrste, pa tu-
ffr’ss».““°”rum?*- 2!«Sr«X£ 31SSSLC
sadovnjakov.
črpna poročila o delu odsekov. So-
kritičnih situacijah, žal pa so se taki poizkusi običajno katastrofalno končali. Nič čudnega! V ilustracijo,
podal zaključno poročilo o finanč- menitejših stvaritev človeškega ge- kakšne pojme o krvi so tiste čase
eivnH-.,™	°-?1 e 1 Trgovski odsek s svojimi pošlo- nem poslovanju vseh zadružnih de- njja, nj ravno lahko. Morda bi nam imeli ljudje, naj le omenim, da so
r-iiet-nm nricniro in k;i~ valnicami skrbi za zalogo potrošne- javnosti. Nadalje je poročal o pro- preproste, a iz srca prihajajoče be- za transfuzijo pogosto uporabljali sehnn iicnoSnn v	J,., p ~ tia blaga. Potrošniki so s postrežbo računu za leto 1958, v katerem so sede Jožeta Špolerja iz »Ključavni- kri jagnjet. Toda človeški um je
š° države so živinorejciPprodali za zadovoljni- Nepravilnosti so se do- zajete razne investicije za vse od- Carstva«, ko je navdušeno vzklik- nujno šel neustrašeno naprej. Vrsti
13,000.000 din plemenske živine.
Uvedeni so bili seimi za nlemensko Tu j®	bil Posl°vodja Ž. A.	in bo	občni zbor je sklenil, da se iz	saj je Kri neznanm Krvodajalcev iz-	—-j“;	JC	v=,c uv,j	niuuua,
živino Molznost se ie povečala za moral	za nepravilnosti tudi	odgo-	ustvarjenega dobička prispeva za	trgala smrti meni ženo, mojim otro-	v skrivnosti	krvi	in enega	dokonč-
ršisftršiirti:	s'ssss	stark.’”** več “	«
“JS? „Tdt	°«7 J- ™nc "
Ijevala z investicijskimi deli pri ure- £var. Ta odsek je dosegel lan, vedi t vi pašnikov na Travni gori. *.lk.e .usPehe m ustvard Precejšen
nil: »Še in še bom dal svojo kri, neuspehov so sledila tudi nova od-iz saj je kri neznanih krvodajalcev iz- kritja. Človek je vse bolj prodiral
lo velike važnosti za vso Sodražko Kri, ta žlahtna in dragocena te
zadal leta 1900 Karl Landsteiner, ki je odkril krvne skupine 'in tako po-
kočina, je budila človekovo rado- j880.1.1 številne neuspehe pri dote-vednost od pamtiveka in dolga ti- danjih transfuzijah. Po Landstei-
dohodek.
Po razresmci staremu upravne- sočletja so morala preteči, da ie nerjevem odkritju je transfuzija
...	,	.	.	-------- mu	odboru 50 ‘zvoIi,i nov 15"član'	človek	razbral njene skrivnosti,	nastopila svojo zmagovito	pot in
Poljedelski pododbor je dosegel	Hranilno-kreditni odsek zadruge	ski	upravni, 3-članski nadzorni od-	Zgodovina nam pove, da so že stari	Pomeni danes največjih	odkritij
lepe uspehe v tekmovanju za	večje	je Zelo močan in je bilo	skupno z	bor	in 5 članov za hranilniški od-	narodi	slutili nek poseben pomen	medicinske znanosti. Danes	si so-
hektarske donose krompirja.	Za-	obračunskimi knjižicami	9,200.000	bor-	Izvolili so tudi delegate za kon-	krvi in	da so ji pripisovali čudežne	dobno opremljene bolnišnice	nemo-
druga nudi svojim članom razna se- din vlog, Ima 175 vlagateljev. Za- --------------- ---------------------------- ................................................................
mena in semenski krompir »mer- družniki, ki so poslovali preko ob kur«.
Čebelarski pododsek šteje 25 če
ferenco Okrajne zadružne zveze, učinke. Tako lahko čitamo v zgodo- temo predstavljati brez urejene Pred zaključkom je občni zbor vini, da so se stari egipčanski veli- transfuzijske službe. Milijoni in mi-računskih knjižic, bodo prejeli 500 sprejel v članstvo nekaj novih čla- kaši kopali v krvi, misleč, da bo kri lijoni ljudi po vsem svetu darujejo tisoč din ristorna. Iz tega zneska nov. Novernu upravnemu odboru osvežila njih stara, uvela telesa, svojo kri, saj jih vodi zavest, da belarjev, ki so po štirih slabih leti- bo zadruga regresirala semenski želimo, da bi dosegali tudi v tem Rimski zgodovinarji pišejo, da so njihova kri rešuje ranjence na bo-
nah lani vendarle dosegli uspehe, krompir in zaščitna sredstva. Čebelarji so prodali preko zadru-oe za 1,400.000 din medu. Zadruga je nabavila stiskalnico za pridobivanje voska.
Mesarski obrat je znatno aktiven, za kar se prizadeva kolektiv pod vodstvom tov. Jožeta Arka. Ta obrat ima hladilne naprave in skrbi za čistočo.
Destilarna eteričnih olj se pod vodstvom Toneta Cigole lepo razvija in je visoko aktivna. Med letom so prekuhali skoro milijon kilogramov vejevja. Od tega obrata imajo korist kmetje in zadruga, ki prodaja eterična olja za devize v inozemstvo. Odobren je bil kredit za nadaljnjo gradnjo destilarne, ki bo delala še v večjem obsegu.
Strojni odsek zadruge veliko po-
letu lepe uspehe!
Rimljani pili kri umirajočih gladi- jiščih, matere na porodnih poste-jatorjev, ki so bili izbrani, mladi, ljah, trpeče na operacijskih mizah,
-J  • 1 J J-	11 _ 1 • _1 • UnlniUn nn	1 ~ : X1 -1-	. . . .
bolnike na bolniških posteljah in še in še. Pridružimo se tej ogromni armadi krvodajalcev tudi mi! Več srednjem veku. Po srednjem veku kot vsaka zahvala pa nam bo za-
krepki in zdravi ljudje. Bolj ali manj podobne predstave o krvi in njeni uporabi so imeli še pozneje v armadi krvodajalcev tudi mi! Več
pa so se že začeli prvi poizkusi pri- vest, da je tudi naša kri nekomu mitivnih transfuzij krvi, ki pa so rešila življenje! Pridružimo se vsi bili zaradi popolnega nepoznavanja stoodstotno invalidu Mirku Kordi-stvari seveda brezuspešni in celo šu, ki je med prvimi na spisku
brezuspešni ematično d
nevarni. Sistematično delo v tej krvodajalcev!
Dr. M. C.
