IJJ LETNIK XXIX, december 10 EMO* Boljše delo nas bo obogatilo Konec leta je priložnost, ko poskušamo analizirati naše delo v minulem obdobju. Za nami je leto, ki je bilo izredno burno. Soočati smo se morati z nekaterimi realnostmi, ki so nas postavile v povsem nov položaj Nesporno je dejstvo, da se bomo morali v prihodnje nasloniti samo na lastne sile Stanje na področju ekonomskih odnosov s tujino je tisti parameter, ki nam odmerja marsikatero dimenzijo, v katero se bomo morali uokviriti Dolgovi, najeti v preteklosti v tujini, zahtevajo od nas več prizadevnosti, če hočemo, da bomo z rednim odplačevanjem zagotovili našo ekonomsko neodvisnost. Jasno je tudi, da se s takšno nalogo lahko spoprime samo celotna družba in zato tudi ne bo več prostora za lažno solidarnost, ki je v preteklosti dajala vse preveč potuhe nedelu. V naši delovni organizaciji imamo deljene občutke, ko ocenjujemo dosežene rezultate Ne moremo biti zadovoljni s proizvodnimi rezultati, katerih posledica je padanje produktivnosti Seveda lahko najdemo ogromno izgovorov, med katerimi so številni tudi opravičljivi, dejstvo pa je, da nismo izčrpali vseh možnosti, da bi se takemu položaju izognili Premnogokrat smo priče, da pri nas nekateri iz prestižnih razlogov vztrajajo na že davno preživelih tradicijah Še vedno si poskušamo dokazovati, kdo je zaradi koga v Cinkarni, kdo za koga dela in nočemo priznati, da drug brez drugega ne moremo živeti Za nami so tudi zelo uspešno realizirane akcije Če pogledamo, kaj smo napravili na področju aktiviranja nedokončanih investicij, se lahko s ponosom ozremo na leto 1982 Res je, da se bodo pri tem -povečale težave pri povečanem obsegu zagotavljanja potrebnih surovin, toda s tem smo hkrati aktivirali ogromen ekonomski potencial, ki je bi! angažiran v teh projektih, ki mora imeti nujno pozitivne učinke na naše bodoče poslovne rezultate. Tudi pri gibanju izvoza in uvoza so pozitivne tendence tako glede povečanega izvoza na konvertibilno področje, kakor tudi povečanega uvoza in klirinškega področja. Vendar razlogov za zadovoljstvo še ni Naloga bo opravljena šele takrat, ko bomo neodvisni od potreb po združevanju deviz, se pravi, ko bomo krili uvoz z lastnim izvozom Trenutno se soočamo še z eno izredno pomembno nafogo, katere realizacija se bo prevesila v pričetek novega leta, to je z novim sistemom nagrajevanja Pri dokončnem usklajevanju aktov se moramo zavedati, da masa osebnih dohodkov ne bo odvisna od pravilnika, ampak od kvalitete našega dela Zato tudi vsem burnim razpravam navkljub, naše delo ob tem ne sme biti prizadeto Obogateni z izkušnjami, ki smo si jih pridobili v letu 1982, tudi ob še težjih pogojih gospodarjenja, ki nas bodo nesporno spremljali v letu 1983, ne smemo biti pesimisti. Če odpravimo nekatere subjektivne slabosti, ki so pri nas še prisotne in če aktiviramo preostanek notranjih rezerv ter popestrimo poslovno kombinatoriko, bi morali v prihodnjem letu imeti nekoliko boljše poslovne rezultate. V tem pričakovanju in z željo po osebni sreči, ki naj bi spremljala slehernega člana našega kolektiva, vam želim vsem skupaj srečno in uspešno novo leto 1983! Maks Bastl SREČNO NOVO LETO 1983 Likvidnost v mesecu novembru V času, ko vam nismo posredovali likvidnostne problematike, se le-ta bistveno ni spremenila. Priče smo bili stalnemu pomanjkanju finančnih sredstev, posledice pa so se odražale v težavah, predvsem pri tekočih nabavah surovin in repromateriala. Poleg tega nas je pestilo tudi pomanjkanje deviznih sredstev, ki je onemogočalo normalno naročanje in dobavo uvoznega materiala iz konvertibilnega področja. Pregled stanja sredstev na računih za minule 3 mesece daje naslednjo sliko: 30/9 30/10 30/11 - žiro računi 114.892 19.816 19.572 - rezervni sklad 48.258 48.258 48.306 s tem, da so sredstva rezerv uporabljena za likvidnostno premostitev v višini, 34.950 28.900 33.900 in znaša likvid. rezerva še 13.308 19.358 14.406 Prilivi v mesecu septembru so porastli predvsem zaradi večjih plačil izvoza iz NDR-a, medtem ko so v ostalih mesecih v višini povprečnih vplačil. Zaradi takšnega položaja se tudi črpanja sredstev rezerv niso bistveno spremenila in se le-ta še vedno uporabljajo za likvidnostno premostitev na žiro računih tozdov. Gibanje stanj kratkoročnih kreditov je bilo naslednje 30/9 30/10 30/11 - kredit za izvoz 157.287 130.777 141.389 - kredit za izvoz, stimul. 1.450 1.450 1.450 - kredit za uvoz 56.918 56.918 40.740 Stanje kratkoročnih kreditov se v obdobju september - november 1982 bistveno ni spremenilo. Zaznati je rahlo upadanje najemanja izvoznih kreditov z ozirom na manjši izvoz v oktobru in znižanje kredita za uvoz v mesecu novembru, zaradi delnega odplačila le-tega iz žiro računa. Za odpravljanje likvidnostnih motenj pri posameznih tozdih uporabljamo interno kreditiranje, ki daje na dan 26. novembra naslednji prikaz: terja dolguje TOZD Metalurgija 35.000 TOZD Kemija Celje 131.800 TOZD Kemija Mozirje 8.240 TOZD Grafika 47.924 i' TOZD Vzdrževanje 31.812 TOZD Energetika 72.076 TOZD Transport 9.800 TOZD Titan dioksid 37.000 TOZD Veflon 41.072 DSSS 56.500 235.612 235.612 Prikazan položaj internega kreditiranja je odraz vse večje nelikvidnosti nekaterih tozdov, saj se je skupni promet v obeh smereh povečal za 31 % v primerjavi z zadnjim poročilom. Na takšno stanje vplivajo predvsem poslabšano finančno stanje v Kemiji Celje, v Vzdrževanju in Titanovem dioksidu. Od prikazanih nelikvidnih tozdov pa je najbolj problematično stanje v Kemiji Celje, pri kateri beležimo visok porast, tako zalog surovin, kot tudi zalog gotovih izdelkov. Aleksander Rojnik Osvojena proizvodnja pločevine v novi valjarni Kako bomo planirali V letošnjem letu je letno planiranje v fazi uvajanja nove metodologije. Dodatni problemi letnega planiranja so neznani pogoji gospodarjenja, razkorak med predpisi in prakso ter družbena prisila izvozne usmerjenosti proizvodnje. Pri napovedovanju proizvodnje je oskrba s surovinami kot pogoj, predstavljala negotovost. V ta namen bi bilo potrebno selekcionirati proizvodnjo, kajti ta je pretežno uvozno odvisna, predvideni devizni iztržek pa še zdaleč ne pokriva potreb za nemoten proizvodni proces. Takšen položaj zahteva uveljavitev naslednje načelne opredelitve: Zagotoviti proizvodnjo izvozno usmerjenih proizvodov ali proizvodov, ki vsebujejo manjšo količino uvoznih komponent in imajo možnost plasmaja na domačem trgu z visoko stopnjo donosnosti. Zaradi računalniško podprtega sistema