fr*B»merae IterflkM Sa» vadn« Din —»SO, ob no> ■ deljah Din 1-—. »»»k J mi, razven Z nedelj« in praznikov, ob 18. uri z • div umora naulodnjecr« dno tor etan* S *aw6no r>o posti D 10*—, ta ino- ; temstvo D 18-—, dostavljen na dom # IT—, na itkaznioo D 10*-In aorati po dogovora, N«oia bo ?ri upravi -TABORA RABIBOR, iurcicova uiiea Stav, 4. m aaaa Poštnina oluščena v gotovini »jM. gBgwmwnMMWK«>« —|w—>—ataa Leto: 151. i HrasTi iTSarsasEmra ; p«*aweiK* UairiSii.» Jf*. * Z «dj!« J)in —»50, *b na. g * Coljah Bia 2.*~„ { UliKD^iol', o ht) uahaja v Mariboru, Jurčičflva ul. *U 4, i. naduro;) j«, Ta! * Jon »aUururb. št. 276. UPIUVA *>*» uah.-.ja v •'arcioovi uliei št. 4, pritličje, da«,o. T«lo» ion ot. 24. SilS poiinočekoviii r»-oun štev. U.767«, N« uaročiltt brez danarja ^ ^ ^ziVa* —* Kokopiai s« no vračaj«. ■ ■ ■ Maribor, torek 3. oktobra 1922. Številka; 223. Zanimivi pojavi v Saški notranji politiki. fašisti proti demokratom. Popolarl ** avtonomijo „novih pokrajin4'. — "‘Annunzio — tretjerednik. V •. Trst, .29. septembra. I bhr z n doslej se 3«. iašistovaki bes’ aeal, ako izvzamem seveda nas pribi'v :>tu-iih narodov«, Jugostovene Ho r ei?lce’ v prvi vrsti proti tako ime-'anirn. »subverzivnim«, »državi ne- «iiaS»S8GBIMaBH Marodnš praznik v osvobojenih Libeličah. Y^31i5*\Remontom«, h katerim prište- li m«, . v elementom«, ajo fasisti predvsem komuniste in so-toliko so bili po faši-'skrb nasilstvih tupatam prizadeti l tepublikaaici, kak posamezen nda-.na‘I>6r^ri tudi proti ponola-Cer UTrikahli ljudski stranki) in si-*, Predstnvit&lfom njenega leve-Jiifcf\i 'i k* -'e ^® bolj krščansko-konm-ta^-° *;°t Pa kršeanko-socijalno, toda j | mogla nuditi dejansko oporo, ljudska e stranka, popolari. Z ozirom na to dej.-f stvo je zelo zanimivo vedeti, kako sta-\ lišče zavzemajo popolari napram našim Libeliče, 1. oktobra. (Izvirno.) atov pozdravil domačine in jim česti- yprasan jem. in naj rato navedem sklep Včeraj so naše oblasti prevzele veliko tal, da so se povrnili v naročje matere j izv-rševalnega odbora ljudsko stranke, občino Libeliče, katero nam je kot po- Jugoslavije po dolgem in velikem trp-j ^i 3®„bil storjen v orlborovi seji, ki se polnoma slovensko občino priznala ljenju pod tujim jarmom, v naročje j3® vršila 26. t. m. v Rimu in se je ba-pred mesecem dni po dolgem boju raz- Jugoslavije, ki bo vsem enako pra-jj v^® drugim tudi z razmera«*’v mejitvena komisija. Za danes so se Li- vična. Učitelj Doberšek iz Loš pozdrav- j taoiniemrvainili »novih pokrajinah«, to-beliče odele v slavnostno obleko: na- jja tramtek, ko bomo praznovali osvo-f r®3 v našem Primorju in Trentinu. Ta rodne zastave vihrajo raz hiš, ki so tu- bo,jen je'vseh še meodrešenih bratov ter] shlep se glasi: di sicer od prebivalstva, katero je po slavi zasluge domačina učitelja Men-j dveletnem suženjstvu zadihalo zrak cina, ki si je stekel največ zaslug za] osvobojen je Libelič. Mala Milka Moč-j nikova, hčerka nadučitelja iz Tolstega viha, je ljubko deklamirala »Pozdrav ndadine Jugoslavije.« Poslane? dr, Kukovec, ki se jo s sestanka v Prevaljah podal, na skivurst v LdV*!ičp jo toplo jugoslovanske svobode, okrašene z zelenjem in cvetjem. Vladalo je še cel dopoldan slavnostno rauncdocenje. Popoldne krog druge ure pa so začeli pokati raz hribčka nad cerkve topiči in zazvonili so zvonovi. Oboje je bilo v go imenovane konstuticijonaine,’ '&7-\ra7£ih obf\ Koi?5k?’ ^ ^ ^otvorne stranke so bile dob s j še > *aiavJ ° 8V0J* osvobojene brate. \ va-lV«P»e nrpU i ■ • • c psi je zbrano množico, ki ie z domačim vred brojila mnogo stotin, Ža.Pri fa«^ih, da so ob ladijskih dr. | P^dravil domači, poldrago leto v pre-•&U j^_zko,1'®k'h volitvah sklepali ž «3i- gnanstvu živeči žuipnik Vogrinc, v to-^ ^mpromfee in stvarjali skupne vo- i ]1>Uk keSedak slaf6 ljubezen Libeliča-Woke proti socialistom in komu-'nov do mwtere 'Jugoslavije, m spomi- poadrav gostom, ki so v dolgem spre- r ozdravljal pa»rijotizem Li o tiičauov, vodu z godlbo na čelu prišli od Dravo- njih ljubezen d*) rodne grade ter izrekel željo, naj bi sc LibeUbini nrbro počutili pod jugoslovansko državo. Zlasti pa naj se zavedni:- tudi, da smo Jugoslovani vsi. Srbi, Hrvati in Slovenci, en narod, ‘n as J vlndn med na-m- ljubezen in spoštovan m. Nato se je vršil v cerkvi slovesni zaliva’ni Te Deum, kasneje pa lepa ljudska s'av-nost. Prebivalstvo :'f- bilo kakor p:eio-jeno, starčki so si ob besedah govornikov brisali soize iz oči, Kakor pa sedaj kaže nedeljski 80 z hvaležnostjo onih, ki so Li v_„;.. . v .. . • ; belican miom priborili svobodo, (rušta.uj- go- histom ,li£0dc>k v P^ciji, so fašisti izpremeni- • , . v ., - n , . stališče in ne mislijo prizana-. skl Zupillk dr’ CukaIa -16 v imenu ^rakomur več. Mussolinijevi načrti I Račič pri kralju, http-"- 0 sa-m«vlado so se zaceli: .. izvajati. Dogodek sam pa jc ; Pfi4iU‘ hoče vazčiščenjcparlaireiitaruj situacije. t-cj in .fašisti 'Ji (v Tosl E e o g r n d, 9. oktn-^vv^Pravda« za situacijo mod vladnimi skupinami. »Vodstvo stranke zahteva od vlade, dia se živahneje zanima za vprašanja uredbe novih pokrajin, bodisi glede politične uredbe oziraje so na avtonomistične kriterije zakona o aneksiji, bodisi glede finančnih in gospodarskih vprašanj izvirajočih iz likvidacije avstro-ogiške monarhije, bodisi glede jezikovnega vprašanja in odnošajevj. sožitja z institucijami in državljani drugega jezika, ter poudarja, na vladna politika v novih pokrajinah ustvarja upravičeno nezadovoljstvo med tamoš-njini prebivalstvom in ogroža prestiž, ki je državi bolj kot kedaj potreben ob njenih novih mejah.« Ta sklep je tako jasen, da ga pač ni treba pojasnjevati na dolgo in široko. Vodstvo ljudske stranke izjavlja ž njim da je za deželno avtonomijo v novih pokrajinah, da zahteva od vlade, da se loti rešitve vprašanja velikih gospodarskih vprašanj v novih pokrajinah, ki se nanašajo pač na vojno odškodnino, zamenjavo denarja in druga taka vprašanja in končno tudi da se i so v nedeljo priredili v Pc-; poroča: Včeraj med 5. in 8. uro je kralj Pasic je v svojem poročilu pojflllffJtffijfflBši jezikovno vprašanje in ustvari loskani) veliko manifestacijo j sprejel ministrskega predsednika Pa- da bi bilo v interesu države, če bi se j nekak modus viveudi med obema na- ‘So 1 -- ' ' l‘UlilULvm,UV.JO • C.1 • I |>» V ncouirin* J VI CKl K) L •V Ča-f deVf’~ ’da s0 °'J *®3 priliki njim šiča, ki mu je poročal o položaju v dr- sedanj ®tava Va. °^w-n.skem domu izobesi za- žavi, posebno pa gierle očitkov, ki se stile. I BotuV^ s® hilo Vse. Zahtevali predbacivajo sedanji vladi. Jvakor se di o n ga J '•» «;bj odstopi večina občinske- dozdeva, se jo kralj posebno zanimal radikalno in demokratsko stranko. kl. hnpada liberaino-dcmo- j Qs|avg,:a predsednika narodne skupščine ega • dr. Ribarja. Beograd. ? oktobra, (Izv.) »Vre- demokratskega kluba. Ni ga na 6kem'm6lltarnega kluba, so je v občin- I me<< Piše: Dr. Ribar jo radi zagrebške- Beogradu, dasiravno bi bila njegova ako bi nam zveza s popola ri ne nudila, *a)rtlS.Vse {( Vda 80 nemudoma mobilizirali Pucelj o prehrani pasivnih pokrajin. • °Vsk° tolP® v It®®* oski nrc.