Zadružni dom v Sodražici
Zbor zadružnikov Ribnice
(Nadaljevanje s 1. strani) nosti ter več krajših strokovnih te-Med člane bodo razdelili 1,200.000 čajev za mlade zadružnike in žene dobička. Nagrade bodo dobili vsi, zadružnice, ki bodo napovedale tek-ki so v zadrugi delali in sicer naj- movanje ženam zadružnicam po manj eno plačo, največ pa dve. Pri- okoliških zadrugah. Tesneje bo tre-POTROŠNIŠKI SVET PRI »OSKRBI« hodnji teden bo sindikalna podruž- ba tudi povezati delo odsekov in člani potrošniškega sveta in čla- niča izdelala podroben načrt o vi- aktivno delovati na vaseh ter od-ni trgovine »Oskrba« Kočevje so šinali nagrad. Pravzaprav bodo iz- deliti iz KZ vse nekmetijske dejav-se sestali na skupni sestanek in se plačali samo polovico ristorna, če- nosti. Prevzeli bi tudi gozdarsko ,	.	.	. pogovorili o delu trgovine. Iz vse- trtino bodo porabili za plačilo službo, katere cilj je gojenje goz-
je pred kratkim imenoval upravni Upravni odbor je med drugim Mne razprave je bilo razbrati, da »Kmečkega glasu«, ostalo pa ostane dov in vzdrževanje gozdnih komu-odbor Centra za pospeševanje go- razpravljal, naj Center odpre Prave- „	, tr£rovtoe »oskrba« trud:
IZ CENTRA ZA POSPEŠEVANJE GOSPODINJSTVA
Imenovan je upravni odbor
Občinski ljudski odbor Kočevje speševanje gospodinjstva Kočevje.
nikacij.
★
REORGANIZACIJA TRGOVINE
— Terenske organizacije Sociali-
ing. Mira Blžal, ki je že vodila UO čevju (stavba ObLO, HI. nadstr.). bivšega Okrajnega zavoda za po-	ja
doseči dobro upravljanje, poleg tega pa takšna razdrobljenost pove-

najela obratni že je razpravljal že Zbor proizva-
.......... __,__).000 din. V na- 1 jalcev pri Občinskem ljudskem od-
črtu imajo osušitev zamočvirjenih boru, svoje mnenje pa bodo pove-predelov in pristop k Vodni skup- dali še trgovci sami.
-	-	-	- j uanjer ogpre rw*c- se člani trgovine »Oskrba« trudijo, v zadrugi,
spodinjstva Kočevje. V upravni od- tovalnico za dom, kamor a 1 o ^ ^ ^ potrošniki pravilno po- Vodstvo se zaveda pomena mla-i“vanl-	PrideJ*	° ™ltLP^va- streženi. Večkrat morajo delati tu- dine v naprednem gospodarstvu,
Sfk Kb? 1HeF?’' Tb ičT8’ njT' ° Xab!tdn0^ mTTiSS dalO normSno Apoteka mpreT'^- dih ’ zadmž^kov^V R°bSc}V taSjo - rerensKe organ,zac,je ooc.an-
&Lrasss ~	M°' w;° sKsstsasL^TSs
J	,	~	. ’	win j, V.,	,,1	volj dela: prostore je treba očistiti zbor je potrdil dotacijo za vzdr- niškimi sveti začele razpravljati o
Za	upravnico	Cen ra	pa je	dlnj^a	učiteljica	Zlata	Cimp	.	^ prezračiti in vse pripraviti za	ževanje pospeševalnih odsekov v vi-	reorganizaciji trgovine v Kočevju,
imenovana	Ivanka	Jamnik.	Odprta	je	vsak	četrtek	od	10. do	delovni dan, da postrežba	šini 1,500.000 din, za kritje raznih	Trgovina ie namreč močno razdrob-
Na prvi seji upravnega odbora 11. ure dopoldne v pisarni Centima v	ne w šepala. izdatkov za ,eto 1958 250.000 din, Mena 1" 1e v tel oblto nemw^
je bila za predsednico izvoljena pospeševanje gospodinjstva v Ko-	p	štipendijo kmetijskemu tehniku v 3	J	J 0b"	6 ^
ALI VESTE ...	znesku 66.000 din, za strokovno izo-
... da imajo v občini Sodražica	brazbo delavcev 150.000 din; kupili	čuje razdrobljenost skladov in dru-
nad 2200 glav govedi, od tega	Pa bodo tudi pisalni stroj, dva mo-	za razvoj in napredek trgovske mre-
okrog 430 rodovniške živine;	peda in opremili pisarne ter trgo-	že. O reorganizaciji trgovske mre-
... da je v domačih gozdovih vine. Zadruga bo najel	_	.
zaposlenih v tej dbčlni stalno kredit v višini SO.OOO.OOO din. V na- , jalcev ^ OMfnskem^pudskem od-
okrog 80, sezonsko pa okrog 70 delavcev;
... da deluje na področju občine šest osnovnih šol in ena nižja gimnazija v Sodražici. Šole Imajo ni Travi, v Podpreski, Starem kotu, Loškem potoku, na gori in v SodrLažici. Vseh učiteljskih moči je 21, učencev pa je nad 600;
... da imajo v občini sedem gasilskih domov, od tega 1 novega,
2 v dobrem, 4 pa v slabem stanju.
... da na območju občine ni nobene mlekarne...
... da je skupno deset zasebnih gostišč in eno gostišče družbenega upravljanja.
Ali veste, koliko imajo v so-dražkl občini sadnih dreves? Ker tega ne veste, vam bomo pa mi povedali:
češenj 303, jablan 11.966, hrušk 9340, češpelj 8135 ln 576 orehovih dreves. Rodnih sadnih dreves pa je: čeešnj 199, jablan 6212, hrušk
5264, češpelj 4630 in 357 orehovih Lep in prostoren je zadružni dom v Ribnici. V njem so debili prostore dreves.	trgovina, pisarne in orga riizacije dvorano za sestanke.



S CESTO PRIHODNJE LETO NAD Al JEV ALI
— Letos ne bodo nadaljevali z deli na republiški cesti iz Ljubljane proti Kočevju, ker so vsa podjetja prezaposlena pri gradnji avtomobilske ceste Ljubljana—Zagreb. Ker pa je cesta skozi naše kraje v republiškem perspektivnem planu, bodo z deli nadaljevali prihodnje leto. Na vrsti so odseki na Turjaku in odsek od Dolenje vasi proti Kočevju.	-Is-
Poznamo dve sili: silo narave ln silo človeka. Narava nam daje na eni strani mnogo dobrega in koristnega, dobrovoljno nudi svoje dobrote, vabi čl'veka na sodelovanje, da jo izkoristi, na drugi strani pa škodljivo posega v prizadevanje in pridobivanje človeštva, da se ji mora postaviti v obrambo z vsemi sredstvi, ki jih premore človeška roka in znanost. Govorili bomo o ognju. Ogenj nam je koristen, žlv-vljenjsko važen, vendar le toliko časa, dokler ga imamo v oblasti; če če pa izgubimo vpliv nad njim, post ne škodljiv in nevaren vsemu, kar je človek ustvaril, človek je dolžan, da se mu zoperstavi in neizprosno bori proti njemu, če se razvije v silovit požar, človek je spoznal, da mora biti obramba hitra In organizirana. To dejstvo so spoznali tudi kočevski meščani leta
1878, ko je meseca januarja izbruhnil velik požar, ki je ogražal celo mesto. Ta neorganizirana obramba proti požaru je bila vzrok, da so se zbrali nekateri meščani, na čelu jim je bil trgovec Georg Rothel, in Sklenili ustanoviti prostovoljno gasilsko društvo.