in planiranja predvidevamo izdelavo letnega plana do 15. februarja 1983, ko naj bi na zborih delavcev obravnavali poslovanje delovne organizacije v preteklem obdobju (zaključni račun in naloge v tekočem letu ter plan 1983). Izmed vseh planov organizacijskih enot v delovni organizaciji, je trenutno najbolj problematičen letni plan delovne skupnosti. Zaradi vloge in pomena, ki jo ima DSSS v naši delovni organizaciji, bi bilo nujno potrebno izboljšati oziroma povečati vsebino njenega plana. Plan DSSS mora biti resničen program njenega dela, v katerem se iz nalog, kijih opravlja za temeljne organizacije, oblikuje program njenega notranjega delovanja. Te naloge naj bi bile dostavljene tozdom in z njihove strani tudi potrjene. V letu 1983 bo potrebno izvesti referendum, na katerem naj bi sprejemali temelje srednjeročnih planov proizvodnih tozd. Temelji plana so podlaga za kasnejši samoupravni sporazum o temeljih plana na nivoju delovne organizacije in srednjeročnega plana vseh tozd in DSSS v delovni organizaciji. Sprejemajo jih delavski sveti s tem, da so skladni s temelji plana. Že sam naziv temelji plana pove, da gre za načelna stališča glede poslovanja v obstoječem srednjeročnem obdobju. Prav tako pa so temelji plana pomembni zato, ker so podlaga za vse samoupravne sporazume oziroma obveznosti do zunanjega okolja. Poseben poudarek je zato dan združevanju sredstev v delovni organizaciji, katero naj bi bilo izraz skupnih interesov, zaradi katerih tudi delovna organizacija kot organizacijska enota in pravna oseba, obstoja. Dušan Jereb 4 Ker je od uradne otvoritve nove valjarne preteklo že nekaj časa, smo dolžni, da vas obvestimo o dosežkih, pri valjanju klasične in Cu-Ti-cinkove pločevine. Ko se je pred več kot dvema desetletjema začela na evropskem tržišču uve- ljavljati nova Cu-Ti-cinkova pločevina, smo o tej vrsti kvalitetne pločevine začeli razmišljati tudi v Cinkarni. Poskušal seje najti kompromis z izgradnjo takšne kapacitete, za katero bi se dalo zagotoviti na domačem tržišču dovolj cinka; predvsem pa bi bila ta pločevina namenjena izvozu. Pri naložbi seje bilo potrebno odločiti o: možni tehnologiji valjanja, lokaciji nove naložbe in nakupu primerne opreme. Vodstvo delovne organizacije in tozda Metalurtije seje takrat odločilo za modernejši način proizvodnje pločevine (tračni), glede lokacije pa so nihali med adaptacijo starih prostorov ter postavitvijo, novih modernih na novem prostoru. Iskanje ponudb za novo opremo je pokazalo, da so na svetovnem tržišču na razpolago naprave z izredno visokimi kapacitetami, za katere pri nas ne bi bilo na razpolago niti dovolj cinka, niti odjemalcev za pločevino. Ko je bila v ZR Nemčiji ukinjena ena izmed sorazmerno novih in moderno opremljenih valjarn cinka, smo se odločili, da kupimo del te opreme, ter s pomočjo nove uvožene in domače kon-ceptiramo novo modernejšo valjarno, ki bo zadovoljevala potrebe po kvalitetni cinkovi pločevini tako doma, kot v izvozu. Po ogledu in nakupu opreme za tračno valjarno v ZR Nemčiji, smo pričeli z demontažo. Demontažo opreme so v Nemčiji opravili naši delavci pod vodstvom ing. A. Žerjava, tov. Slokana in tov. Herlaha, ki so skupno z ing. Maroltom prevzeli tudi vso dokumentacijo o opremi in delno tudi tehnologijo (nepopolna licenca in know-how). Vodstvo investicije v novi valjarni je prevzel ing. Marolt, ki je skupaj z domačimi sodelavci iz Cinkarne, inženiring organizacijo ter izvajalci del, sorazmerno uspešno končal investicijo. Lahko rečemo, da so vsa dela, od snovanja tehnologije, izgradnje objekta, kakor tudi usposabljanja opreme in montaža te opreme v novo proizvodno halo, potekala zelo dobro. Velika želja po čim hitrejši vpeljavi proizvodnje cinkove pločevine v novi valjarni pa je pripeljala do prezgodnje otvoritve objekta, ki za to še ni bil usposobljen. Ker niso bile usposobljene vse tehnološke naprave in ker tehnologija še ni bila dodelana in prilagojena, so se začele v valjarni pojavljati določene težave, ki so skupaj z neizkušeno skupino odlagale zagon in proizvodnjo pločevine. Končno seje v kolektivu Cinkarne začel porajati tudi dvom, da bo proizvodnja v novi valjarni sploh stekla. Po kolektivu so začele krožiti najrazličnejše »resnice«. Da bi temu napravili konec, je KPO na eni izmed svojih sej v marcu 1982 pooblastil podpredsednika KPO ing. Jedlovčnika , da prevzame vso odgovornost za uspešen zagon nove valjarne. Prvi sestanki z delavci, ki so delali na tej problematiki so pokazali, da se bo dalo s sistematičnim, analitičnim in po- štenim delom tudi to uspešno rešiti. Našo aktivnost smo usmerili predvsem v: 1. Pregled lastnega znanja v zvezi z valjarno. 2. Iskanje zunanjih sodelavcev, ki lahko pri problematiki pomagajo. 3. Uspodobitve in dopolnitve strojnih naprav. 4. Usposabljanje ključnih delavcev. 5. Dokončno postavljanje celotne tehnologije za proizvodnjo klasične in Cu-Ti-cinkove pločevine. 6. Izdelava koncepta za redno delo. Zgoraj navedene aktivnosti so z vso natančnostjo in resnostjo potekale v tem letu od marca do konca novembra, ko je bila dokončno osvojena tehnologija valjanja klasične mešane pločevine, kakor tudi Cu-Ti-cinkove pločevine. Poudariti moramo, da je bilo v zadnjem času prodano v izvoz priblično 100 ton klasične, mešane pločevine, prav tako pa smo pripravili za znak RAL ustrezne količine Cu-Ti-cinkove pločevine. Lahko rečemo, da so se vsi delavci, ki so sodelovali pri osvajanju tračno valjane cinkove pločevine izredno požrtvo- valno vključili v delo. Kljub temu pa je potrebno še posebej pohvaliti naslednje sodelavce: ing. Gutenbergerja, ing. Do-klerja, tov. Preliča, tov. Slokana, tov. Florianija, tov, Lamperja, tov. Herlaha, tov. Galjota in tov. Slapnikovo. V mesecu decembru nameravamo dokončno usposobiti še: 1. Bagelerjevo peč za taljenje elektrolitskega cinka. 2. Livni sistem in hlajenje kokil 3. Transport vozičkov iz Plawo peči. 4. Napravo*, za' dostavljanje cinkovih blokov na predvaljčno progo. 