- : Minister dr. Žerjav je nakupil v Trstu ' lr- fašistovski ; »sl. Ciano i ’ dan je parlamentarne razmere razči-1 rodnostima. In to so tudi naše zahteve. Med drugim je poročal kralju tu-j Očividno jo torej, da nam popolari sa-nesoglasju, ki je zavladalo med mi prihajajo naproti, in bilo bi potemtakem skrajno nespametno od nas, ako bi ne porabili, te prilike in prijeli za roko, ki se nam nudi, da, nas reši pogube. Seveda pa je treba trdnih jamstev, in take pogodbe, ki nam bo dovoljeva-v | la, da se vsak čas lahko osamosvojimo, i 3® "v.uijO » PT®f®ktu, da se zbere \ Lncei, ^etiv, lsl°v i® vse Toskane, ako se; ®ireti,.ane ne izPnsti iz zapora, Ker je; -1L D h o n ~ - • v ...... i to nemo i ‘Vcirov.- - .— «oče ian®®ze;i55ročen sodišču, je t............... l?r0ZQ au ‘S-hs i zahtevajo le svojo in j iian a,2a«o.ibo javnih uradov, ako so; Ta 11Zp°h'li njihova zahteva. Svoja °godek bo imel na vsak način veliko množino ameriške koruze ter je —o— Umik Kemalistov bz nevtralne cone. Napetost pojenjala pričakujemo ob nje grožala ono, kar hočemo zavarovati ž njo, naš narodni obstanek Konečno naj še zabeležim dogodek, zahteval od prometnega ministrstva, s ki bo pri vas v Jugoslaviji prav goto-da mu da na razpolago za prevoz živil i vo pobudi! precejšnjo veselost, ki pa 4000 vagonov. Minister Pucelj jo zah-j je v svojem bistvu le nov dokaz nestal-teval 3009 vagonov za prevoz živine. | nesti, vetrn ja št. va italijanskega znača-—o— | jo. in za nas le opozorilo, da moramo Par i z, 3, Oficijelno poročilo pravi, da je napetost zadnjih dni v vzhodnem vprašanju Lahe meriti z vse drugačnim mer-stvom, kakor pa so sodijo1 drugi, resni narodi. D’ Annunzio je naj večji laški na-, , , /T . T . ..» rodni junak sedanjega časa. Kdo se ne ar iz, 1, okt. (Izv.) Jutranji lis ti. spominja njegovega poleta nad Dunajf — Konference v Mudani. — Pesimizem angleških listov sc polegel. oktobra. (Izv.) Ha vas. svoje —no imel na vsatc nacm “““J"1 v bilo jP^^dice v parlamenuu ker je občutno pojenjala in da so Turki iz- šnji večerni listi. • Si»ti ak°T rečeno, prvič, da so se fa- ! praznili Erenkoi. Razburjenost vojaš Save^Tf'11 na Pristaše ' dogSk°V- M®a’oče je, j Povod domokrato sodijo o položaju^ na bližnjem vzhodu , jn reška ekspedicija! Njegova eamosil-clckaj oolj ontimistično kakor včeraj- j niška vladavina na Reki, ki je trajala poldrugo leto in s pestjo bila v obraz \ vsem dogovorom in sklepom velevlasti! tiet 'vanja varili s socijnlnimi ki hi v lmo6n®Ka levi _ lašisto , boiikortoliko zajezil splošno tralne cene in druga med turškimi de-Zoiw • ° P°Pl^o. Dogodek sam pa j legati in zavezniškimi generali glede — ' -ačasno ureditve v Traciji. Grki so 'Ca- Zenitu - _ h in m Zene moči, tem-V . °dloČujo edino le sirovo sila! zadnjih dopisov sem ^Zhiero Z -os*no dejstvo, da so so Nej fn naroda v Italiji ravno Hafin1' ^kega in ž njim zvezane-1°> d'a *e^a P^^vska tako zelo poslab-^tapila pred nas nectvomlji-?Wani-,., a’_ , 80 v obrambo svojega Zv®Žemo s kako močno itali- dozdevno pripravljeni, izprazniti na,k, če Tuaki prvi pričnejo z evalcua-cijo. Ca r i gr a d, 1. oktobra. (Izv.) ITn-vas. Vrhovni, komisarji zaveznikov so v svrho zaščite prebivalstva poslali v provinco tri vojno misijo. London, 1. cikt. (Izv.) Danes so je sestal kabinet, da.se posvetuje o polo- 3® edina stranka, ld bi nam • zelo resen. udeležili večerne sojo kabineta, iu je ( la nase Ita]ija z ranallskro pogodbo! In aja a t.o . ure zjutraj. j kaj vse je počel D’Annunzio na Reki! Ber lin, 1. okt. (Izv.) »Lokalanzei-! Na 01li- strani najstrahovitejša prega-ger« poroča iz Londona: Vlada je p,re-} Pi^nja vsega, kar se ni pokorilo njego-jcla odgovor Kemailjpaše Hari-in,gtonu. j vim tiranskim ukazom, na drugi pa V otfieielnih' kragih so mnenja, da je j nepopisno orgijo z vlačugami. In shra-Kemailov odgovor nesprejemljiv. | «il 3° tudi lep kupček milijonov! Isto- l časno pa je pošiljal v svet svoje po-j slanice, ki so pozivale na obrambo zatiranih narodov in ponujale roke celo tudi ruskim boljše vikom. Da jo bil Cunih, 2. okt. (Izv.) Sklepni lami: jD’ Annunzio na Roki najhujši sovraž- Pariz 40.62, Zagreb 1.825, London 23.44, ™k^ugoekivije, pač ni treba omenjati, »s.«, j .1----------- ... ------.i— podpiral je splo- le vdal pešta 0.22 Vaivšava 0.06, Sofija 3.20. pritisku laško vlade in je izginil z Re BORZA. Stran 2. '*T 'A' D O Rt 1 'Maffibor? 3."oktobra--1922, E© tja na Garci siv o jezero, na počitek. Potom pa so počasi začeli prihajati glasovi, da D’Annuuzio komferira z za-stepniki mornarske organizacije, da sprejema predstavite!jo socijulis: iških delavskih organizacij, da izpram in ja svoje politične nazore. Nato je prišla vest, da je težko ponesrečili, da je njegovo življenje v nevarnosti. Resnica o tem dogodku se ni v laški javnosti povedala nikdar, je pa ta, da ga je njegova ljubimka, ki jo je pripeljal z Reke seboj, vrgla z balkona na vrt in se je pesnik in junak pri padcu smrtno nevarno pobil. Laško časopisje je dan-zadnem obljubljalo poročila o njegovem zdravstvenem stanju, dokler ni popolnoma okreval. In sedaj prihaja zadnja vest, ki jo objavlja brescijanski »Cittadino«: »D’Annunzio .ie te dni posetil stari benediktinski samostan v Magnzanu, kjer se je kazal zelo pobožen. V cerkvi je pokleknil in poljubil križ. V razgovoru z menihi je izrazil željo, da bi pogostoma občeval ž njimi, in je dostavil, da naj ga smatrajo za — frančiškanskega tret j ©rednika. Izjavil je, da vsa njegova dela niso dobra, da pa si bo prizadeval, da jih popravi z dobrimi deli. Končno je podaril samostanu svojo sliko s posvetilom: »Svojim ljubim bratom v Jezusu Kristusu nune et sarnper!