Dne 25. januarja 1878 je kranjska deželna vlada odobrila društvena pravila, ki jih je dne 18. februarja 1878 sprejel pripravljalni odbor. Ustanovni občni zbor je bil 23. marca 1878. Za prvega načelnika je bil izvoljen Georg Rothel (Betel), za namestnika Ranzlger, za tajnika Verderber, za blagajnika pa B r -	/ prvem Oub.m je bulo
šest članov.
Po ustanovitvi se je društvo naglo širilo in vidno napredovalo. Glavna skrb upravnega odbora je bila strokovno usposabljanje moštva in potrebna oprema. Orodne ln re-
Ferdo Paradiž:
80 let gasilstva v Kočevju
dov ne vaje so bile redno dvakrat na teden. Konec ustanovnega leta je štelo društvo 102 aktivna in 70 podpornih članov. Kmalu po rojstvu je društvo slavilo dve krstni slavi: v sedanji šeškovi ulici in v Livoldu, kjer so z uspehom nastopili. Konec leta 1878 je drutvenaš blagajna Imela 1503 Pl. 52 kr., kar kaže, da so meščani pravilno razumeli namen društva in ga primemo podprli. To je bil takrat velik denar.
že drugo leto svojega obstoja se je družtvo pri požaru v šalki vasi odlično izkazalo. Leta 1881 in 1882 je bilo izredno veliko požarov, tako da je bilo društvo prisiljeno vpeljati preventivno službo. Nočne straže so prejemale po 50 kr. na moža za eno noč.
Leta 1882 se je društvo povezalo z ljubljanskim gasilskim društvom, ribniškim društvom in gasilskim društvom na Brodu ob Kolpi.
Eno leAo pozneje so nabavili za 1553 flor. prvo brizgalno »Samas-sa«, takrat najmodernejše gasilsko orodje.
Pri nekem požaru se je ponesrečil neki gasilec in so zato ustanovili gasilski podporni sklad. Ta je obstajal do izselitve kočevskih Nemcev in je mnogim gasilcem, ki so se pri požarih poškodovali, pomagal iz stiske. Se Isto leto so nabavili in razvili društveni prapor. Proslava razvitja prapora je bila veličastna in je prinesla tudi velik finančni uspeh.
Leta 1886 je bila ukinjena steklarna, ki je bila tam, kjer je današnji premogovnik. Društvo je izgubilo 42 članovH ki so se izselili.
Dne 8. julija 1887 je bil velik požar v Ribnici, ki so ga pomagali gasiti tudi kočevski gasilci. Izkazali so se kot dobro izvežba-ni in disciplinirani. Istega leta so povečali gasilsko shrambo, ker je postala pretesna.
Ko so 1. 1888 ustanovili Kranjsko gasilsko zvezo, je k njej pristopilo tudi kočevsko društvo. Leta 1896 so nabavili raztezal no lestev in je stroške zanjo prevzel Kranjski deželni odbor.
20. obletnico obstoja je praznovalo društvo v Novem mestu dne 15. avg. 1896. Proslave se je udeležilo tudi sedem odposlancev gasilskega društva iz Kočevja. Velik korak naprej je za kočevsko društvo pomenila zgraditev elek-
trarne in vodova, ko so pri požarih lahko koristno uporabljali hidrante.
Na pobudo kočevskega gasilskega društva se je 13. maja 1906 vršilo skupno zborovanje vseh 16 društev, ki so ta,krat obstojala na Kočevskem. Sklenili so izstopiti iz Kranjske gasilske zveze z motivacijo, da zveza ni priznala društvu niti enega odbornika v zveri niti glasovalne pravice, da niso upoštevali prošenj za podporo in da zveza ni zastopala koristi gasilskih društev na Kočevskem. Istočasno so ustanovili za društva na Kočevskem Zvezo gasilskih društev v Kočevju. Prvi predsednik je bil Pumbski Karel..
Za 30-letnico društva je društvo dobilo brizgalno, 1. maja 1912 pa oso ustanovili v Mahovniku gasilski oddelek in mu dali ročno brizgalno.
(Konec prihodnjič)

mfflsmm



Iz uradnih objav
Občinski ljudski odbor Kočevje je sprejel ODLOK o izenačenju predpisov ObLO Kočevje in bivšega ObLO Predgrad. V glavnem so odloki občin enaki, zato tudi tu ne bo bistvenih sprememb za predel Poljanske doline, ki je sedaj pod kočevsko občino.
ODLOK O OBČINSKI DOKLADI
ObLO Kočevje je na zadnji seji sprejel odlok o občinski dokladi na dohodke od kmetijstva, samostojnih poklicev in premoženja za leto 1958. Doklada za kmetijstvo se odmeri po stopnji 10% od ugotovljenega katastrskega dohodka. Ostalim zavezancem pa se doklada določi po davčni osnovi, ki je podlaga za odmero dohodnine. Brivcem, frizerjem, čevljarjem, krojačem, izdelovalcem perila, šiviljam, peri-oam in drugim, ki se pretežno bavijo z uslužnostnimi opravili, se določi doklada po stopnji 3%. Vsi ostali pa jo plačajo po stopnji 10°/«.
Doiiodnina, skupaj z občinsko doklado, ne sme znašati več kot 80 % davčne osnove. Doklade se plačujejo v gotovini skupaj z ostalo dohodnino. Olajšave, ki veljajo za dohodnino, veljajo tudi za doklado.
Odlok je začel veljati 28. marca 1958 (»Glasnik« 25/58).
OBČINSKE TAKSE
6. marca je ObLO Kočevje prejel tudi odlok o občinskih taksah. Takse so dohodki občine in se uporabljajo za komunalne, gospodarske, zdravstvene, socialne, kulturne in druge potrebe. Plačujejo se v naprej, v gotovini ali taksnih znamkah.
Taksa za vloge, pritožbe, odločbe in potrdila, ki sp naslovljene na ObLO, njegove organe ali proračunske zavode, ki opravljajo pravne zadeve, oziroma, ki jih ti rešujejo ali izdajajo, znaša: na vloge 20 din, na pritožbe 90 din, na odločbe o podaljšanju časa poslovanja v gostiščih 2000 din (za državne praznike ne velja), o dovolitvi priložnostnega točenja alkoholnih pijač pa 3000 din. Za vse druge odločbe, razen tistih, ki so s posebnimi zakoni določene drugače, pa se plača 75 din. Za vsako potrdilo se plača 50 din.
Če mora uslužbenec občine zaradi stranke uradovati izven pisarne, razen za ureditev stanovanjskih zadev in drugih zadev	do
vrednosti 10.000 din, ne glede	na	število uslužbencev,	se plača:	za
pregled stavbišča ali prostora za napravo stavbišča 200 din; za pregled zgradbe ali posameznih prostorov, da bi se izdalo uporabno dovoljenje, do 5 prostorov 100 din, od 6 do 20 200 din, nad 20 prostorov pa 500 dinarjev. Za vsako drugo pot pa se plača 100 din.