5. Dokončati sistem za razrez in sortiranje pločevine. V skladu z dogovori, v prihodnjem letu predvidevamo, da bo celotno breme proizvodnje vseh vrst cinkove pločevine prevzela nova valjarna. Delo v stari bo z novim letom potekalo še samo v eni izmeni in še to samo toliko časa, dokler ne bo stekla proizvodnja v obratu cin-kovega prahu. Naprave v stari valjarni bodo usposobljene tako, da bo možno v primeru izpada proizvodnje v novi valjarni ali zaradi tržne konjukture takoj vzpostaviti proizvodnjo tudi v stari. Robert Jedlovčnik G. Nicklas na obisku v Cinkarni 1. decembra je Cinkarno obiskal Giinter Nicklas, drugi sekretar ambasade NDR v Beogradu. Njegov obisk uvrščamo med redne stike diplomatskih in konzularnih predstavnikov NDR s predstavniki Cinkarne Celje, odkar je bila 1968. leta podpisana družabniška pogodba o izgradnji in skupnem gospodarskem izkoriščanju tovarne titanovega dioksida. Ko je najavljal svoj obisk v Celju, je izrazil željo, da si to tovarno tudi ogleda. Kasneje je v razgovoru povedal, da je bilo njegovo delo že pred petnajstimi leti povezano s titanovim dioksidom v Celju, saj je takrat kot uslužbenec državne planske komisije NDR sodeloval pri snovanju tega meddržavnega projekta. Ker pa je po stroki kemik, je njegovo zanimanje za to moderno tehnologijo še toliko bolj razumljivo. V Cinkarni so G. Nicklasa sprejeli predsednik KPO Maks Bastl, direktor titanovega dioksida Vili Raznožnik ter stalni opolnomočeni predstavnik dru-žabniške firme Lacke und Farben v Celju, H. Kriiger. V pogovoru, ki je potekal prisrčno in sproščeno, so gosta seznanili z zgodovino gradnje in poskusnega obratovanja tovarne titanovega dioksida v Celju, s težavami, s katerimi se je ta proizvodnja otepala oziroma se še otepa in ki segajo od zagotavljanja rentabilnosti poslovanja preko izvedbe ukrepov za varovanje okolja, do zagat glede nabave surovin, zlasti iz tujine. Ker moraCinkarnapo določilih družab-niške pogodbe prodati najmanj polovi- co proizvedenega titanovega dioksida v NDR, pri tem pa sama skrbeti za devizna sredstva za zagotavljanje nemotene proizvodnje, je predsednik KPO Bastl izrazil zahtevo, da v sedanjih zaostrenih razmerah tudi vzhodnonemška stran prispeva svoj delež k priskrbi surovin in reprodukcijskega materiala za skupno tovarno. Sekretar Nicklas je v odgovoru najprej izrazil priznanje za opravljeno delo in dosežene rezultate skupne dejavnosti, nato pa po.trdil pripravljenost NDR, da z usklajeno akcijo skupaj z našimi pristojnimi organi prevzame del bremena in v zamenjavo za titan dioksid dobavi Sloveniji takšne materiale, ki bi nadomestili uvoz iz zahoda. S sproščenimi deviznimi sredstvi bi Cinkarna nato lahko uvažala surovine za lastne potrebe. Vili Raznožnik i :.<■ ' * - ' »20 let obrata PIK« V mesecu novembru smo v obratu pirit in kisline ustavili proizvodnjo žveplove kisline, ki je dajala približno 80 ton kisline dnevno, ker smo dobili novo tovarno s šestkrat večjo zmogljivostjo. Proizvodnja je stekla pred dvajsetimi leti, leta 1962 po načrtih firme Hugo Petersen z dnevno kapaciteto 85 ton monohidrita. Naprava je bila postavljena za obrat cinkove svetlice za praženje v cinkov oksid. Cinkov oksid se je namreč skupaj s cinkovo svetlico uporabljal kot surovinski vložek za retorte pri proizvodnji cinka v stari topilnici. Proizvodnja je tekla vse do postavitve nove kontaktne kisline v Čretu. Kontaktna kislina je bila zgrajena zaradi vse večjih potreb po žvepleni kislini v Sloveniji in zaradi razširitve palete belih anorganskih pigmentov s titanovim dioksidom v Cinkarni. Kasneje so bile zgrajene dodatne kapacitete za žvepleno kislino, in sicer dve kontaktni napravi po 180 ton monohi-drata na dan, ena na osnovi pirita in druga na bazi cinkovega koncentrata. Piritna linija je bila zgrajena in pričela obratovati leta 1966, cinkova pa leta 1967. Piritna linija je proizvajala kislino po nitroznem postopku. Prvotno so delali na Petersenovi -stolpni kislini, ki je bila zgrajena leta 1954. Naprava je bila v obratovanju triindvajset let, nakar smo jo porušili. Obrat pirit in kislina je ob manjših rekonstrukcijah obratoval do letos, ko je bil zaradi pričetka obratovanja nove žveplene kisline v Čretu, ustavljen. Na ustavitev PIK-a so vplivale ekološke potrebe in predvidena preselitev starega dela Cinkarne v novi del. Naprava sicer ni dotrajana, saj bi ob rednem vzdrževanju in vlaganju sredstev lahko obratovala še nekaj let. Toda sedem dni pred predvideno ustavitvijo je prišlo do okvare na elektrofiltru in zamašitvi enega od stolpov. Za popravilo pa bi bila potrebna večja sredstva. Obrat smo tako 14. novembra letos ustavili. Ves čas svojega obratovanja je naprava dobro delala in je izpolnila predvidevanja glede kvalitete proizvoda in ekonomičnosti. V obratuje bilo zaposlenih pribli- žno 32 delavcev, ki so bili po ustavitvi prerazporejeni na enaka ali podobna dela in naloge na novi »S« kislini. S tem imamo v novo zgrajenem obratu že dobro priučene delavce. Eden izmed delavcev, ki je delal in živel s PIK-om vse od njegovega začetka pa do danes, je tov. Ivan Veranič, namestnik obratovodje. Obrat in sodelavce je poznal v dušo. Ganila me je njegova pripoved o kolektivu, ki je bil tako dober in harmoničen, kot je le še malokje v Cinkarni. Bili so kot družina, povezani in navezani drug na drugega. V vseh težavah pri delu ali doma so si pomagali in jih reševali skupaj. Tista odkritost posameznika, ki se z besedami ne da opisati, je pomenila za sodelavce obrata največjo uteho v vsem dobrem in slabem. Zato ocenjujem, daje bil njihov kolektiv resnično najboljši, čeprav seje izmenjalo veliko delavcev in vodstev. Delo v obratu je bilo fizično težko le pri pripravah, kjer je bilo potrebno žveplo čistiti ter pri remontih. Pri praženju je bilo veliko prahu, tako, da je otežkočalo pogoje dela. Ostalo delo je bilo bolj kontrola poteka proizvodnje na sami napravi. Nova »S« naprava z dvojno katalizo in absorbcijo pa ima v tem pogledu velike prednosti. Sedaj na PIK-u čistijo iz cevi in rezervoarjev, urejujejo dokumentacijo in pripravljajo obrat na rušenje. Mira Gorenšek Glasovali smo »ZA« Pregled rezultatov referenduma za sprejem samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev čistega dohodka , sredstev za osebne dohodke in skupno porabo Rezultate referenduma moramo ocenjevati v več smereh. Predvsem razveseljuje udeležba, ki je izredno visoka. Deleži neopravičeno odsotnih so namreč zanemarljivo nizki. Tudi neveljavnih glasovnic je izredno malo. Če bi poskušali iz tega potegniti pokazatelj družbenopolitičnega razpoloženja delavcev Cinkarne, potem lahko rečemo, da je glede na celotno krizno situacijo v družbi, to razpoloženje nepričakovano visoko. Izid glasovanja lahko razveseli tudi naj večje optimiste. To pomeni, da je bila priprava (vključevanje družbenopolitičnih organizacij, vodilnih in vodstvenih delavcev, strokovnih služb) referenduma izredno dobra. Vendar je potrebno glede na to, da krog sprejemanja