« Pravijo, da ni izključeno, da pojde D’ Annumzio v samostan! Ker je bil vedno vzor vsem fašistovskim in drugim nacijonalistiškim kričačem, razgrajačem in nasilnikom, bi ne bilo napačno, če bi ga posnemali, tudi sedaj! Tretjerednik z vrvico okoli pasu, križem v levici in bunko v desnici! Italija je res lahko ponosna na svoje »velike može«! Amerikaraec o Jugoslaviji. Pod naslovom »Jugoslavija se pojavlja kot velika sila v Evropi« ie prinesel nedavno ugledni ameriški list »Washington Herald« iz peresa znanega novinarja Franka Sajmondsa, kater rega razprave prinašajo gotovo vsi u-glednejši ameriški listi, članek o važni nlogi, ki je prisojena naši mladi kraljevini v zvezah Evrope. Članek obsega skoro celo stran velikega formata omenjenega lista ter vsebuje kratek histerija! našega naroda, balkansko in svetovno vojno, njune posledice, položaj naše kraljevine med sosedi ter v Evropi vobčs in veliko zadačo, katera, jo čaka in kateri je popolnoma dorasla. — »Od ujedinjenja Italije« — tako začenja članek — »ni gotovo bilo ničesar bolj romantičnega kakor je bilo usta-jenje Jugoslovanov.« Dočim je do pred desetimi leti bila le neznatna državica, danes je ta kraljevina zelo važen faktor v Evropi, doživevši v enem samem deceniju »enega naj impozantne j ših preobratov v Evropi«. Nadalje pravi Hrvatska vas. Nikdar še ni imela hrvatska vas takega pomena kot ga ima danes. Iz uje črpa svojo moč Radič, ona stoji sredi med hrvatsko preteklostjo in jugoslovansko bodočnostjo. Do prevrata so bile hrvinske kmetske rnnož. slabo organizirane; po prevratu pa je v hrvatski vasi završelo kakor v panju. Radičeva seljačka stranka, ki sta jo ustanovila, brata Stjepan in dr. Ante Radič, je bila v saborski dobi skoraj brez vsakega vpliva. Volitve na prv. vasi so bile prava karikatura volitev. 0 tem ne manjka opisov tudi v literarnih delih. Vse je bilo odvisno od »kortešov« — t. j. agitatorjev. Hrvatski kmet ni imel ni.kn.kega določenega nazirauja o svetu, o državi pa o političnem življenju. Zabavljanje čez Madžare, ki si ga slišal tuintam za (kmečko mizo. ni bilo politika. Kmet se uči politike v občini, Iti mu je najbližja in najkonkretnrjša oblika državne organizacije. Ustroj bi vat ske občine je bil in. je še vedno birokrati čem. Co ga primerjamo s slovenskim (t. j. z avstrijsim tipom občine), spoznamo, zakaj se je morala v hrvat-skeim kmetu razviti medlejša predstava o tfcržavi in političnem življenju, kakor se je razvila v slovenskem kmetu. — Hrvatska vas ima tudi drugačno psi- omenjeni novinar, da je igrala Srbija ra čaisa svetovne vojne mnogo večjo u-logo, nego sc običajno misli, na opisuje herojsko borbo, katero je Vodila z neprimerno močnejšimi sovražniki, a za; umik skozi Albanijo pravi, da je bil »eden naifantastlčnejših in najstrašnejših dogodkov svetovne vojne.« Glede postopanja Italije nap ra m naši kraljevini pravi, da je popolnoma prevzela vlogo pokojne Avstrije, hujska joč na nas Madžare, Albance in Bol ga-re. Madžari sanjajo še danes o boljših časih, ko bodo z orožjem v roki obiskali izgubljene kraje, a Bolgari ne prenehajo misliti na Makedonijo, Solun in Jedrenje, tako da se nahaja Jugoslavija med stalnim sovraštvom Italije, Madžarske in Bolgarske. Po kistori.ia.tu prehaja pisec na najnovejši položaj Jugoslavije, osobito z ozirom na osnovanje Male antante, ki ima 40 milijonov prebivalstva, torej več nego Francija. Dejstvo, da Francija podpira Malo antanto ter s tem direktno in indirektno tudi Jugoslavijo, ki zadobiva s tem možnost, da postane močna sila na Jadranu ter tako vedno bolj nevarna. Italiji, je eden glavnih vzrokov sedanjega italijansko-francoskega sovraštva. — Italijanska politika, ki je skrajno kratkovidna in po svojem duhu avstrijska, je na vsakem koraku blokirala jugceloveneki napredek. Francoska pomoč pa pomaga Jugoslaviji vzdrža-vanje in organiziranje vojske, ki je že sedaj ogromna in ©na najboljših v Evropi. Mala antanta je ena, ki paraleli-zira italijanske pretenzije in vršenje kontrolno uioge na Balkanu, zato je naravno, da vidijo Italijani za njo — Francijo. Svoj dolgi članek zaključuje Sajmonds s konstatacijo, da .je Jugoslavija kljub sedanjim neprilikam, ki so posledico .dolgotrajnih vojen, zelo bogata zemlja, bogata osobito na ru dah in izvrstnimi poljedelskimi pokrajinami. Jugoslavija bo — pravi — v teku ene generacijo podvojila svoje prebivalstvo ter bo v najslabšem slučaju država, s katero bo treba računati v vseh evropskih kombinacijah. V slu čaju vojne ž njo se mora že danes računati kot s faktorjem ©šobite važnosti. Cel članek je pisal zelo objektivno z višjega, svetovnega stališča ter je od prvega do zadnjega stavka za nas zedo povoljen. Veseli nas, da po vsem onem kar pišejo naši separatistični listi o inozemskih vesteh o naši državi, ki izvirajo nedvomno iz vrst naših sovražnikov in s pomočjo njihovega denarja, poročamo danes lahko o tem članku, katerega, je napisal eden najuglednejših novinarjev Severne Amerike v resnem in uvaževanem vvasliing-tonskem listu in to iz lastnega nagiba in le iz ljubezni do resnice in objektivnosti. iS3— m—|3)_(3]_£L_jglj_.g3j_ £2)—£g) Pristopajte k CSVSD! Cel—£e3--te)—®—□—Cčg!—[gl-—Gg—£3) ta ilsfscn vesli. hologijo, drugačni milje. V slovenski vasi ne moreš skoraj nikjer mislili na preteklost, dočim ti v hrvatski vasi leži takorekoč na dlani. Čutiš, da si v bližini fevda In. sveta. Noša, navade, ljudski značaj itd. — vse to je v tesnejši zvezi s preteklostjo in ima večji vpliv na sedanjost, kakor si misli »prekosot-lanec«, ki se ni vživel v hrvatsko krneč ko d/ušo. Politizirali so na Hrvat ©kem navadno le »kaputaši«. Knputaš je to, kar pri nas škric, Hrvatska vas ni prijateljica mosta, in demagog, ki jo hoče voditi v sedanjem stanju, ko je vsled vojne zavrela, mora hočeš-nočeš udrihat! po gospodi. Seveda je med kmeti še mnogo treznejših, dalekovidnejših. A. ti so danes osamljeni; zakaj, to 'ustimo ob stran i. Vaški kaputa.ši so bili ved no in so sedaj ljudje zase. Literatur i je fiksirala nekoliko krasno zadetih fino v; te ljudi najdeš v vsaki večji vasi. Treba je poznati njihove nazore, navade in posebnosti. V ozračju take polin-teligentne družbo se je ogibala predvojna politika hrvatsko vasi, osredotočena okoli besede »nagodba«. Kdor ne pozna toga ozračja in njegove psihologi je* ne moro razumeti današnjih razmer* Radič je nervozna in skrajno subjektivna natura, a razumel je boi jo nego vsi drugi dušo hrvatsko vasi. Vojna ie ljudi zmedla, jih razmetala širom Kapitulacija komunizma pred kapitalizmom. Londonski »The Statist« z dne 1.6. septembra t. 1. objavila, kakor poroča v ruskem listu »Ra!