Za potrjevanje pogodb in drugih listin, ki jih potrjujejo ObLO ali njihovi organi in uradi, se plača za potrditev listine: za prvo polo 35, za vsako nadaljnjo pa 25 din. Za potrditev podpisa ali pečata se plača 25 din. Nadalje: za potrditev cenitve posestva 250 din, za potrditev kopirnega načrta, če	to	zahtevajo zasebniki,	500 din,	za
potrditve kopirnega načrta, če	to	zahtevajo zasebniki,	500 din,	za
potrditve na novo sklenjenih pogodb pa: za vrednost do 10.000 din 75 din, od 10.000 do 50.000 150 din, od 50.000 do 150.000 300 din od 150 do 250.000 500 din, nad 250.000 pa pol odstotka. Če se vrednost ne da oceniti, pa 125 dinarjev.
Takse za izrečene kazni prekrškov so: za ukor 50 din, za denarne kazni do 1000 din 100 din, od 1000 do 3000 200 din, od 3000 do 5000 din 500 din, nad 5000 pa 10%.
, dovoljenje glasbe v gostinskih in drugih javnih lokalih se plača: za stalno glasbo mesečno 2000 din. za občasno mesečno 1000 din, za priložnostno pa 500 din.
Posebej so določene takse za uporabo pločnikov pred poslovnimi prostori, za prodajo časopisov in za reklame, ki se zaradi materialne koristi obesijo (oproščene so objave društev in družbenih organizacij). Takse se plačujejo tudi pri ofertalnih licitacijah.
Taksa za pse na območju mesta znaša 1000 din, za ostalo območje pa 306 dinarjev letno. Za območje mesta se štejejo vse ulice, oba trga in Rudnik. Takse ne plačujejo za pse vodiči slepih, za P^e LM, lovske in rasne pse ter za pse, stare do 6 mesecev.
Prijave o posesti psov, starih nad 6 mesecev, se vlagajo pri Za dobodke obLO vsako let0 do 31. januarja. Kdor med letom pridobi nad 6 mesecev starega psa, ga prijavi v roku 15 dni in če je to že v drugem polletju, plača le polovico takse. Kdor pa ne prijavi, plača dvojno takso.
(»Glasnik« št. 25 z dne 28. marca 1958) IMENOVANJA
Okrajni ljudski odbor je imenoval Jožeta Koširja za direktorja Kemične tovarne v izgradnji v Kočevju. Za člana upravnega odbora Okrajnega gasilskega sklada pa je bil imenovan Anton Šobar iz Ribnice
Tečaj za gozdne delavce v Grčaricah
Letošnjo zimo je bil na GU v Grčaricah zopet kvalifikacijski tečaj za gozdne delavce. Prvič je bil že lansko zimo, sedaj pa so ga priredili še za ostale delavce, ki ga do sedaj še niso utegnili napraviti. Pri-
Spoznavati domovino
je prva naloga Počitniške zveze
in kmečke mladine.
V Kočevju že pet let deluje orga- narino 20 din na mesec te-ie ugod- ske delavske
-su p. ^ sra?*?
čel se je v začetku marca In je T/T .	£ preuvsem	miaaim	Skupine po najmanj 5 elanov ima-	samo družina aimnazi1i v Ko_
trajal etobrih štirinajst dni. Tečaj e	m1ed.14- ,n, 25‘ Ietom'	edini	jo v času zimskega šol. odmora (od	K k™vsako leto do 130 de-
obiskovalo okrog 30 delavcev. Ne!	p,1i * navduševati mladino	za po-	15. I. do 30. II.) 50% popusta na	3 Yn podjetnih č!anov V cerih
*« Ufi “p k«* v=a.«n. pa	ss*5, S:	» «■	fcSJ
so prišli Iz drugih krajev. Pouk so brazevatl in vzgajati. Pomagati ho- pa 75°/o popust na vseh vlakih, mor-
imeli na GU in v osnovni šoli. Teo. retično so ga že zaključili, čakajo samo še lepega vremena, da opra
če mlademu človeku, ki siisi v šoli skih in rečnih ladjah v državi, marsikaj o lepotah domovine in
. ogleda na lastne oči Eo’liko boli si V Poletnem času organizirana za na notranjski Snežnik (1800 m), s vijo izpite tudi iz praktičnega dela	zaDomnimo zqodovino kraiev ki smo	6 ?ne pronoč,s5a	P° zel° nizki ceni	kolesi (prevozili so že vso Štajer-
v gozdu .Poleg tega so prejšnji te-	/-P sami obiskali koljk	Lž’ °	(okoli .80 din).	sko, Primorsko, Hrvatsko Primor-
den priredili tudi brusaškl tečaj, ki	4mo naravne p0j!ve	Id smo iin	VG,Čjih	turističn° Pomemb'	ie)' tretJ* sp Podajo v planine (Juga. je obiskovalo 15 delavcev. Tra-	mi videli in doživeli'	Na skupnih	JŠlh kr,ajlh Je	Preskrbljeno za ce-	hjske in Savinjske Alpe), nekateri
sak «*« “«• SmSr» p. ;„T<ll,„^*anao,„^io,ll f"nov <do ^gr=do raje —«■z ~~
V vseh večjih krajih Jugoslavije
ro vse republike. Nekateri se odločijo za potovanje peš (v letu 1956 so šli peš iz Lipovca pri Kočevju
niki dobro opravili.
ljudje tudi obzirnosti, tovarištva, Ta teden so se šolske klopi zopet skupnih naporov za dosego cilja, ~olnile z drugo izmeno tečajni- kar vse jim lepša značaj, krepi vo-. Tako bodo debili vsi gozdni 1 jo in jih vzgaja v krepko, ponosno mladino.
napolnile
kov. Tako bodo debili vsi gozdni delavci potrebno osnovno in strokovno znanje in s tem dosegli večjo kvalifikacijo.
gr.
podporo bivšega OLO, podjetij in Posamezne republike so že orga-	množičnih organizacij si je družina
nizirale svoje počitniške domove,	nabavila lepo število stalnih šoto-
kjer lahko člani bivajo dalj časa po	rov, lahkih potovalnih šotorov, zlo-
zeto nizkih cenah. Taki domovi Po-	žljivih postelj, ležalnih blazin, po-
_	čitniške zveze so v Sloveniji (na tovalne opreme, tako da lahko svo-
Da omogoči mladim cim cenejše Bledu in na Srednjem vrhu nad je člane dobro opremi za kakršno potovanje,	nudi	Počitniška	zveza	Martuljkom), v Hrvatski (v Zadru	koli potovanje. Poleg tega da dru-
svojim elanom	za	malenkostno	Čla-	jn Dubrovniku) in v Vojvodini (v	žina vsakemu članu,
Paliču pri Subotici).
Počitniška zveza organizira v vsakih počitnicah skupna potovanja po njo, prenočišče ali kaj podobnega, domovini. Na teh potovanjih si udeleženci ogledujejo pokrajinske in Vsi- ki bi radi poceni v družbi zgodovinske znamenitosti ter slavne	potovali, zanimajte se in se vklju-
kraje iz NOB. Doslej se je udele-	oite v Počitniško zvezo 1 Vse infor-
žilo takih velikih skupnih potovanj	macije dobite lahko v dopoldanskih
že 10.000 članov iz vse države. urah pri odboru Počitniške zveze Člani Počitniške zveze se združu- na gimnaziji v Kočevju.
ki se udeleži kake skupne akcije, še denarno podporo na ta način, da plača vož-
Spoznavaj svojo domovino in še H. M.