samoupravnih aktov še ni končan, napraviti poglobljeno analizo vedenja glasovalcev in najti vse tiste napake, ki lahko odločilno vplivajo na rezultate ob sprejemanju pravilnika o nagrajevanju, saj je odnos delavcev do tega akta nedvomno še mnogo bolj občutljiv. Če gledamo rezultate po tozdih in delovni skupnosti skupnih služb, potem moramo tudi tu pristopiti k oceni poglobljeno. Predvsem moramo biti pozorni na rezultate v Veflonu, Grafiki in Titanovem dioksidu in ugotoviti, zakaj je delež tistih, ki so glasovali »PROTI« relativno visok nasproti drugim tozdom. € TOZD Štev. vol. upravič. Volilna udeležba % < N s? PROTI % Opravič. odsotnost s? Neoprav. odsotnih % Neveljavr glasovnic % VEFLON 57 54 98 35 62 19 33 3 5 - - GRAFIKA 207 180 87 134 64 44 21 27 13 - 2 1 TiO2 210 183 87 136 64 47 22 24 11 3 1 - Podrobnejšo analizo zasluži tudi delovna skupnost služb, kjer sicer delež tistih, ki so glasovali »PROTI« ni tako visok, so pa pokazni drugi elementi, kot je opravičena odsotnost. DSSS 538 443 82 361 67 77 14 91 16 4 0,5 5 0,5 Če ocenjujemo ostale tozde smo lahko z rezultati povsem zadovoljni, kar pa ne pomeni, da se ne da pri naslednjih podobnih akcijah storiti še več in bolje. Poudariti je potrebno, da so ocene grobe in nepotrjene, so pa morda dobro izhodišče za poglobljeno oceno, ki naj bi jo naredili vsi, ki so bili pri pripravi in izvedbi referenduma kakorkoli udeleženi. METAL. 347 304 87 267 77 27 8 41 12 2 1 10 2 KEMIJA C. 208 186 89 164 78 17 8 22 11 - 5 3 KEMIJA M. 44 42 95 40 90 2 5 2 5 - - - VZDRŽE. 468 402 86 371 79 27 6 56 12 10 2 4 1 ENERGE. 52 47 90 47 90 - - 5 10 - - - TRAN. 155 134 87 113 73 19 12 21 14 - 2 1 Bojan Vivod Vloga sindikata v disciplinskem postopku Sindikat kot najširša organizacija delavskega razreda deluje v smeri uveljavljanja odgovornosti zlasti v vseh tistih primerih, ko so prizadeti širši interesi. Na to hočemo opozoriti vodstva sindikata in delegate v samoupravnih organih ter delavce, ki so ali bodo v kakršnemkoli disciplinskem prekršku. Po določbi 202 člena zakona o združenem delu ima sindikat pravico predlagati uvedbo disciplinskega postopka. Med postopkom je pred disciplinsko komisijo treba slišati morebitno mnenje sindikata. (2. odst. 204. člena ZZD) Iz tega izhaja, da ni nujno, da sindikat zavzame stališče oziroma mnenje. Mnenje bi lahko zavzel na izrecen predlog prizadetega delavca, vedno pa takrat, ko bo menil, da je uvedba postopka neutemeljena oziroma problematična. Mnenja, ki jih bo dajal sindikat, bi lahko strnili v naslednje primere: - ravnanje, ki se očita delavcu, ni opredeljeno kot kršitev delovne dolžnosti, zato uvedba postopka ni utemeljena - uvedba postopka je dvomljiva, ker vsi dokazi, ki so predloženi ne govorijo v dovolj veliki meri v škodo delavca (ravnanje delavca ima tako majhno stopnjo družbene nevarnosti, da je uvajanje postopka nesmotrno in družbeno nepotrebno-, predlagatelj skuša z delavcem poravnati morebitne druge spore ipd) - uvedba postopka je utemeljena, ker ravnanje predstavlja kršitev delovne obveznosti - sindikat lahko v mnenju tudi predlaga, da se raziščejo določene okoliščine, ki v samem predlogu niso dovolj poudarjene, da bi se pravilno ugotovilo dejansko stanje. Po določbi 3. odst. 204. člena ZZD lahko sindikat zastopa delavca v postopku pred disciplinsko komisijo, če ta to zahteva ali v to privoli. V zastopanje delavca bo sindikat privolil predvsem v primerih, ko meni, da bi bila sicer pravica delavca ogrožena ali da se ne bi upoštevale vse tiste okoliščine, ki so pri odločitvi nujno potrebne, zlasti pa takrat, ko gre za šikano in s tem kršitev temeljnih pravic delavcev. Sindikat je upravičen podati tudi ugovor zoper odločbo disciplinske komisije, če z njo ni zadovoljen. Ugovor je lahko podan v korist ali v škodo prizadetega delavca in se nanaša predvsem na naslednje primere: - če bi bil delavec pred disciplinsko komisijo oproščen, pa bi sindikat menil, da dejansko stanje ni bilo dovolj raziskano, in bo v ugovoru predlagal dodatne dokaze - če bi sindikat menil, da ni bil izrečen ustrezen disciplinski ukrep glede na težo dejanja in osebnost storilca. Zoper odločbo organa, kije odločal o ugovoru, sindikat ne more sprožiti spora pred sodiščem združenega dela; ta pravica je pridržana le prizadetemu delavcu (8. odst. 204. čl.). Kadar pristojni organ odloča o ugovoru delavca zoper odločbo disciplinske komisije, je dolžan zahtevati mnenje sindikata (1. odst. 223 čl.). Pri reševanju delavčevega ugovora bo sindikat smiselno podal eno izmed mnenj, ki smo jih obravnavali v prejšnjih primerih. Formulacije pa se bodo glede predloga, kako naj odloči delavski svet oziroma pristojni organ, glasile v naslednjem smislu: - pritožba delavca naj se zavrne kot neutemeljena, ker je bilo dejansko stanje pravilno ugotovljeno - odločba disciplinske komisije naj se spremeni, ker je bil delavcu izrečen prestrog ukrep glede na težo dejanja, in tako tudi predlaga, kakšem ukrep naj bi bil delavcu izrečen - odločba disciplinske komisije, naj se razveljavi, ker v postopku ni bilo zadovoljivo ugotovljeno dejansko stanje (obstaja dvom o krivdi). Pri obravnavanju disciplinskega postopka smo že opozorili na obvezno sodelovanje sindikata pri reševanju delavčevega ugovora. Delavec pa lahko vloži ugovor tudi v drugih primerih, ko se odloča o njegovi pravici, obveznosti in odgovornosti. Ob dejstvu, da število sporov pred sodišči združenega dela narašča, bi bilo prav, da se sindikat redno vključuje v reševanje ugovorov delavcev in tako zagotovi pravilnost odločitve pritožbenega organa. BESEDA UREDNICE Mnogo je tem, o katerih bi se dalo spregovoriti v pisani obliki preko našega glasila. A čeprav se tega vsi dobro zavedamo, nisem zadovoljna z vašimi predlogi in prispevki. Premalo pišete! Zakaj? To je vendar vaše glasilo! Morda vasje motilo, da naše glasilo v tem letu ni tako redno izhajalo, kot ste pričakovali? Vaša urednica je spet tu in se priporoča za prispevke, saj bo odslej Cinkarnar mesečno redno pri vratarju. Za skrb pri zbiranju prispevkov na področju dosedanjega izdajanja glasila pa se tovarišu Zlatku Šentjurcu lepo zahvaljujem! Urednica Poleg zastopanja na zahtevo delavca ali delavčeve privolitve v zastopanje, ureja 4. odst. 223. člena ZZD še možnost sindikata, da sodeluje v postopku. Zakon v tem primeru praktično uvaja možnosti sodelovanja v kateremkoli postopku in pred katerimkoli organom. Sodelovanje sindikata v postopku ne pomeni, da soodloč^, temveč