« znani •ruski znanstvenik Struve, besedilo pogodbe, ki jo je sklenil sovjetski komisar Krasili z družbo »Russo Asiatic Ompany« oz. njenim predstavite!jem Mr. Lesli Urquhartom. Ta pogodba določa med drugim: 1. Rusko-azijska družba dobi v najem za dobo 09 let svojo imovino, katere vrednost se ceni na 56 milijonov funtov sterlingov. 2. Za škodo, ki je bila storjena na imetju te družbe, bo sovjetska vlada plačala največ 20 milijonov zlatih rubljev (2 milijona funtov) odškodnine. 3. Kolika bo iznašala ta odškodnina, ki ne smo presegati 20 milijonov zlatih rubljev, določi mešana komisija. 4. Glede dela veljajo splošna pravila državne zakonodaje (complies ivith state regulations); delavski sovjeti nimajo pravice se vmešavati ne v gospodarsko upravo no v tehnično vodstvo dela. 5. Najemnina z vsemi dokladami iznaša S odstotkov tekoče prodajne cene pridelkov in izdelkov, R. A. C. pa jamči za minimum proizvodov, ki se še določi. G. Spore rešuje posebno razsodišče. Pogodbe sicer sovjetska vlada še ni ratificirala; navsezadnje jo vseeno, ali jo potrdi ali ne. Komunizem obstoja pač le v teoriji, vsak praktičen poskus pa se je zlomil že na prvem koraku. — Dejstvo, da eksponent »komunistične« vlade sklepa tako ponižujočo pogodbo s predstaviteljem velike kapitalistične družbe, je le nov dokaz o življenjski nesposobnosti komunistične teorije. P. Struve pristavlja: »Izza Genove in Haaga so take pogodbe, kakor je ona med Krasinom in Uvquhartom, jasno znamenje, da se proces samorazpadanja komunizma ne da preprečiti.« Življenje delavcev ped delavsko itfk taturo je vse prej kot človeško, pravi nihče drugi kot moskovska »Pravda«, uradno glasilo ljudskih komisarjev. Sicer pove svoje mnenje z drugimi besedami, a kaj drugega si bomo pač mislili, če čitamo v njeni moskovski kroniki ganljive opise bednega položaja delavksih družin. Spominjamo se, du so podobne prizore opisovali ruski pisatelji »buržoaznih« časov, na pr. Ne-krasov. — Kaj se je tedaj izpremenilo, če proletarec še vedno trpi (da niti ne omenimo muzika, ki se je moral pod komunistično diktaturo vrniti h kanibalizmu divjakov)? Isgleda pa, da je vendarle drugače, kakor se dozdeva Pravdinemu« lokalnemu kr oni st. n. -Tipe pač le oni, ki so »ubogi na duhu in niso vedeli zasesti udobnih mest pri sovjetskih uradih ali se no morejo pe čati z verižništvom. Na ta način so si tisoči pomagali, zato so pa morali ruski intelektualci umirati od gladu ali iti v ječe. sveta, razkazala tuja mesta, jih pohabila, onesrečila in porušila stebre običajev. To je bil nekak duševni orkan, ki je zapustil v hrvatskem seljaku neprimerno večje sledove kakor na pr. v slovenskem kmetu. Hrvatski krnet je izprcgledal tudi politično, začel jo tipati okoli svojega uma in iskati poti, katero bi bil lahko hodil že davno, če bi hrvatska inteligenca razumela svoje dolžnosti in naloge. Radič je bil primeroma najbolj znan med kmeti, zato je tudi imel največ pogojev, da postane najslavnejši predstavit ©1 j nove, jugoslovenske Hrvatsko. Rarlid jo res postal največji, hrvatski politik, ali pozitivna vrednost njegove politike je silno majhna. Kaj je prinesel Radič v hrvatsko vas? Da, politiko: ampak tisto politiko, o kateri bi dejal ruski pesnik Puškin, da je močna kakor- veter, a. radi 'nerodovitna kot, veter. Radič je imel ključe do dragocenih zakladov; v novi dTŽavi bi mogel v treh letih popraviti eno desetletje grehov hrvatsko inteligence. Radič pa so omeju.1© na negativno kričaštvo. Tz knjig, ki jih je prečite! ogromne kupe, jo skombirltrs 1'riov fin držate; segel je •po najhddaljč-ifčjš£m, 'rtainesto da bi izboljšal najbližje in najnujnejše Zapeljal je hrvatsko vas, ker ji jo ponujal kakor spretni zapeljivec naivnemu dekletu cisto nek? '„-!!jiy_e reči. Hrvatska * Veniželistična vlada r.a Grškem. Vesti o proglasitvi republike na Grškem so bile preuranjene. Dejstvo je, da je rpublikansko gibanje se.o zn c da. si tudi mladi, kralj Jurij ne nun pridobiti splošnih simpatij. . jL mož sedanjo Grčije je "V eni z e! os m v so upate vse. oči. Ce se kralj sjpprazute z Venizeloebjn, obstoja možnost, ?a monarhija ostala. V soboto ie nu.i y . glažena sestava nove vlade. ■ reu!,ec, i štvo in vojno ministrstvo je 1)r.tV.’,. venizelistični general Oharalamte, ' -nanje zadeve Ksiiolopulos. k . odpotoval iz Pariza v London j*-1,‘ stopil v pogajanja z antantnimi oi * A nglija ss no more izogniti s Turčijo? Angleški listi ra " čil in komentarjev o dogc-as*1 • vzhodu. Splošno sc sodi, da se .’© t žaj tako poostril, da bo Angina m ■' poseči po vojnih sredstvih in z Oi^j ^ prisiliti Koma 1-pašo h kapitnlam]1, . Turške čete so se že pojavilo m;' 0, obali nasproti Carigrada; nov-tra*-* ne sploh 710 respektirajo več. _ ,3< * Kenta! paša želi pogajanja, z-J■ . va pa Carigrad, Kerna! noša J3 ,g komunike, v katerem progla*2* tu vlada veliko narodne skupsei-no^ pravljema r.a pogajanja, zahteva izročitev Carigrada in Zapada® cijo. .0 te * Turki — orodja boljšev.kov« ■ x ur.ii — oroaje da takoj v začetku se je moglo angorsko gibanje podpirajo rUS^ a je vseeno neza ^ voljna in bo še bolj nezadovoljni bodo vsa RadideAra dražila^ teS, svojo moč, Hrvatski kmet je_olove » a alnega mišljenja, in četudi jo iskanjo resnice veled nezadosto5 ^ lektualue in zrahljane srčne počasno in polno ovinkov, j® i'L,.zpal gotovo, da Im v bližnjem času sp ' ^ realnost in videl, kako neznat pač uspehi Radičevega nervozuega sedičonja. Spoznal bo, da mu j® ” ^ vsem potrebno mnogo, mnogo ^ danskih 7-©foi-in, organizacijo iu I*0 ^ nega kulturnega dela. Brez tog3-Naijbližja stvar na svetu mu Je 1 oa hiša in še to je treba preosu jg dalj ji več svetlobe, zraka, hiigG® . 