Naš obveščevalec
Počitniška zveza Slovenije ima poleg svojih domov ob morju in na planinah tudi lep dom na Bledu
ZA IGKISCE PRI VSAKI SOLI
KOLEDAR
Sobota, 5. aprila — Vinko Nedelja, 6. aprila — Velika noč Ponedeljek, 7. aprila — Radivoj Torek, 8. aprila — Bert Sreda, 9. aprila — Tomaž Četrtek, 10. aprila — Sreča Petek, 11. aprila — Filip
SPOMINSKI DNEVI
10.	aprila 1943. leta sta bili ustanovljeni brigadi Simona Gregorčiča in Ivana Gradnika, ki sta si pnuo-bili mnogo zaslug v partizanskih bo jih po Primorski.
11.	aprila bo minilo pet 'et. odkar je umrl veliki borec za pravice delovnega človeka, revolucionar in <der. najvidnejših vodij slovenskega naroda v času NOB in po osvo-loditvi — Boris Kidrič.
GIBANJE
PREBIVALSTVA
KOČEVJE
. P°r.°^i|a sta se: Anton Lapuh, fo-°9rafski pomočnik iz Kočevja, Trg svobode 47, star 25 let in Tajčman uiga, frizerska pomočnica iz Ko-cevja, Trg svobode 47, stara 21 let.
Rodili sta: Hauzer Alojzija, delav-ka lz Konca vasi 8 — dečka Marjana in Jug Marija, gospodinja iz 8tare cerkve 17 — dečka Viktorja.
LOŠKI POTOK
Rodila je Mohar Olga, gospodinja iz Reti j 98 — deklico Anico. VELIKE LAŠČE Umrli sta: Škulj Marija roj. Pe-
OSELNICA
Rodila je Malnar Monika, gospodinja iz Grintovca 7 — deklico Dragico.
Umrla sta Malnar Pavel, preužit-
trovčič, užitkarica iz Velikih Lašč kar iz Grintovca 5,. star 85 let in 84, stara 90 let in Marolt Franči- Rutar Marija, gospodinja iz Sel 1, ška roj. Zabukovec, užitkarica iz stara 74 let.
Rožnikovega 3, stara 88 let.
Telesno-vzgojno delo v šolah občine Kočevje bi bilo treba Izboljšati, za to pa bi bilo potrebno naslednje: pri vsaki šoli bo treba urediti igrišče, predvsem pa bi bilo treba pregledati, koliko šol ima igrišča, kako so urejena in opremljena s športnimi rekviziti, kdo poučuje mladino pri športu in kakšna sredstva so na razpolago za te namene.
jejo v družine. Te so obstajale prvotno le na šolah, danes pa bolj jo boš vzljubil! vključujejo že lepo število vajen-
V Ribnici bodo dirkali
V zadnjem času se v Ribnici iz- Društvo se ob tej priložnosti za-med vseh društev še najbolj n,na- hvaljuje podjetjem za izkazano de-ža delo »Avto-moto« društva, ki no- narno pomoč za organizacijo dirk. sega vsak dan večji napredek in Upajmo, da bodo tudi ostali sledili vidne uspehe. Za počastitev občin- podjetju »Elektro« Kočevje, »Kle-skega praznika je društvo imelo v parstvu« Kočevje, Gostilni KLO in programu organizacijo cestne hi- gostilni »Ugar« v Ribnici, ki so te trostne dirke. Ker pa so morali za- potrebe dobro razumeli, radi neugodnih vremenskih razmer
to prireditev preložiti na 13. april, ______________________
bomo na ta dan imeli priložnost videti zopet eno moto-prireditev res-	ŠAH
nejšega značaja kot doslej.
Tekmovalna proga bo potekala šahovski klub Kočevje se ie pre-tpgu v.R,bn‘ci do Male Hrovače, budil iz zimskega spanja. Organi-od tam skozi Hrovačo po cesti do 2ira| je prvi brzopotezni turnir ki
a^domiT^d^t! m LIP’ d? gasi,ske- se 1x3 odigraval vsak mesec. ’ Na ga doma, od tu pa zopet po trgu. prvem brzoturnirju je ob veliki
Ta krožna proga je za tako hi- udeležbi zmagal Lunder pred Šafar-trostno dirko še kar primerna, v jem in Liscem, kolikor bodo gledalci disciplinirani	.	.	,
in upoštevali naloge rediteljev. „,Klub lma SV0Jf prostore v kavar-Na prireditvi bo verjetno zelo do- k p™a foba- Šahovnic je dovolj, bra udeležba dirkačev iz vse Slove-	b' bll° zel° razveseljivo, če bi
nije, ker je to prva večja priredi- ®e . vef mladlne udeležilo te le-tev v Sloveniji v letošnji sezoni. Če 1^re'	J*
upoštevamo, da so si dirkači čez	ixr n r n m f -r
zimo svoje konjičke zopet dobro	v t, U M K T
uredili, lahko računamo, da bo mar- Kočevski Partizan je nastopil kot sikaten prišel hladit svoje srbeče gost v Ribnici in zmagal z rezulta-nSnsiL .v , ■	,	torn 4 :1. Gole so dosegli; Brian 2,
nn^ nT /' ta f«.0000 >: Hočevar 1 in Komac 1 za Partiza-pomerili naši vrhunski tekmovalci na ter levo krilo za Ribnico.
£rn£L, PiZU n ,prva j „k0t Svoje moči bo Partizan preizkusil m	n “VndrU- v Prvenstveni tekmi z Elanom iz
ženske-tekmovalke Mare Bratih Novega mesta v nedeljo 6. aprila. Športna komisija s svojim načel- na ‘?rIš^ ,Par>‘za"a- Mlečna restav-
nikom tov. Matijem Zobcem ima ^j tblščiS nas^ B^ prav sedaj polne roke dela in vsak p J' °b č te	B'J'
prosti čas izkoristi za to, da bo	.
dirka dobro organizirana.	*
Tudi udeležba gledalcev bo zelo velika, saj že sedaj vsi nestrpno pričakujemo, da si v Ribnici ogle-
Veliki dogodek
»Ali si že slišal o velikem dog od-
damo prireditev, na kateri se bodo ku v kočevskem vlaku?«
ti naši »mojstri gasa« zagrizeno borili za vsako desetinko sekunde, za vsak km/h brzine.
O B 3AVE
i2« smeh ut dobto ool jo
KINO
PREKLIC
JADRAN, Kočevje: od 4. do 6. apri- Podpisani Ernesti Gergar Iz Lila angleški barvni film »Semenj volda 48, p. Kočevje, preklicujem želja«, 9. in 10. aprila ameriški izjave, M sem jih Izrekel dne 8. film »Dobra zemlja«, od 11. do februarja na zboru volivcev v 14-13. aprila amer. barvni cinema- voldu o Francu Korelcu, ker niso
skopski film »Prišel je iz Lara-nije«.
SVOBODA, Rudnik: 5. in 6. aprila ameriški iflm »Skrivnost močvirja«, 12. in 13. aprila ital. film »Fant za vse«.
LOŠKI POTOK: 5. in 6. aprila polj-
resnične in se mu zahvaljujem, da je umaknil tožbo.