le, da izraža mnenje o problemu, ki se obravnava: Po določbi 3. odst. 223 člena ZZD lahko začne sindikat postopek za varstvo pravic delavca tudi v primeru, če delavec sam ne začne postopka za varstvo ali odkloni, da bi ga sindikat zastopal, gre pa za primer kršitve nasploh. Tu gre očitno za primere, ko je kakšno odločitev sprejel nepristojen organ, ko organ ni bil sklepčen ipd. Gre torej za širšo kršitev samoupravnih pravic. V zadnjih letih močno narašča število spornih samoupravnih razmerij, kar zmanjšuje učinkovitost in hitrost postopkov pred samoupravnimi sodišči, predvsem sodišči združenega dela. Z uporabo zakonske možnosti in zahteve, da sindikat sodeluje v disciplinskih in drugih postopkih, v katerih se varujejo delavčeve pravice, lahko sindikat odigra veliko vlogo. Sindikat se mora torej angažirati v tem smislu, da bo s svojimi mnenji nastopal v vseh začetnih in pritožbenih postopkih, in to na strokoven način. S tem lahko bistveno prispeva, da se bodo sporna razmerja reševala v okviru OZD, in vpliva na učinkovitost in smotrnost sodišč združenega dela v nujnih primerih, ko spora ni bilo mogoče rešiti po samoupravni poti znotraj OZD. Dragan Murovič V Cinkarni že nekaj časa uspešno deluje klub zdravljenih alkoholikov. Člani kluba se sestajajo vsak drugi četrtek v mesecu v prostorih naše obratne ambulante, kjer se pogovarjajo o svojih problemih in nadaljnjih nalogah. Pri njihovem delu jim strokovno pomagata zdravstvena delavca naše obratne ambulante dr. Pirtovšek in sestra Biserka. Inovacije SPREJETI, REALIZIRANI IN NAGRAJENI INOVACIJSKI PREDLOGI EDI BERIŠA in JOŽE KOREN, sta predlagala koristen predlog v obratu modrega bakra. V tem obratu so imeli stalne težave s sušenjem modrega bakra kot polproizvoda zaradi nezadostne kapacitete sušilnice. Problem sta rešila tako, da sta rekonstruirala etažni voziček za sušenje MB polprodukta tako, da sta ga zvišala za dve etaži. S tako rekonstruiranim vozičkom seje povečala kapaciteta sušenja za približno 20 %. Predlog je realiziran in izkazuje čisto gospodarsko korist v enem letu na osnovi večje proizvodnje modrega bakra in delni prihranek pri energiji in delovni sili v višini 159.390 din. Komisija za inventivno dejavnost in delavski svet Kemije sta sprejela sklep, da se avtorjema izplača posebno nadomestilo: EDIJU BERIŠI 16.074 din in JOŽETU KORENU 6.889 din. FRANC SUŠNIK in STANKO MAK sta predlagala tehnično izboljšavo v obratu litopon. Z inovacijskim predlogom »Sprememba centrifugiranja cinkovega sulfata«, je bila izvedena sprememba v načinu dotoka iz kristali-zacijskih kadi v centrifugo. Pred spremembo je bil problematičen prav ta dovod. Zaradi novega načina centrifugiranja se je povečala proizvodnja, ker seje zmanjšala poraba časa pri posluže-vanju centrifuge in ustreznih vodov. Bistvo tega predloga pa je zmanjšanje obsega fizičnega dela, celoten sistem cevovodov je zaprt, kar omogoča varno delo in izboljšanje ekoloških pogojev. Čista gospodarska korist na osnovi manj porabljenega časa za tono proizvoda in ostalih izboljšav je 86.520 din. Avtorjema pripada nadomestilo v višini 13.496 din: FRANCU SUŠNIKU 8.772.50 din in STANKU MAKU 4.723.50 din. FRANC SUŠNIK in ANDRAŠ MOLNAR, ing. ANTE IVELIČ in MOJMIR KOSI, dipl. ing. so predlagali tehnično izboljšavo v obratu litopon. Inovacijski predlog rešuje spremembo skladiščenja, transporta in doziranje solne kisline v R kadi. Za proizvodnjo litopona se uporablja določena količina solne kisline. Kislino, ki jo transportirajo od proizvajalca v cisterni s tovornim avtomobilom so pretakali v 50-litrske PVC balone. Letna poraba je bila okoli 85.000 kg. Pretakanje, skladiščenje, transport in doziranje iz sodov v R kadi se je opravljalo ročno. To delo je bilo fizično težko in nevarno zaradi sproščanja kislinskih hlapov in možnosti po-škodb.Tein še druge probleme so avtorji rešili na ta način, da je bila na osnovi njihovega predloga za skladiščenje postavljena plastična cisterna (7 m3) v lovilni bazen. Transport HC1 sedaj po -teka iz avtocisternev skladiščno cisterno, preko sistema cevovodov v dozirni rezervoar in R kadi. S tako izvedenim sistemom doziranja HCL je bilo odpravljeno težko fizično in nevarno delo, izboljšani so bili ekološki pogoji in dosežen prihranek na delovnem času. Vsi pogoji skupaj izkazujejo enoletno gospodarsko korist 56.481 din. Izboljšava sama je mnogo pomembnejša od gospodarske koristi, saj so rešeni težavni pogoji dela. Avtorjem pripada posebno nadomestilo v znesku 9.104 din: FRANCU SUŠNIKU 3.641 din, ANDRAŠU MOLNARJU 1.821 din, MOJMIRU KOSIJU 1.821 din in ANTEJU IVELIČU 1.821 din. Delavski svet Kemije je sprejel sklep o izplačilu nadomestila za oba predloga. DANI STRAŠEK, vzdrževalec v RAZSTAVA INVENTIVNE DEJAVNOSTI V CINKARNI V počastitev dneva inovatorjev 12. oktobra je Društvo izumiteljev in avtorjev tehniških izboljšav Cinkarni organiziralo razstavo: Pregled inventivne dejavnosti v Cinkarni v obdobju od leta 1975 do vključno 1982. Ob otvoritvi razstave je enajst najbolj prizadevnih članov našega kolektiva na tem področju prejelo priznanje društva DIATI. V preteklih sedmih letih je 127 delavcev Cinkarne prijavilo 171 inovacijskih predlogov. Največ predlogov je prišlo iz Kemije (49), Titanovega dioksida (47) in Metalurgije (42), sledijo Grafika (17), Vzdrževanje (8), Transport (3), Kemija Mozirje (2), DSSS (2) in Veflon (1). Pet delavcev pa ima priznanih sedem patentov in sicer: Branko Pustoslemšek 2, Vojislav Ružič 1, Dunja Cvek 1, Robert Jedlovčnik 2 in Alojz Verbnjak 1. Na področju inventivne dejavnosti je bilo najbolj ustvarjalno 1978. leto, ko je bilo prijavljenih 45 inovacijskih predlogov, od tega jih je bilo 32 realiziranih. Skupna gospodarska korist je tega leta znašala preko 8 milijonov dinarjev, leta 1980 pa skoraj 13 milijonov dinarjev. To leto je bilo prijavljenih 8 predlogov: trije so bili realizirani, štirje zavrnjeni, eden pa je v postopku reševanja. Za spodbujanje in priznanje inventiv-no-inovacijske dejavnosti že sedem let občinska raziskovalna skupnost v sodelovanju z občinsko konferenco SZOK in občinskim sindikalnim svetom objavlja razpis o podelitvi nagrad in priznanj Inovator Celje. Doslej so ta priznanja prejeli naslednji naši delavci: Leta 1975 - diplomo in nagrado Peter Grafiki je predlagal koristen predlog »Zamenjava zasunov z gumi cevjo«. Pri proizvodnji, mehanski in elektrokemični obdelavi aluminijevega traku na kr-tačnem stroju, so uporabljali zasune iz nerjavečega