0ji-reda. Od domače hiše je treba l"\ ,- je črni in tako naprej. Ves napr® odvisen od treznega realnega . bo prvi prinesel hrvatski vam onega praktičnega in ©motren©#*1 ^ ki gfj, jo izvršila na pr. danska © . ka vas, ta bo v hipu zasenčil R1«1 •" J—SP- Bojimo se le. Ha. Tai s svojimi uErepi’ ne škodoval našemu mariborskemu šolstvu, katero je tudi smatrati obmejn im ter raibi prvovrstno učiteljstvo. Obmej-rabijo nekoliko stareje šol. voditelje, katerim je prideljeno mlado, a-Siliio učiteljstvo. Mariborski okraj. šol. svet je že vse lepo uredil, a vsled odloga Viš. sol. sveta je moral zopet imenovanja učiteljstva preklicati. Na lak oaein -ne bomo prišli naprej. Za obmoj-n° šolstvo mora biti kritje, obmejni Kulturni delavci morajo dobiti še v svrho izvenšolskega dela podpore, in naj se vzame denar kjer hoče. Uči tel j-stvo^mora biti gmotno dobro podprto ^sr šole preskrbljene z vsemi potrebščinam^ kar je vse to urejeno v A v-s*uji. Tu bo naloga CMD, da prispeva Za obmejno šolstvo v izdatni meri. I)a Pa. bo ta lahko vršila svojo nalogo, je oizaost vsakega zavednega Slovenca, a žrtvuje kaj v ta namen. Odmte ro-odnrfco srce! m iT~ ^a^ostno poglavje. Prejeli smo: i_ večer stopim po opravkih v neko Gostilno. Vidim več vojakov in civilnih seb, ki se ločeni v gruče vsaka po svo w stanu pri svoji mizi po svojem zabavi0- p0 sprejetem prvem utisu se mi i» da se vsi v prijateljskem razpolo-mMm niec* se^°j sporazumejo. Pa temu v .. tako. Od neke vojaške mize sc aigiie mlad srbski vojak, stopi k rae-><■ ,t?r !Tie vpraša: »Zakaj Slovenac mrzi ' i:na? — Ljubše bi mi vendar bilo, da jujn.PGCJ Madžarsko ali Avstrijo, kakor j. .a'’ kjer sem mislil najti svoje brate, ^ sor so me doma učili, kjer pa vidim, ip, ,1as mr;;ijo« itd. Sramoval sem se po .» °esedah, s katerimi se brat čez bra-■j Prjtoxuje: pomiril sem mladega, mirno ; spodobno se obnašaiočega vojaka ter v,, stisni] roko, kakor da bi ga hotel pro-. i odpuščanja. Vrnivši se čez nekaj yII11Jt zopet na svojo pot. sklenil sem, \ani vPps!ati te vrstice. Ne vmešavam ' v +voia5ki živelj itd. pa morda bi bilo iv es, naprositi garnizijsko poveljniški.0; f-a bi se med vojaki v šoli upeljal tu-5Vr}^ct1z'vne^i P o uk o primerni oliki v sVc *?. razširjanja in utrjenja večje brat-nia 'wbt?7nj in medsebojnega spoštovati.. skrbelo, da se ono večjemu delu ^ foncev prirojeno zabavljanje čez &.!’ 11 ’ Vegovega — zatre in slovcn- , ®!1UI• vojaku raztolmači stališče, ki ga ■' v Jugoshviji. Jačenje sloge, on'e.on° vojaki različnih plemen, ic ^^ecenljive vrednosti za bodoči trd-ja3si obstoj naše države. — In več men-ne ho treba pridjati tem vrsticam, ^čiška ppSftrna bramba je .sla* h J fOletnico svojega obstanka dve ,, na Tavčarjevem vrtu. Svirali a rodbi. •^7 t Ivan Kavžnife V LjuMjani ;,e A';’1’! winolo sobota predsednik' "išjega Da? t ?5a' Fc^išča; Ivan Kavčnik, eden .^nejSih’ pravnikov m organi-5'odne oblasti v Jugoslaviji. u‘* '°3'aik je bil mož ideolne delavno-lla 'p Testnosti, neumoren kakor mrav-' ' red par tedni je prišel ves premo-•Tair ^ ’n v^s dan predsedoval se-<5j . mišjega, deželnega, sodišča. Pri tem V na-kr#pal mrzlico, ki sora-vila ka~ rer«n bogataši vozijo z avtomobili. Seveda, mu ni znano. da. je na bencin zelo visoka carina, namreč na kilogram ‘20 kron, tako da stane danes kg bencin 52 kron, med tem ko je v vseh drugih državah' cenejši. Vprašamo sodnega predstojnika sodišča v Ptuju: Ali mu je znano, da hodi sodni uradnik Mikuletič po javnih shodih hujskat in da blati državno upravo? Ali. mu je znano, da je v stanovanju tega kancelista pisarna NSS, kier so kujejo javni napadi po časopisih, ki so no krijejo z resnico? Ali mn je znano, da stranke vsled svo-ie miroljubnosti in ogrorčenia mul noče* jera tega odnega uradnika nočejo več imeti s tem uradnikom onravila pri sodišču? Kaj misli ukreniti, da se prot i temu človeku v enaki meri uporabljajo pred ni si višje in. š*glede političnega udejstvovanja kakor na-nram drugim sodnim nameščencem. Ptujčan. r 1 Važna seja mariborske krajevne skupine Zveze indusfcrijcev. Mariborska krajevna skupina Zveze industrijcev za slovensko ozemlje sklicuje svoje člane za sredo dne 1. okt. t. 1. ob 3. uri pop. v mali Gotzovi dvorani k važnemu sestanku s sledečim dnevnim redom: 1. Železniški tovorni promet kot ena glavnih zaprek razvoja in ekspanzije naše industrije, z ozirom na p'.'cdx>toie- j čo veliko konferenco o tem predmecu, | katero sklicuje Zveza industrijcev v Ljubljani dne 5. ali (i. oktobra t. 1. 2. Carinske in devizno zadeve. 3. Referat o zaščiti in zavarovanju delavcev. 4. Poročilo o kongresu industrijcev v Beogradu z dne 18. in 19. septembra, kjer se je zavzelo stališče napram za komi o zaščiti in o zavarovan ju delavcev. 5. Novi poštni tarifi. 6. Slučajnosti. Z ozirom na. to, da vsi navedeni predmeti dnevnega reda predstavljajo veleaktualna interesna vprašanja za našo industrijo, pričakuje odbor mariborske skupine, da se bodo vsi gg. člani sestanka 'zanesljivo udeležili, ter o-poza.rja slasti na to, da je omen jena konferenca Zveze industrijcev v Ljubljani zamišljena, kot velika, resna stanovska manifestacija, in opomin, da se današnjemu, ne samo domači industriji, ampak tudi splošnosti škodljivemu stanju v železniškem prometu, predvsem na progah državnih železnic zagrebške direkcije, napravi konec. Vabijo se k udeležbi tudi zastopniki novin. Mariborske vesti. Maribor 2. oktobra 1922, m Šima Markovič ni bil aretiran v Mariboru. Ljubljanski listi so prinesli vest, da je znani komunistični voditelj dr. Šima Markovič prišel dne 23. septembra t. 1. v Maribor in se nastanil v skromni sobici. Trdil je, da bi lahko o-stal neopažen v Mariboru toliko časa, kolikor bi hotel, ako se ne bi bili skregali dve njegovi gospodinji. Ena izmed njih ga je iz osvete prijavila policiji, ki ga je zasačila »ravno v trenutku, ko je premišljeval, kako bi prišel v Beograd.« — Mi smo se na pristojnem mestu informirali glede resničnosti teh vesti in lahko ugotovimo, da dr- Šima Markovič sploh ni živel v Mariboru in tudi ni bil v Mariboru aretiran- Pomota je nastala po zaslugi beograjskih »Novosti«, ki so poročale, da je bil dr. Markovič aretiran v Gornjem Sisku pri Mariboru (!). V resnici pa je bil dr. Markovič aretiran v Gornji Šiški pri Ljubljani in sicer ga je aretiral detek!tiAr ljubljanske policije. Nasproti vestem, da dr. Markovič sploh ni bil aretiran, ampak da se nahaja na Dunaju, pa lahko poročamo, da je bil dr Markovič v spremstvu policijskega nadzornika in stražnika ljubljanske policije eskortiran v Beograd in oddan v tamoš-nje zapore. Dr. Šima Markovič pa je v Beogradu tako znana oseba, da je v tem slučaju »error in persona« izključen. m Vesslica v prid obmejnemu šolstvu, ki jo je priredila CMD dne 1. oktobra v Narodnem domu, je nad pričakovanje dobro uspela. Narodno gledališče je v-prizorilo na odru v Narodnem domu Nu-šičevo šaloigro »Običan čovek«, vmes pa je svirala godba glasbenega društva Drava, eegar pevci so zapeli par lepih pesmic. Dokonča- jo trajala živabna zabava. za katero je bilo vsestransko poskrbljeno. m Vabilo. Cenjeno občinstvo uljud-no opozarjam, da bom prihodnjo nedeljo dne S. t. m. imel v trgovini celi dan razstavljeno svoje nravkar doslo vsakovrstno zimsko sukno, vseh" vrst platna. in drugo modno blago. Vsakdor se uljudno vabi k prostemu ogledu naloge. o kakovosti blaga in resnično nizkih cenah se bo vsak osebno prepričal. To nedeljo celi dan nrost vhod v trgovino in ogled blaga. Franc Mast ek. Glavni trg 16. 