Ernest Gergar,
Livold št. 48
ČESTITKA
Dragemu bratu Matiji Gladu, ki
PREDGRAD. 5. in 6. aprila mehiški 1oJHormfln ,Ialmh	Mi_
film »Rdeča Konga«, 12. in 13. aprila amer. barvni film »Ogoljena džungla«.
DOBREPOLJE: 5. in 6. aprila amer. barvni film »Imel sem sedem hče-
je Herman, Jakob, Karel, sestra Mici in Tone z družino.
IZGUBLJENO
Izd»<» i„ u„.	, ital. rum »Slovo na postaj.«.
^ »Kočevski tisk« KOČEVSKA REKA: 5. in 6. aprila
Na železniški postaji Grosuplje ra«, 9. in 10. aprila amer. film sem pozabil povečano, poročno bar-Tarzanova jeza«, 12. m 13. aprila vano fotografijo v okviru. Najditelj amer. film »Hondo«.	naj sporoči svoj naslov proti na-
PONIKVE, Dom počitka: 11. aprila gradi na upravo »Novic«, ital. film »Slovo na postaj.«,
v Kočevju. Urejuje uredniški od-— Odgovorni urednik Matija Cetinski — Uredništvo ln uprava
KUPIM
franc, film »Trpljenje«, 12. in 13. STANOVANJSKO HIŠO, z vrtom apnla amer. barvni film »Pritisn., all brez njega, v Kočevju aU oko-
v Kočevju, Ljubi lanska nest« 14« n m Mir a k „	„	... llcl kupim. Plačam do 300.000 din.
telefon sV&JSfi X^ Ponudbo	^ ^-vo Usta.
Naročnina je 400 din, polletna 200 din in je plačljiva v
»Moj vohunček«, 12. in 13. aprila franc, film »Trpljenje«.
PRODAM
VHlnanl ra •	,	*	*	* t ptjvlijt.",	A IV\/l/r\lfl
fri8NB<U- S°DRA-ŽI“1 5, ‘n 6'. apri,a amer' HARMONIKO znadmke »Lubas«, do-
barvni film »Črni labod«.
-p"6t^”a VELIKE LAŠČE: 5. in 6. aprila amer.
plačana v gotovini. — Rokopisov ne vračamo.
film »Visoka Barbare«, 12. in 13. aprila franc, film »Vrag v telesu«.
bro ohranjeno, triredno, trikrat uglašeno, po zelo ugodni ceni prodam. Anton Krkovič, Trg svobode 30.
Ut
ČE NIMAŠ URE
Miličnik: »Kdaj vas je ta lopov napadel?«
Napadeni: »Tega vam, žal, ne morem povedati, ker mi je najprej vzel uro, potem mi je šele začel obračati žepe.«
SREČANJE
Plešasti gospod modernemu dekletu: »Gospodična, vaša glavica je kakor krasne sanje!«
Moderna deklica: »Zato je pa vaša glava kakor gola resnica!«
OBŽALUJE
Oče: »Tinče, kako moreš reči stričku, da je tepec? Pojdi k njemu in mu reci, da obžaluješ.«
Tinček stričku: »Oprosti, striček, obžalujem ,da si tepec!«
Zato se ga natreska
Katra se je prišla že drugič poročit s svojim Tomažem, toda uradnik na matičnem uradu je že drugič odklonil poroko, češ da je ženin preveč pijan. Nevesti pa je skrivaj šepnil: »Zakaj ne pridete takrat, kadar je trezen? Ali se morda nočete poročiti in tako zavlačujete stvar?«
»Ah, kje neki!« je šepeta je odvrnila Katra, »toda moj Tomaž takrat noče niti slišati o poroki!«
Lenoba
»Tinče, kakšna lenoba si! Ura je že pol devetih, pa se še vedno valjaš v postelji!«
»Jaz sem lenoba? Dragec, da boš vedel, jaz vedno vstajam s soncem. Toda jaz nisem kriv, če že dva dni ni sonca.«
»Ne, ali je bila mogoče kakšna nesreča?«
»Ne, pač pa tole: neki šestnajst-letnik, ki se vozi v šolo, je odstopil prostor stari mamici!«
POPRAVEK
V ŠOLI
Učitelj: »Povej no, Tonček, od katere vrste živali je kožuh, ki ga
nosi tvoja mama?«	Pri malem oglasu Peter Poje,
Tonček: »Od našega strica Ja- Črni potok — mora pravilno stati neza-<<	65 arov in ne oralov.
Pričakujejo, da bo v Ribnici nastopil tudi Drofenik
Iz naših krajev
NAS NAKOCNIK PIŠE:
NAM PIŠEJO
Kako bo z domom na Travni gori?
V Predgradu smo imeli tečaj
KZ Predgrad prirediti Se tečaj za
V	Predgradu smo zaključili ši-viljsko-krojni tečaj, ki na ie organizirala Zveza žena zadružnlc pri KZ PREDGRAD, s prav dobrim uspehom. Tečaja, ki je trajal 21 dni, z vmesnimi predavanji o kme-tijstvuT sadjarstvu, zdravstvu Itd., so jo udeležilo 13 deklet In žena. Razstava izde’kov je pokazala pridobljeno spretnost ln marljivost udeleženk, ki so bile s pridobljenim znanjem prav zadovoljne. Sklenile so, da tak tečaj ponovijo še na višji stopnji.
V	tem letu namerava ZŽZ pri
POSLOVODJI
Za poslovodjo gostišča »Pri kolo. izdelavo mlečnih Izdelkov iz sirove- dvoru« v Kočevju je bil imenovan ga mleka in Iz mlečnega prahu, Milan Valentinčič, za gostišče »Pod dalje konserviranje sadja In Izd e- lipo« v Stari cerkvi pa Otmar Der-lovanje sadnih sokov.	žek.
V Ribnici
so peli „
V sklopu prireditev v počastitev
občinsekga praznika občine Ribnica (26. marec) je bila 28. marca v domu Partizana Ribnica prireditev. Tega dne so prišli gostovat v Ribnico »Veseli planšarji« Iz Ljubljane. Med Ribničani je bilo Izredno veliko zanimanje za njihov na-
Te dni so se volkovi pojavili v okolici Poloma
To in ono iz naših krajev
DVE ŽELJI KOPRIVNIKA
Prebivalci Koprivnika sl želijo predvsem dve stvari:	avtobusni
prevoz do Kočevja in potiyoči kino, ki jih ne obiskuje več. Čeprav je konec zime in čeprav so volivci tega kraja na številnih zborovanjih o teh stvareh govorili, še vedno ni prepozno, da bi na Občinskem ljudskem odboru razmislili in ustregli željam, kolikor le morejo.