jekla. Pogosto izrabo zasunov je nadomestil z enostavno rešitvijo tako, da je zasune zamenjal z gumi cevjo, ki jo je pritrdil na podaljške z objemkama. Na gumi cev je namestil klešče z navojem, s katerimi zapirajo in odpirajo dovod plavca. V enem letu je bilo potrebno zamenjati 18 zasunov, kar je finančno znašalo 187.560 din. Čista gospodarska korist tega koristnega predloga je 179.651 din. Avtorju pripada posebno nadomestilo v višini 25.639 din. Komisija za inventivno dejavnost in delavski svet Grafike sta na zadnji seji sprejela sklep o izplačilu nadomestila. Maks Pečnik Omersel in Anton Žerjav, priznanje Inovator 75 Martin Črepinšek in Jože Pliberšek; Leta 1976 - diplomo in nagrado Maks Pečnik, priznanje Inovator 76 Oto Te-kavc, Milan Kersnik, Ferdo Doler, Mijo Balaško in Egidij Hodej; Leta 1977 - diplomo in nagrado: Avgust Deržek, Bernard Čater in Jože Čebular, priznanje Inovator 77: Franjo Mesareč, Vojislav Ružič (posebno priznanje za več inovacijskih predlogov); Leta 1978 - prvo nagrado s plaketo Branko Pustoslemšek, priznanje Inovator 1978 Alojz Potočnik, posebno priznanje Inovator 78 pa je prejel razvojni tim iz tozda Grafika: Emil Krivec, Marko Tukarič, Nenad Novakovič, Boris Kramberger, Vanda Ružič in Marjeta Zupančič; GLASILO MLADIH CINKARNE CELJE december št. 7 Zaposlovanje mladih V sedanjih pogojih dela in življenja pri nas je zelo težko najti zaposlitev, predvsem mladim, ki so še brez delovnih izkušenj na ustreznih delovnih mestih, ki jih tolikokrat zahtevajo razpisi za prosta delovna mesta. Da bi se število prostih delovnih mest povečalo brez dodatnih vlaganj v proizvodnjo, lahko precej pripomorejo tisti delavci, ki so izpolnili pogoje za upokojitev, pa še vedno delajo. Ne trdimo, daje teh v naši delovni organizaciji veliko, veliko pa je takih, ki imajo pomisleke v zvezi s svojo upokojitvijo in z njo odlašajo. Da se razumemo: Vso priznanje vam, ki ste z minulim delom pripomogli k izgradnji domovine in naše samoupravne ureditve! Toda, tudi mladi imamo pravico in dolžnost pomagati in sodelovati pri izgradnji naše domovine. I n to sedaj, ko smo že polni znanja in elana in rie na stara leta, ko bo tega, gledamo čisto s fiziološkega stališča, manj. Podpiramo tudi težnje, da se lahko delavci po svoji želji upokoje tudi pred izpolnitvijo sedanjih pogojev za upokojitev, (kar je sicer določeno z zakonom) ker bi s tem pridobili precejšnje število delovnih mest za nezaposlene. Pri kadrovski politiki v celoti podpiramo člane KPO, z usmeritvijo te politike v ustrezno zasedenost delovnih mest na načelu »Prave ljudi na prava mesta!« Verjamemo tudi, da bo to stalna in ne le kampanjska usmeritev. Moti nas, morda rečemo predgrobo, familiarnost pri kadrovanju oz. kadrovanje po načelu »V.I.P.« Zdi se, daje to postala že ustaljena praksa. Ta problem se začenja že pri dodelitvi štipendije. Zavzemimo se za zdravo tekmovanje, kateremu bo osnova znanje, saj bomo le tako dobili prave strokovnjake oziroma delavce! Mlade, ki še iščete svoje mesto v združenem delu, pa moramo opozoriti, da morate biti začasno zadovoljni tudi z delovnimi mesti, ki ne odgovarjajo najbolj vaši šolski izobrazbi. V nasprotnem primeru se kaj lahko zgodi, da boste ostali brez zaposlitve in boste tako povečali število tistih, ki so mnenja, da je fizično delo oziroma tisto delo, ki njihovi izobrazbi ne odgovarja, manj vredno. K temu pa je precej pomagal tudi način nagrajevanja. Ta ni dovolj vrednotil proizvodnega dela, niti pogojev dela, s tem pa je prišlo do tega, da so delavci zapuščali svoja proizvodna delovna mesta jih zamenjevali z bolj udobnimi v pisarnah. Smo pač ljudje in skušamo priti, ko nam to dopuščajo možnosti, do denarja oziroma dohodka na čim lažji način. Zato moramo posvetiti aktom o nagrajevanju veliko pozornost in jih ustvariti in sprejeti take, ki bodo bolje nagrajevali proizvodno delo in pogoje dela, da bomo nagrajevali tako kvaliteto kot količino dela, da bomo težili k zmanjšanju administracije v razumne okvirje. To pa naj ne bo le trenutna akcija, ampak tekoč postopek, da bomo napake oziroma nepravilnosti odpravili sproti, da se ne bodo imele časa zakoreniniti v našem vsakdanu, četudi so to akti, ki se referendumsko sprejemajo in je zaradi tega za kvalitetno izvedbo potreben daljši čas. Koordinacijska konferenca, Silvo Ramšak Novo vodstvo mladine v Transportu in Kemiji Celje V oktobru in novembru sta bili v teh dveh tozdih imenovani novi vodstvi osnovne organizacije Zveze mladine. V Transportu je novi predsednik Duško Nedič (tel 718), sekretar pa Zdravko Majarič (tel. 28). Kljub temu, da pri delu v mladinski organizaciji nimata veliko izkušenj, jima želimo veliko uspeha in sodelavcev. V Kemiji Celje pa je novi predsednik Milenko Baltič (tel. 454), sekretar pa Zvonko Gačnik (tel. 213). Tudi njima želimo veliko uspeha pri delu. Mladi te osnovne organizacije so za delo v predsedstvu mladih Cinkarne predlagali Draga Esiha. Predsedstvo bo dokončno formirano v decembru, ko bi morale biti ustanovljene oziroma oživljene tudi vse OO ZSMS. Koordinacijska konferenca Odgovor na pripombe SaS o skupnih osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih potreb Objavljamo odgovor pravno samoupravne službe na naše pripombe glede SaS o skupnih osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih potreb delavcev Cinkarne Celje. (Pripombe so bile objavljene v prejšnji številki MCC-ja). Citiramo: »Glede vašega prvega predloga, da biCinkafna kupovala več garsonjer, vam sporočamo naslednje: Kaj se kupuje, se določa s vsakoletnimi plani, kijih potrjuje delavski svet, torej to ni predmet, ki se ureja z omenjenim SaS in zato te pripombe nismo mogli vnesti v SaS. Glede vaše druge pripombe, da se participacija začne vračati šele po desetih letih, vam odgovarjamo sledeče: Višina stanovanjskega fonda - denarnih sredstev za nakup stanovanj je odvisna tudi od plačila participacije. Torej bi se ta denarna sredstva v tem obdobju znižala pod predvideno mero. Zato tudi te pripombe nismo mogli upoštevati«. Če primerjate naše pripombe s tem odgovorom, komentar sploh ni potreben! Koordinacijska konferenca Interna politična šola Po izredno dolgem čakanju na izvedbo interne politične šole Cinkarne je bila ta organizirana v prvem tednu oktobra, v Centru za klubsko dejavnost v Celju. Prvo popoldne smo imeli v načrtu razgovor o aktualnem političnem položaju. Ker predavatelja tov. Slapnika ni bilo, smo se pogovarjali o delu mladine v preteklem