1871 m Velika kavarna. Najmodernejša kavarna v Sloveniji. Na razpolago tu in inozemski listi, Eleganten Bar. — Dnevno koncerti. Kultura in umetnost x Socialna Misel. Prejeli smo sep-tembereko številko 1. letnika »Socialne Misli«, Gosar-Terse,glavove revije za vse panoge socialnega, in kulturnega življenja, ki ima sledečo vsebino: Bo-gumiil Šedivy (Beograd)) Misli o ver-sko-kulturnem zbliža n ju s srbskim narodom. — Dr. A. Gosar: Padanje valute in problem varčevanja. — Oosmopo-lita: Boj za vzhod. (Angleški imperija-lizem v Orijentu). — Janko Kralj: Zemljiška reforma no vojni. — Ivan Bukovnik: Mednarodna zakonodaja glede osemurnega delavnika. — Pregled: Kongres javnih delavcev v Zagrebu. — Bevija: Sokolstvo. o Telovadba starejših bratov se vrši z»pet od pondeljka, oktobra naprej vsak pande!jok in petek v gimnazijski telovadnici ob 20. (S.) K uri zvečer. Pozivamo na, mnogobrojen obisk, ker jo le tedaj možna razvrstitev v več vrst po telovadnih zmožnostih. Obfave. § Banubius-kvartet znanega dunajskega pevskega društva priredi dne 9. oktobra v Gotzovi dvorani koncert z obširnim sporedom. Predprodajo (vstopnic pri Hoferju v Šolski ulici. Gospodarstvo. g Dobava brzojavnih drogov. Mora narica. v Boki kotorski naznanja trgovski in obrtniški abornici v Ljubljani, da potrebuje hitro 400 telegrafskih drogov in sicer: dvesto drogov 9 m in dvesto drogov 12 m dolgih. Stebla morajo biti borova ter imeti na vrhu deblino od 12—15 cm premer. Borovec mora biti popolnoma zdrav. Drogi neinpreg-nirani. Rok dobave čimpreje frank o vagon železniška postaja V ceno kal-> kulirati tudi 4^%, katere treba plačati za državne takse. S kolkom za 3 dinarje kolkovane ponudbe je poslati naravnost Odelenju za mornarico v Zemunu’« g Kriza v švicarski industriji vezenin. Vsled visokega kurza švicarskega franka je nastala v švicarski industriji vezenin kriza. Izvoz je padel tako zelo, da so nekatere tovarne že popolnoma. ustavile obratovanje. Če vlada v najkrajšem času ne dovoli moratorija, bo delo v industriji vezenin popolnoma zastalo. Vtisa iz zagrebške vinske razstave. Skoro ob istem času smo imeli letos v Jugoslaviji tri vinske razstave in sicer v Ljubljani, v Mariboru in v Zagrebu za vina iz bivše banovine. 'En dokaz, da iščemo tu kakor tam novih' možnosti delati za naša vina reklamo ter jih spraviti na vinski trg. Ljubljanske razstave žal nisem imel prilike videti, zato je ne morem presojati. Presojo mariborske razstave prepuščam kakemu drugemu neprizadetemu stro« kovnjaku in le glede zagrebške razstave naj mi bo dovoljeno, da na kratko reagiram. Zagrebška vinska, razstava, ki jo je priredilo »Krvaitsko-Slavonsko gosp o * darsko društvo v Zagrebu«, je bila goi tovo najobširnejšo prireditev te ,vrst« sploh. Nahajala so je v glavnem pavi/ ljonu : Zagrebačkog velikog sajma«*. ki je za enake prireditve, in ,oe bi bilo tudi Š9 v mnogo večjem obsegu (priporočam ta paviljon merodajnim kr o-gom, ki nameravajo prirediti velik« vinsko razstavo za celo Jugoslavijo) imenitno usposobljen. Tukaj je prostora za poljubno veliko oddelkov in za čim popolnejšo razvrstitev vseh v Ju>, goslaviji pridelanih vinskih proizvot dov. Naravnost idealno rešili so pa prireditelji zagrebške vinske razstave zadevo poskušanja vin na. ta način, da so v sejmškem redu predvideli in ločili od 1. poskušnje vin za vinske trgovce in strokovnjake, 2. poskušnjo vin za širše sloje interesentov. Za. strokovne vinske poskušnje so bile določene pred-poldanske ure, za širše kroge za,nima,n-cev pa popoldanske. S tem se je n* enostaven način oskrbel za pri st.ro kovnih poskušn jah neobhodno potrebni mir. Ta princip ločitve bo treba t prihodnje pri vseh vinskih razstava!, in vinskih sejmih strogo izvesti, da nt trpi glavni smoter vseh takih prireditev, pri v,ah iti vinske kupce od blizu ii daleč, da se informirajo o kvaliteti raz; stavljenega blaga in si nabavijo potre bne množine vina. na podlagi razstav' Ijenih vzorcev, — in še le v tem tre nutku bodo vinske razstavo in sejrn dosegli svoj pravi cilj, ko bodo vinsk trgovci, krčmarji, in preknpci brez izjemno smatrali za svojo dolžnost, dr take prireditve posečajo. Seveda z druge strani se pa ne snu od takih prireditev izključiti tudi drn gih interesentov. Tudi tem mora bit' dana možnost, da se informirajo o liva liteti razstavljenega vina. Tu jim na' bo še1« v t-n.teri so učijo ncznnvati 'i T &£ BOK « 'Maribor: 3. oktobra ^22- {pokVarjeno, pristno blago, tla ga potem morejo zahtevati v. lokalih, lcatere poseSajo. finske ra*»fcave bo dandanes zelo dragocene prireditve in -tudi v svrho 'vsaj dolmegra iknritja etro&kov je neobliod no potrebno, da so čimbolj obiskano. — Obisk pa bi ostal seveda minimalen; Že bi se omejil lo na vinsko kupce in Btjpoikovnoiaikej mto morajo in bodo morale biti poakušnje vin, ki tvorijo naj-jvečgo orivJačno silo za poeet vinskih razstav, na raapolaisro vedno tudi interesen/toni iz širših ljudskih slojev. Kar se tiče razsta ve same, so se dolbite pokušnje v 16 »kušaonicah« in sicer v petih vina od prodneentov, v ede-mjstih vina od rajnih vinarskih za-dnuig in vinskih trgovin. Producentov »e je ndeležiJo 92, vsak s po več vrstami vina. V razstavo so se prejela vsa vina, tndi bolna in taka r. napakami in to ~ po mojem mnenju — ni bilo dobro. ] (traminec, drobna graševina, laška ' Pa tudi za nas vinogradnike izven Ut* Od takih prireditev bi se morala pvjn- graševina. beli burgundec, modra fran-j vaške, posebno za na« vinogradnik v cipigemo izključiti vsa vina, ki niso po- kinja, kraljevina, silvanec, in