DIVJEGA PRAŠIČA SO UJELI
Letošnja zima je bila zelo muhasta. Zaradi snega so se nekatere gozdne živali približale in Iskale hrano v bližini naselij. Zlasti v Koprivniku se je to večkrat dogajalo Nekaj nenavadnega pa se ja pripetilo v dopoldanskih urah, dne 25. marca. Bilo je ob 9.30 url, ko imajo šolski otroci malico. V šolo ie prišel Ivan Miklič, tukajšnji lovec in me obvestil,, da je v bližini šole d.vji prašič. Šel sem pogledat in res videl divjega prašiča. Kmalu se je zbralo več ljudi, med njimi je bil tudi Anton Gregel. Ta je bil na smučeh. Šel je za prašičem in ga nagnal na pokopališče, od tam pa v zapuščeno cerkev, ki je v razsulu. Zanimivo je bilo, ko je priše' prašič do cerkvenih vrat in se tam zataknil. Na pomoč mu je prišel Grc-gel in mu na široko odprl vrata. Potem je bilo prav zabavno gledati, kako so lovec in njegova pomagača lovili po cerkvi prašiča, Končno so ga le ujeli in sicer s pomočjo vrvi. Lovec je prašiča še živega spravil domov. Ogledali so si ga tudi vsi učenci.	I. m 1
1. APRIL V TRGOVINAH IN KINEMATOGRAFIH
Kakor smo zvedeli, je v torek 1. aprila v nekaterih kočevskih trgovinah narastlo povpraševanje po alkoholnih pijačah. Bralcem moramo pojasniti, da je bila tista o znižanih cenah slivovke in likerja prvoaprilska. Tisti, ki so nasedli naši prvoaprilski potegavščini, nam morajo pač oprostiti, čeprav bi bilo idealno, da bi bile cene alkoholnim pijačam na dan 1. aprila res take, kot smo zapisali. Enaka prvo-
veseli planšarji"
stop. Pred vhodom v dvorano je bil tak naval, da so organi Ljudske milice komaj vzdržali pritisk ljudi, ki so hoteli na vsak način priti v dvorano. Dvorana, ki sprejme okoli 600 ljudi, je bila za to priložnost premajhna. »Veseli planšarji« so želi za svoje izvajanje velik aplavz. Ker Ljubljana ni oddaljena od naših krajev in ker jih tukajšnji ljudje tako radi poslušajo, bi svetovali »Veselim planšarjem«, da nas tudi med letom še večkrat obiščejo.
Naš naročnik Fran Fajdiga starejši, rojak iz Sodražice, ki stanuje v Ljubljani, nam je postal dopis naslednje vsebine:
»Meni še sedaj v letu 1958 očitajo, da sem kriv, da so začeli z obnovitvijo doma »Travna gora«, kakor tudi to, da je baje dom preveč moderno urejen. Za ta dom še danes ne vemo, za kakšne namene bo služil. Jaz sem Imel po osvoboditvi, ko sem agitiral za obnovo doma na Travni gori, pred očmi le gospodarski ter deloma tudi turistični In zdravstveni pomen Travne gore, oziroma doma.
Dom na Travni gori naj bi upravljal sposoben človek. Lahko tudi zadružnik - živinorejec z družino, ki bi se bavila poleg dela v gostišču doma tudi z malo kmetijo ln živinorejo.
P»' v bi bilo, da bi se merodajni ljudje, ki so odgovorni za gradnjo, še pred začetkom del pogo-
vorili in dogovorili, komu naj bd lužil dom na. Travni gori. če naj bi dom služil v gospodarske namene, hi se morali o tem sporazumeti Sodražica z Lošldm potokom In Drago ter živinorejci iz teh krajev; če naj »Travna gora« služi docela samo za turistične namene, pa naj bi dali dom planincem. Vzporedno s tem bi bilo treba poskrbeti za tuje izletnike tudi v Sodražici. V primeru, Ba je dom namenjen za zdravstvene namene, za sindikate ali za
mladino, pa naj bi ga izročili v oskrbo kakemu zdravstvenemu zavodu, pa čeprav samo v poletnem času.
Pa še to: če naj služi dom na Travni gori kot izletniška točita za vso Ribniško dolino, naj M pač tudi Ribničani prispevali obljubljeni prispevek, ki je baje znašal nekaj sto tlscč dinarjev. Tudi ObLO Sodražica naj čimprej po krene, da bo dom na Travni gori kmalu začel služiti namenom, za kar je bdi zgrajen.
Fran Fajdiga star.
aprilska potegavščina je bila s posebnim predvajanjem filma »Dolina miru« po vseh naših kinematografih in obiskom dveh ekip »Triglav filma« iz Ljubljane na torek 1. aprila. 1. april je dan potegavščin po vsem svetu. Najbrž ni bilo nikogar, ki bi ga kdo ne potegnil in obratno. Zaradi potegavščin se ne smemo jeziti in prepričani smo, da se danes nihče od tistih, ki so čakali pred kinematografi ali so želeli kupiti slivovko po 250 din, ne jezi več.
Tako je torej bilo s 1. aprilom. Do prihodnjega 1. aprila pa ostarimo resni.
VOLKOVI V BLIŽINI POLOMA
Pred dnevi so se pojavili v bližini Poloma trije volkovi. Najprej so napadli srnjaka in ga do polovice požrli. Od tam so šli proti Mali gori. Kakih 1500 m od Poloma so volkovi napadli srno. Ravno takrat pa so šli po cesti trije kolesarji in zaslišali krike napadene živali. Takoj so šli v smeri glasov in videli, kako dva volka davita srno. Fantje so sicer pregnali volka, srne pa n(-so mogli več rešiti, ker sta jo volka že preveč oklala.
Fantje so srno pripeljali v Polom In jo oddali lovcu Francu Hočevarju in mu povedali, kje so videli volkove. Lovec se je takoj odpravil v označeni kraj. Videl pa je samo še sledove volkov v smeji proti Suhi krajini.
Prav bi bilo, da napravijo lovci množični pogon na te nevarne divje zveri, ki delajo med divjadjo v gozdovih veliko škodo, lahko pa so nevarni tudi ljudem.
OD VOJAKOV POŠILJAJO POZDRAVE
Iz Benkovca, Dalmacija, pošiljajo lepe pozdrave fant je-vojaki: Danilo Sturm, Drago Koman, Stane Treven, Inav Papič, Ivan Obr-star, Jože Glad, Ivan Šporar in Janez žitnik.
Iz čuprije pošilja lepe pozdrave Lojze Rus, doma Iz Strug. Med drugim nam je pisal, da zelo rad prebira naš domači list »Novice«.
Ob koncu leta bodo
ČLANI PREŠERNOVE DRUŽBE
prejeli za redno članarino 320 din pet, za 550 din pa celo 7 knjig. Ena izmed njih je
poljudnoznanstveno delo
»STEPSKE IN PUŠČAVSKE ŽIVALI«
Glavni odbor Prešernove družbe je sklenil, da izda to knjigo namesto napovedane »Kruh«. To bo prva samostojna knjiga iz zbirke »Po živalskem svetu«, ki bo imela 4-5 zvezkov. V teh knjigah ne bo suhoparnih opisov posameznih živali, temveč bodo zbrani najboljši sestavki očividcev — naravoslovcev, lovcev in ljubiteljev živali od A. Brehma pa do W. Disneyja.
V prvi knjigi »Stepske in puščavske živali« se bomo srečali z živalmi, ki se bore v prostranih stepah in puščavah za svoj obstoj. Izredno trdo življenje je ustvarilo v teh področjih nemalo svojskih in zanimivh živali. Tu so doma najboljši tekači, kopači in skakači. Tako bodo v prvi knjigi zbrani pripovedni sestavki o žirafah, kamelah, gazelah, antilopah, o čebri, noju, levu, leopardu, bizonu, jastrebu, klopotači, kobilicah, selkah, mravljah, termitih itd.