obdobju, ter o načrtih za prihodnje leto. Druga tema je bila razgovor o delu mladine, ki jo je predavatelj, sekretar OK ZSMS Celje, tov. Platovšek Pavel podal plastično z dosti primeri oziroma možnostmi za konkretne akcije mladih, ki jih ponujajo današnji časi. Tudi razgovor o preteklosti, sedanjosti in bodočem razvoju Cinkarne, ki ga je vodil podpredsednik KPO, tov. Podpečan Dani, je bil zanimiv. Največ časa smo posvetili razvojnim možnostim Cinkarne. Na žalost je ponovitev prve teme, ki je bila na programu, četrti dan zaradi zasedenosti predavatelja tudi odpadla. To pa ne bo ostal edini način dela na področju idejno - političnega dela - izobraževanja. Vendar moramo v bodoče najti bolj primeren naziv. Šole so se udeležili: Zora Aritonovič, Irena Zalokar, Juso Križevec. Viktor Mlakar, Silvo Ramšak, vsi iz DSSS, Fikret Imamovič iz Metalurgije, Tomaž Simonič in Ana Stepič iz Grafike, Zoran Kanduč iz TiO., Asif Sakič, Marko Vervega in Branko Šeško iz Vzdrževanja." Predavateljema, ter vsem, ki so kakorkoli pomagali pri organiziranju in izvedbi, se za pomoč iskreno zahvaljujemo. Silvo Ramšak Prireditve v okviru praznovanja dneva republike Organizator teh prireditev je bila mladina Cinkarne. Sodelovali pa so mladi Ema. Tehniškega šolskega centra, Ingrada, Nivoja in Cinkarne. Prireditve oziroma tekmovanja so potekala ves mesec in sicer: 4. 11. - nogomet 6. 11. - košarka - moški in ženske namizni tenis - moški in ženske 10. 11. - šah 11.11. - streljanje 12. 11. - odbojka - ženske 25/11. - KVIZ - proslava - podelitev priznanj in nagrad Doseženi rezultati na tekmovanjih pa so bili naslednji: NOGOMET: EMO : Cinkarna 3 : 8 1. Ingrad 4 5 Nivo : EMO 4 : 2 2. Nivo 4 4 EMO : Ingrad 0 : 7 3. Cinkarna 2 3 Cinkarna : Ingrad 1 : 2 4. EMO 0 2 Cinkarna : Nivo 1 : 6 KOŠARKA- moški TŠC I : EMO 54 : 33 1. TŠC I 4 5 Ingrad : TŠC II 26 : 39 2. TŠC II 2 / TŠC I : TŠC II 32 : 28 3. Ingrad 0 4 4. EMO 0 3 KOŠARKA- ženske TŠC : EMO 44 : 18 1. TŠC 2 5 2. EMO 0 4 NAMIZNI TENIS moški Ingrad : EMO 0 : 3 1. EMO 4 5 TŠC : Ingrad 2 : 1 2. TŠC 2 4 EMO : TŠC 2 : 0 3. Ingrad 0 3 ženske TŠC : EMO 4 : 0 1. TŠC 2 5 2. EMO 0 4 ŠAH: Cinkarna : EMO 1 : 2 1. EMO 2 5 Ingrad : EMO 0 : 3 2. Cinkarna 1 4 Ingrad : Cinkarna 0,5 : 2,5 3. Ingrad 0 3 STRELJANJE: 1. Ingrad II 521 krogov 5 2. TŠC II 402 krogov 4 3. Cinkarna 380 krogov 3 4. Ingrad I 360 krogov / 5. TŠC III 352 krogov / 6. EMO I 288 krogov 2 7. TŠC I 278 krogov / ODBOJKA-ženske Cinkarna : EMO 20 : 6 1. TŠC 4 5 Cinkarna : TŠC 5 : 20 2. Cinkarna 2 4 Emo : TŠC 8 : 20 3. EMO 0 3 V vseh tekmovanjih je sodelovalo 28 ekip s 142 člani. Ekipe Ema so se udeležile vseh športnih tekmovanj, ekipa Nivoja le enega. Sistem točkovanja za skupno uvrstitev je bil tak, da je prvouvrščena ekipa dobila 5 točk, druga 4, tretja 3, četrta 2, peta 1 točko, s tem, daje bila točkovana le najboljša ekipa, če je iz iste DO ali šole sodelovalo več ekip. SKUPNI REZULTATI: TŠC 28 EMO 28 Ingrad 20 Cinkarna 14 Nivo 4 Ekipe TŠC so zasedle prvo mesto zaradi boljših uvrstitev v posameznih tekmovanjih, ekipa Ema pa je dobila posebno priznanje za udeležbo na vseh tekmovanjih. REZULTATI KVIZA: TŠC 55 točk Cinkarna 44 točk Emo 31 točk i- Sistem točkovanja odgovorov je bil tak, daje bilo vprašanje iz kulture in športa vredno 2 točki, obširnejša vprašanja s področja Tito - revolucija - mir 6 točk, krajša pa 4 točke. Nepopolni odgovori so prinašali polovico vrednosti točk. Po kvizu je bila podelitev priznanj. Vsaka ekipa je dobila priznanje za sodelovanje na posameznih prireditvah in knjižno nagrado kot celota za sodelovanje (knjiga Heroji rada Jugoslavije). Ekipa Ema je dobila posebno priznanje in knjižno nagrado (knjiga Čudovita Jugoslavija) za udeležbo na vseh prireditvah. Člani ekip pri kvizu so dobili knjižne nagrade. Za prvo mesto knjigo Kronologija revolucionarne djelatnosti Josipa Broza Tita, za drugo mesto knjigo Heroj Tito, za tretje mesto knjigo Edvarda Kardelja Sistem samoupravnega planiranja. Za zaključek je bila še kratka proslava - recital, ki ga je izvedla recitatorska skupina mladih iz Cinkarne. Pri sami izvedbi tekmovanj je bilo nekaj napak. Pri tekmovanju v nogometu ni bilo priskrbljenih mrež za gole. Tekmovanje v košarki in namiznem tenisu je bilo neorganizirano zaradi: -nepoznavanja prostorske ureditve in možnosti, ki jih nudijo objekti TŠC. - med organizatorjem in tov. Šegom, s katerim smo se dogovarjali za rezervacijo prostorov in terminov ni bilo neposrednih stikov ampak le telefonski pogovori - na dan tekmovanja je na šoli potekal obrambni dan, za kar pa med dogovori za datum tekmovanj nismo vedeli. Ob pomoči tov. Rudija Jeriča smo tekmovanje kljub vsemu izvedli. * Pri tekmovanju v odbojki so se tekme začele več kot pol ure pozneje, to pa zato, ker takrat, ko so bila pisana in poslana vabila nismo točno vedeli za uro, ob kateri začnejo rekreativci Cinkarne z vadbo-odstopili pa so nam prostor in čas Prav tako je bilo nekaj pomanjkljivosti pri kvizu, ki so izhajale iz tega, da vsi tisti, ki so bili zadolženi za pripravo, niso storili vsega, kar bi po dogovoru morali. Zaradi napačne izbire oziroma neresnosti pripravljalcev ekip tudi nismo imeli vseh ekip. Tekmovalci Cinkarne, Ema in tehniške šole med kvizom V vseh prireditvah pa je sodelovalo 31 ekip s preko 160 mladinci. Bodočim organizatorjem podobnih prireditev pa svetujemo takšno razdelitev dela: - uskladitev terminov, rezervacija prostorov, priprava vabil in obveščanje javnosti - priprava spremnih prireditev - priprava ekip (po eden za vsako športno panogo) ter nabava dresov, žog... - izvedba posameznega tekmovanja, nabava potrebnih rekvizitov - žoge, piščalke, zapisniki, mreže angažiranje sodnikov - za kviz priprava vprašanj in odgovorov \j\ izbira primerne žirije - nakup nagrad in priznanj in pisanje priznanj V samih pripravah naj ne bo improviziranja, to pride v poštev le pri nepredvidenih dogodkih. Za pomoč pri organizaciji in izvedbi prireditev se zahvaljujemo članom strelske sekcije, članom šahovske sekcije in rekreativcem Cinkarne. Še posebej se zahvaljujemo tovarišu Rudiju Jeriču za vodenje tekmovanja v košarki in tov. Marjanu Glavaču za sojenje. Zahvaljujemo se tudi vseh udeležencem za udeležbo in strpnost ob napakah v organizaciji. Koordinacijska konferenca Silvo Ramšak Pogovor z brigadirji Med letošnjimi cinkarniškimi brigadirji, sta tudi tovariša Safet Garagič in Nedeljko Golubič. Safet seje udeležil M DA »Bela Krajina« z brigado »Cvetka Jerin«. Bilje