namizno) j Sloveniji, naj bodo ti uspehi bodri*0' polnoma zdrava m brez napak in sicer so povreta z umetnim kvasom sorte da so poslužujemo v večjem obsegu » f «';eh vzrokov: 3. ker vendar ne gre, »Ay« iz Francije ped vodstvom ravna- da bi se delala reklania (vsaka razšla- telja kn*. enodoškega zavoda v Zagrebu, va o e reklama za udeležnike!) zn vina, g. prof. Koitnera. Ta vina h letnika ki kvarijo renome dotičmega vinskega okoliša in 2. ker bi morali posetaiki takih prireditev biti v naprej zasigu-vani, da je, kar so jim tam nudi, zajamčeno pristno, zdravo in brezpogreš-no. No glede na to pa jo bilo razstavljeno na zagrebški razstavi oljilo prvovrstnih vin, ki so se odlikovala po svojem Čistem izbornem okusu in sortnem bukeju, kakor sc jih dobi le pri umnem kletarstvu. Najimtoresantnejša pa jo bila zbirka vin v »kušaonick drž. gospodarski h zavodov in med temi iz szemalskog dobra Božjakovina". Vina iz tega zavoda Bernhard Kellermann: . PREDOR. Roman. (Ds!J».) (61) »Umeknlte se!« je vpil Allan na ves glas. »Zgodila Se je nesreča, to obžalujemo ,vsi! Oteli bomo, kar se oteti da!« Zdaj pa so z vseh strani privršeli glasovi. Bili so Vzkliki, kakršne so vikali že od davi. »Ti si kriv... na tisoče je mrtvih ... V past si jih ujel « Allan je ostal miren, nogo je imel na stopalnici. Z nevoljnim, hladnim ozirom je prestregal vzdražene glasove, široki obraz pa se mu je mračil. A nenadno — ko je razmaknil ustnice, da bi odgovoril — je zdrgetal. iV uho mu je bil šinil vzkrik, zasmehljivi izbruh razkačene ženske, in ta vzkrik je vanj zarezal do živega in kar nič več ni slišal drugih glasov. Samo ta, edino ta zmeraj enaki vzkrik, ki mu je neizprosno in strahotno brez premolka udarjal na uho: »Ženo in otroka so ti ubili.. •« ^ Allan je rasel, se iztegal, kakor da bi rad videl v (večjo daljo; glava mu je na širokih plečih krenila vsa ^ revah, zagoreli obraz mu je v hipu poblcdel in njegov zbrani pogled se jc v očeh razpustil in je od prepasti zašvigljal. V očeh okoli in okoli je bral, da je ta strašni glas povedal resnico. Vse oči so mu .vpile Isto pregrozno novico. In Allan je izgubil oblast nad samim seboj. Bil jc Sin rudarja, delavec kakor vsi ti naokoli, in prvi občutek ni bila bolest, marveč razjarjenost. Pahnil je šoferja v stran in voz pognal, še preden Je sedel za kretalko. Car se je zakadil v množico, da se je preplašena krikoma razgrnila. Potem so gledali za njim, kako je puhnil v dežev-»osivi mrak. »Zdaj pa ima!« so vprek večali porogljivi glasovi. *Zdai ve, kako to de!« A poedini so zmajevali z glavo in rekaii: »Ni bilo prav — žensko, majhnega otroka...« I Pobesnela Italijanka pa jc vpila zasmehovalno in rezko: »Jaz sem jo pogodila v čelo! 1921 so nenavadno popolno razvita, so tali čistega, svežega, ljubkega in pri-kupljivega okusa in tali karakterističnega sortnega bukeja, da jih moram šteti k najboljšemu, kar sem imel priliko kedtij pokusiti. Odkrito čestitam gg. strokovnjakom omenjenega, »dobra« in specijelno g. prof. Kaitne-m na teh krasnih uspehih, ki nas navdajajo z najlepšitni upi v bodočnost. Oo bo vedelo hrva.tsko-slavo.nsko vinogradništvo to uspehe primerno izkoristiti in' za gojenje umetnih droži iz svoje kletarstvo primerno izboljšati, j vinskih vrst na vseh svojih kme>1 bo lahko vsak čas tekmovalo s svojimi proizvodi na svetovnem vinskem trgu.! z večjo vnemo umetnih droži v na^v-1 kletarstvu,, ki bodo sigurno mnogo Pri* pomoglo k boljšemu in hitrejšemu ras* vi/tku naših vin, posebno v slabših v”'" sitih letinah, kakor to dokazujmo. z.° dosedajno podtušnje na maribo.rs.ci m* nareki šoli. Doseženi uspehi vrenja z umetnij kvnsem pa naj bodo tudi opomin na-’* vladi v Beogiradiii, da uvode čha 0 nejše sistema! ione preskušnje vseh * znanih umetnih vinskih droži na vs(j,1 svojih vinarskih zavodih, kakor tu *» i da ustanovi čim prej posebne cdclc“' donia'Hli kemičnih zavodih. Vinarski ravnatelj Paklav«®^ •sto vtaknjeni} je sveča cvrsio Vl.a,“‘;:nj| bo morda izvrnila. Potem je stoj cul neko služkinjo, kako je ihteč vzklikala: »Gospod | Vstal jc in pogledal ali je domu ~iK in, ?z -Klasu te tllikc->e zvenelo v svečnik‘in sc ne bo moro.* b,«,.«. . Ulv„, - w Inn«? Ll v:1‘,1Jec n M°r'1C’ lu SJ ne ve poniočl’ da se -ie k vratom in odtod še enkrat pogledal Maudo. V duj zopet osvestil- Stopi je .v polutemno stamco, nasproti je videl, kako se je vrgel nad ljubljeno Maudo- Vjdiug mu je pnsel zdravnik. ] jema, kako ihti, veči, moli, kako jo prosi odpuscenj® i:.,, ! ' ? . . . , „ j z» sleherno trenotje, v katerem po njem ni biia sre^ iprayl.cn sem, doktor,« ie del Allan polglasno,; — ,v resnici pa jc stal ob vratih in jo gledal, a s tako mirno, vsakdanjo izreko, da se je zdravnik i Nato jc odšel. začudi!Jn mu je naglo pogledal ,v oči. »Tudi hčerka, J Gredoč v sobo, kjer mu je umirala hčerkica, ie n j iemal jz globine srca svoje poslednje moči. B°^r h.e. l Jjuca so o- je s tem. da je v spominu oživljal vsa strahotna 1 notja svojega življenja, vse nesrečnike, katere je dP' moŽa> doktor ?« »Bojim se, da je ne bo moči oteti. kvarjetia.« ’ } Vcfnnlf molče Kimnil jn krenil na stopnice. Zazdelo mit raztrgal na koščke in Škulje preluknjalo, _ ■ ' 1°pi‘ Je. Sama sveča je brlela v sobi. Maud jc katerega je pogonsko kolo zgrabilo in ob steni J ^ ina;-, A?iraJ’ pred- MMUdmo spaimco’ JC mečkalo In ko je prestopal prag. je po»«Jj stala bolničarka m je Allanu pomignila. _ ; »Spomni se, kako si nekoč v zasutem sloju zaC , 11 p J , Samo sveča je brlela v sobi. Maud je Pattersonovo odrgnjeno golenico . . .« = “iC^Vina'- "° P,l0sčata’ vošce"a’ i Prišel je baš še v pravi čas, da jc doživel tv. ^ -tZK i p..in ve,s Pokojen a na videz pojemajoče dihe svojega malega sladkega angje. d / ,V Jeni!j brezkrvnih potezah malo, ponižno Zdravniki, strežnice in služinčad so stali po sobi* h «?> < vpras.anjc!l na menih napol obledelih ust- kicta so jokala in celo zdravnikom so bile oči solzn ■ vlalnn i^Wnr^Hn,nnci^?nZ-o pr}p. 1 ,°.C1 se Jc lesketala, Allan pa jc stal nem in brez solza. »SpomftujH , N.tni- c r«-«.« • solzice, ki se je razpolzcla.. v vražjem imenu, na Pattersonov odrgnjeni ško- 11 ?i^nJu ,ni Allan pozabil tega vlaž- ; pomni ga in glej, da se nc zgrudiš pred ljudmi.