Prepričani smo, da smo s to spremembo programa in tem večletnim načrtom ustregli prav vsem ljubiteljem knjig.
Pohitite z vpisom! Člane vpisujejo poverjeniki Prešernove družbe, ki so skoraj v vseh šolah in večjih podjetjih, vse knjigarne, podružnice »Slovenskega poročevalca« in »Ljudske pravice« in uprava v Ljubljani, Erjavčeva cesta 14 a.
se je
Dom na Travni gori
Lepote Kavkaza v barvah
Predavanje v okviru Ljudske univerze Kočevje
21. marca je bilo v Kočevju pre- Jugoslovanska ekspedicija — „ davanje v okviru Ljudske univerze, povzpela na Elbrus in na razne dru-Predaval je tov. Potočnik iz Ljub- ge, preko 4000 m visoke vrhove, ljane, znan alpinist, ki se je tudi Tov. Potočnik nam je povedal, da sam udeležil naše ekspedicije na so bili pri sovjetskih alpinistih zelo kavkaško gorovje. Ekspedicija je lepo sprejeti. Zanimiv je način delo-štela 11 članov, med njimi so bili vanja sovjetskih alpinistov. Deluje-trije Slovenci, ostali pa iz drugih jo v sklopu raznih sindikalnih or-republik. Preko Budimpešto, Lvova in Moskve se je ekspedicija napotila proti Kavkazu. Tov. Potočnik je v lepih barvnih slikah prikazal svoja doživetja. Predvsem je bilo za nas novo, da je Elbrus, 5633 m visoka gora, najvišji vrh Evrope.
Ta gora ima dva vrhova in je najvišji vrh še na evropski strani.
Takšen bo novi dom partizana11 v Kočevju
Z gradnjo doma Partizana Kočevje so že lani začeli. Temelji za vso zgradbo doma so zabetonirani. Tudi zidovi za glavno telovadnico so že dozidani do višine stropa, ravnotako tudi prostori za orodjarno in za centralno kurjavo. Z nadalje- vanjem gradnje bodo začeli takoj, ko bo dopuščalo vreme.	_	. ,
Dom Partizana bo imel eno veliko in dve stranski telovadnici. Tu bodo društveni prostori in prostori za ostala društva, nadalje prostor za hišnika in prostori za prenočišča, kjer bo lahko prenočilo 40 ljudi.
Gradnja doma, ki bo predvidoma letos že pod streho, bo stala po predračunu 62,000.000 din. Skoro polovico sredstev, to je 27,000.000 din imajo že na razpolago. Ta denar so zbrali od izkupička za prodano žičnico — 22,500.000 din. Partizan Slovenija je prispeval 4,000.000 din, ostalo pa so dobili iz drugih virov. Društvo Partizan Kočevje računa na pomoč od OLO Ljubljana, Partizana Slovenija; pomoč so obljubita tudi nekatera kočevski podjetja in sindikati, člani društva pa bodo sodelovali s prostovoljnim delom.
Dom bo v korist vsem, predvsem pa naši m'adini — osnovnošolski, gimnazijski, vajeniški in ostatim, zato je prav, da društvo Partizan pri njegovem delu podpremo.
ganizacij in naši alpinisti so bili gostje »železničarjev«, »kemikov« in drugih.
Iz taborišč ob vznožju najvišjih vrhov Kavkaza odhajajo alpinisti na osvajanje sinjih višav. Vsakdo mora imeti za vzpon na kak vrh posebno dovoljenje in s seboj še vodiča ali mojstra alpinističnega športa, kot temu tam pravijo. V taboriščih vlada prava vojaška diacipli-na, ki je popolnoma na mestu v teh nevarnih krajih.
Naši alpinisti so bili med prvimi, ki jim je bil omogočen dostrp na Kavkaz, in zato so tudi barvne fotografije, ki so jih posneli, edinstvene v Evropi, če seveda 'zvza-memo sovjetske. Tov. Potoči i* tudi pripovedoval, da na Kavkazu še povsod lahko naletiš na ovanke iz druge svetovne vojne. Tu so se hoteli Nemci preko nekaterili ote-lazov prebiti v notranjost dežele, kar jim pa ni uspelo. Sploh pa je bilo predavanje tako zanimive -n obširno, da je lahko žal vsakemu, ki se ga ni udeležil. , U. I.
NOV VAJENIŠKI DOM
— V jeseni bodo v Kočevju pričeli z gradnjo novega vajeniškega doma. Nova lokacija za dom je določena poleg Šeškovega doma, kjer je sončnejša lega in prijaznejša okolica, kakor jo ima sedanji dom. Dom je zaradi sedanjih pretesnih prostorov nujno potreben. Z razvijajočo se obrtjo in industrijo število vajencev iz leta v leto bolj raste in sedanja uprava vajeniškega doma mora odklanjati mnoge prosilce, ker je dom pretesen. Z gradnjo novega doma, ki bo moderno urejen — čeprav ne razkošno — bo to vprašanje za nekaj časa rešeno.
JOSIP
JT7RCIC
JANKO KERSNIK
PRIREDIL
EDO
ROBLEK
RIME MILAN
BATISTA
65.	Vernazz se je počutil pri Medvedu kakor na trnih. Moral mu je vrniti ves denar, če ni hotel, da ga ta razkrinka Francozom kot bivšega avstrijskega oficirja. Bil je v črnem grabnu po naročilu iz Ljubljane, toda opazil ni nič sumljivega. Prišli so že tudi francoski vojaki z banko. Nastanili so se v gostilni in se usedli h kartam.
66.	Nekoliko pod Sv. Ožboltom, kjer je dolina najbolj stisnjena, je samotna Sa-moglavova kmetija.
Na tej domačiji so se ob mraku začeli zbirati rokovnjači. Gospodar je vedel za nocojšnji obisk, zato je že vse pripravil. Goste je pošiljal više v gozd, le odlične rokovnike, kakor Bojca, Tomaža, Točo in njim enake je obdržal v hiši. Vsak je prinesel s seboj kak kos mesa ali par jajc in Samoglavova Špela jim je kuhala večerjo.
67.	Okoli enajste je vstopil Groga. Imel je veliko brado in lasuljo. »Ali so vsi zbrani?« vpraša Tomaža.
»Vsi, samo Tončka še nisem videl,« odvrne ta.
»On pride, njega moramo počakati!« meni rokovnjaški poglavar, ki je poslal Tončka na oglede.
Samoglav mu ponudi večerjo, a on jo odkloni in se gre sprehajat pred hišo. Ne more biti pri miru, premočan vihar buči v njem: »Nocoj nastopi maščevanje!«
68.	Tonček je prišel in poročal poglavarju o položaju. Opisati mu je moral tudi Vernazza: »Velik in suh je, črne brke nosi.«
»On je, on je!« vzklikne Groga in strese Tončka za ramo: »Tega boš ti lovil! Vzemi ljudi, kolikor hočeš, zvežite ga in pripeljite živega! Živega, si slišal!«
»Slišal,« de Tonček, čeprav ni vedel, kaj hoče Groga temu Francozu. Ko so se vsi rokovnjači zbrali, so se oborožili 3 puškami iz skrivne zaloge pri Samoglavo. Groga jim je dal zadnja navodila, nato