« j. Mi ni Jf nf int i ° ve, .mi Pokojne Maude- > Crcz večnost sc jc zdravnik ob postelji vzraloCio z., i p,r { l‘sf‘ s,ec'c1 zraven njene slišalo sc je, kako sope. Allan jc menil, da se b ? V Prpm i - ^da'x’^tlo, KOrje mu ljudje umeknili, pa so vsi ostali. x $ ilnS Jn T Ja nVn esar' Po -sIavI S0 im! j Stopil je k postelji in poboža! Editbine laske, g “ blodiiemecHe m zmedene misli, a se zanje m menil. ba satll, bi „aJrajgi ge enkrat za5utii njen životek SSfl r !f-la madona- Vzljubil jo je, po- svojih rokah, tako pa si ni upal kaj več. roču iz ljubezni. Izšla je tz preprostih zivljenskih prilik, Odšel ie da!! jnaroSriLf Jv'ie ^ “ VSak ! Ko Jc ^opal po stopnicah navzdol, je nad 7ini0 bal nc Hn 'hi ^ nn^rHi Pnrllrf, ca!| fe -e ' E,aVo nenadno zavreščal glasen, tarnajoč vek, V 7„n _’ ■ * { - .aj p? . , oJednja leta jo njcj na ;e yi0 vse ^;j10 prazen pridušenega ihtenja- .. SfpMie Prijel je Maudino oblo rokico in jo je ogledoval z ! »Oocnnrličtip Fvplin ^ vdrtimi, spaljenimi očrni. Rokica je ledena, seveda, saj j »Gospodična Fvelin « ic' Allan nad?lieval tuje, ^ mora biti, ker je mrtva- Toda mrzlota Ka ni strašila. I netaie mehkn^ LT iSosil H Va Vsako črto te rokice je poznal, vsak nohet, vsak člen.! za tIS,„R0. Sam nočem nc morem — rad W shranil VK j Levo sencc so ji z rjavimi svilenimi lasmi s temena mence ias od žene in od o+rnln Ali h? mi ra oskrbe'1*' ■ Da’ P°K,niti sta začesah. Ali skozi lasno zapredo je ugledal višnjevkast, Toda njhee ne sme zvedeti jeHfe da nri ustreŽete?«1 n* u- K?i- , ,, , - . nekazen madežek. Tukaj jo je pogodil kamen, oni ka- '»Seveda jrosood Allan« Videla i^ da so se ^ »Njega bi bili pobih Maca! Mac je kriv! A nje- men, ki so ga na tisoče metrov globoko pod morjem ! ’ gospod AIIan-* vwela jc, da feovo zeno. Sane bila tako dobra punca!« odkrSili, ker jim je on velel. Prokleti naj i .v. i1, , ™aca-« -’c hlipajoč vikala Italijanka v naj- proklet naj bo on sam! Proklct bodi predor! Višjem aiskantu slabe svoje angleščine. »Kili him! Brez slutenj je srečala zlobno usodo, ki ie prilo-Pobnte ga kakor psa!« - - ' Hiša je stala zaraščena v jadnem mraku. Allan jo ]e P°KledaI in je vedel zadosti. Ko je stopal po škrta-jocem, s kremenovim peskom nasutem notu prednjega vrta se mu je v misli vsilil prigodek, ki ga jc doživel pred Jeti, ko sc je gradila železnica Bolivia - Andcs. Tisti cas je stanoval s prijateliem v isti Icsenfači in tega prijatelja so stavkujoči ustrelili. Allan se jc vračafz diČ«a men, ki so ga na tisoče metrov globoko pod morjem i odkršili, ker jim je on velel. Prokleti naj bodo ljudje,! .Hvaležen vam bom, dokler bom žrv, gosP° Evelin.« ^el1- mas„.a vsa s!cra „„ ^ ^ jo j hotel ob\ aro , ^epni robeC- }(0 jc nriha}al, se je postava vzdrffi111 T iti ' t * * f i i . * ... , i J t (uuui /j ucl olVJtlllu. OtCUll IM iOtl IIMI aela, nebela bi kaj slutil, toda povsem zagonetno se mu jel tako rečeno! — branil bi nala po njegovem navodilu? Saj Val' NaTrtpomlslili Zaliai ra ni bHo UM. tal danes? |ic se i« * Allan se jc spomnil, da je sam svojčas ustrelil dva J • ad’ -J , ,, f ,>ns!avT fHioI T mT v človeka, takrat, ko so naskakovali rudnik Juan Alva- n JyL*lu č* mu je, ^ 3-i rez. Da obrani Maudo, bi jih brez pomisleka postrelil | V /aZdel° S - ^ na stotine. Sledil bi za nio v globine morja — to ni kar j , ■. . . v,’"—v ““»“••''...v jv j ian.u lui-ciiu; — uranu oj jo sto tisoč divjim zverem, 1 v« ■ umor]Cni P^atelj. zazdela dokler bi še s prstom gibal. Pa ra ni bilo tukai ... , vsa_ tuja, nerazumljivo izpremenjena. Prav takšno jci m .vi; :----f-1U- sdaj ovzdnšic okoli njegove hiše ...J v'z; je dišalo po karbolu in etru. Ko je zagledal ndithm beli, obešeni kožušček, se mu je na mah pred, očmi stemnilo in se je malone zgrudil. V tem je za-i Misli so mu po glavi rojile, izgovarjal je j ljubezni in kletve, razmišljal pa ni prav nič. V tem je boječe potrkalo na vrata-»Gospod Allan?« »Kaj je?« »Gospod Allan . . . Edith . . .« ... UH mu Y jvm U1 h , < Morje je oblizovalo in šumelo in enakornern j s hajoč plalo svoje kodrave pene na mokri, sklizjl* (Dalje prihodniic^_ Mala oznanila. Glavni urednik: Radlvo] Rehar* Odgovorni urednik: Rudolf Ozim. Sprejme se gospod na hrino. in *tawovanjs Msjslrors 16 ■nrati 8. 1890 Kupi se mala hiSar. teml)ii!4#m ▼ bližini mesta. Pismene ponudb« na Dorinko. Morje 1S polta Fram. 1867 Gonilni jermeni it najbolisoga nsnja, r tseh idoiih Sirlnati takoj dobarno pri It Kraro«, Aleksandrova c. 13. telefon inter«i-ben 207 10-1883 Ne proda] 2 anlomobil»:t Fiat telo mala rabljen, rtoro nov, 9/24» HP, 6 aedetev, električna ratTcitljarn fn pogon. 1 Skat Lintnsina, 25 HP, generalno reparirana in nanovo lakirana, t zelo dobrem stanin, 6 sedežev. Naslov pove uprav-Bistvo. 3.J871 40.000 kron naorade Otroška postelja belo barvana se eeno proda. Jože j VoSuialova ulica 22/1, 1870 ; onemu, ki preskrbi oziroma odstopi v Mariboru lepo Odd« se takoj biitu Riavnega! stanovanje z 4—5 sobami, po možnosti v bližini obrl ?Knea«ii!Parka- Ponudbc P°d -1S'Tl:i:- poštnoležeče Karlovac. pisarno. Pojasnila: Dravska ■ uliea 10, I. nadstropje, Trata «* "■ 1748 Hlgijenična brivnica se vsam priporoča. Prvovrstna postrož- i ba. Vjekoslav Gjurin, Jurčičeva I ulica 9 1850 ! Odprte lope, deske, los I. dr. * «• bodo dražbenim potom prodajni« na razstavnem postoril dne 3. okt. 1921 Interesenti naj se iglaujo v pisarni Slov. obrtnega d rastra Aleksandrova ccsta 12 najkasneje! do 10 ure. • 1861 nUCSI ===== Črni in rujari premog bukova Pisalne stroje, nove in rab * ZOSrefesJClCa &V©rWBCa drva n* voiove so dobi pri ljeno, dobavlja American Im-1 ^ k tvrdki Lippert, Tattenbachova pert Compaav, Maribor, Ko-! ni. 13. Dostavlja sa tndi na roSka c. 3* ‘ ls.vil dom. 3-1872 MMMM N. J. Sadlocki hiromant, psihogr8^0^ ■din'rfl in Ne pozabi naročnino!; m fizionomist or i vsaki dan od 10.—1 ' I ulici 28-1. 1839 3" Prvovrstni vinski ssdi Iz lirastovine, začeraSi od tesane K 5 po 1. Zagreb. Naročila direktno na tovarno 1865 Električno podjetje I LEBEN, PTUJ Slovenski trg 3. . ;b< Gr/idba elektrarn, električnih krajevnih omreZji1 gjeic-Štalacij v hiše ter tovarne. Splošna oopraVI* tričnih strojev. Tehnični nasveti in prorfint11- _jgj8 in kulantna postrežba, cene zmerne —- • ’ ----------------------------------- ©n©, sBfflmo, drva, prem©^» »-ju« krompžr, sadje in drzne© pp8delitee kupuje in prodaja cesta OSET, Maribor, Aleksandrova ^ % St. 57. Telefon št. 88. fcMtaik ia Komajtc^ >X»Jmes - Xi*ka: mt)bwak* tlsk«r«a d.