namestnik komandanta birgade. Za svoje delo je dobil udarniško značko. Z življenjem v brigadi je bil zelo za nogometne sodnike. Bil je tudi predsednik disciplinske komisije. Z akcijo je zadovoljen, še posebej s tovarištvom. Kot enega najboljših brigadirjev tega leta, so ga pohvalili tudi člani OK ZSMS iz Celja. Na MDA »Sava 82« pa je bil Nedeljko kot član brigade »Slavko Šlander«. V brigadi je bil prvič, za svoje delo pa je dobil udarniško značko. Nad življenjem v brigadi je bil zelo navdušen in pravi, da se bo akcije udeležil tudi naslednje leto, če bo le imel možnost. K takšnemu uspehu jima lahko samo čestitamo in si jih želimo še več. . . Zora Aritonovič Predstavljamo vam... JAMARSTVO V rubriki bomo poskušali prikazovati, s čim se mladi ukvarjamo v prostem času. Tokrat bomo na kratko opisali zelo atraktiven šport - jamarstvo. Že pračlovek je živel v jamah, zato ni čudno, da poznamo tudi njegove sodobnike. Ti sicer v jamah ne živijo, v podzemlju pa preživijo precej svojega prostega časa in vložijo v to veliko truda, znanja in volje. Če se želimo varno ukvarjati z jamarstvom tudi v zahtevnejših objektih, moramo imeti poleg dobrih in zanesljivih tovarišev tudi takšno opremo. Sem spada osnovna oprema: svetilka, čelada, kombinezon, obutev; in tehnična oprema: vrvi, lestvice, klini, vrvne zavore, prižeme za vzpenjanje, vponke in druga alpinistična oprema. Ko imamo osnovno opremo, se lahko odpravimo v jamo. Pri tem pa moramo biti previdni in preudarni. Na našem področju so le redke jame, ki jih lahko- raziskujemo v normalnem položaju. V večini primerov je potrebno plazenje. Tega pa je toliko vrst kot profilov v jamskih rovih. Tako nam tudi ni tuje plazenje po vodi, ki ima v nižinah poleti do 10 stopinj, višje pa kakšnih pet do šest stopinj manj. Obvladovati pa moramo tudi osnove alpinizma. To je lahko tudi zelo naporen šport, pri katerem je velikokrat odločilna tudi psihična kondicija, kajti za raziskavo zahtevnih objektov ni dovolj le nekaj ur, ampak tudi več dni. Ko si enkrat v jami trideset ur, moker, pri tem pa vseskozi kaj delaš, nosiš opremo, plezaš, pomagaš tovarišem - ti še kako prav pride, če si tudi trmast, ker le tako lahko uspeš in se dokažeš sebi. Pri takšnih naporih tudi ni čudno, da ti včasih zmanjka volje do vsega, zato pa imaš poleg tovariše iz ekipe. Brez tovarištva in kolektivnega dela v jami ne moreš uspeti! Kljub temu tudi vjamarstvu poznamo primere sobranja, a le v že znanih objektih in v redkih primerih. Ko jamo raziskujemo, jo moramo tudi narisati in to čim bolj točno. Le z dokumentirano jamo lahko upravičiš svoje delo in sredstva, ki si jih za to porabil. Na našem področju so jamarski klubi v Celju. Titovem Velenju, Topolšici ter Preboldu. Preboldski klub je eden najmočnejših v naši republiki pa tudi v zveznem merilu. Poudarjam, da lahko v neturistične jame hodijo le tisti, ki so člani klubov ali društev, ki so člani Jamarske zveze Slovenije. Kljub naporom pa je jamarstvo čudovit šport in si za svoj trud lahko bogato poplačan, ko prideš v jamo, ki je kot iz pravljice ali pa, ko osvojiš objekt, ki ga pred tabo ni še nihče. Silvo Ramšak —--------------------------------------------1 Uvod k programu dela mladine Cinkarne V tej številki vam posredujemo predlog programa dela mladine Cinkarne. Programje sestavljen na realnih osnovah, tako, da je izvedljiv. Program naj bo pomoč osnovnim organizacijam pri sestavi njihovega, nikakor pa naj ne bo okvir, ki bi omejeval vaše ideje. Od vsakega mladinca pričakujemo konkretne pripombe in predloge. Podajte jih svojim predsednikom ali na koordinacijsko konferenco pismeno, telefonsko ali ustno. Način ni važen, važen je cilj. Vseh posredovanih pripomb bomo veseli - tudi kritičnih. Vaše predloge pa bomo upoštevali pri izvedbi programa. Koordinacijska konferenca Program mladine Cinkarne -predlog Splošne naloge in stalne usmeritve - skrb za dosledno uresničevanje vseh vrst zakonskih aktov, samoupravnih sporazumov in drugih aktov skozi razvoj samoupravljanja - obravnava novih samoupravnih sporazumov in pravilnikov - sodelovanje v stabilizacijskih prizadevanjih družbe in delovne organizacije - skrb za delavca ter še posebaj za mlade delavce - reševanje kompleksnih problemov mladih - zaposlovanje, štipendijska politika, stanovanjska problematika, nagrajevanje... - tekoče vključevanje novih, mladih delavcev v delovanje OO ZSMS - povezovanje štipendistov Cinkarne z DO in DPO - anketiranje praktikantov - priprava predlogov za sprejem aktivnih mladincev v članstvo ZK - evidentiranje mladincev v organe OK ZSMS - sodelovanje z ZK in sindikatom na vseh področjih - aktiviranje delegatov iz vrst mladine, da bodo v organih zastopali interese mladih - informiranje širše javnosti o delovanju in problemih mladih preko MCC. Cinkarnarja in drugih sredstev javnega obveščanja - sodelovanje na prireditvah ki jih prirejajo druge organizacije - aktivno sodelovanje v samoupravnih organih - predstavitev Cinkarne vsem mladincem Sestavni deli programa so še: program in usmeritve Kluba brigadirjev, Aktiva štipendistov, glasila MCC, ter vseh ostalih klubov ali podobnih oblik združevanja mladih, ki delujejo oz. bodo delovali v organizirani obliki /klub raziskovalcev/ Program komisije za idejnopolitično delo 1. Formiranje komisije za idejnopolitično delo na nivoju delovne organizacije. Sestavljali jo bodo referenti osnovnih organizacij. Rok:Januar 1983 2. Seje vseh organov in osnovnih organizacij bodo v prihodnje tematske. Zadnja točka vsake seje bo namenjena določeni temi, bo bodisi aktualna (širši družbeni vidik) bodisi teoretič- na. Npr. drugačnost 12. kongresa nasproti predhodnemu. Vloga ZSMS kot fronta mladih. Razreden pristop pri opredelitvi socialnega statusa mladih. ZSMS ne sme postati zgolj kadrovska baza za druge DPO - protikarieristični pristop. V ZSMS morajo biti zastopani vsi deli mladih, katerih družbeno politična usmeritev so socializem, samoupravljanje in neuvrščenost - ne glede na versko ali nacionacionalno pripadnost in socialni status - protielitistični vidik 3. Organiziranje okroglih miz. Obravnavanje aktualnih dogajanj znotraj delovne organizacije npr.: sprejem aktov s področja nagrajevanja. Stalna naloga, nosilci: komisija za IPD in referenti v osnovnih organizacijah. 4. Občasne politične šole. Vsebinsko morajo biti zaključene celote. Opredeliti moramo kaj želimo z vsebino doseči in komu so dejansko namenjene. Rok: Enkrat letno - jeseni. Nosilec: Koordinacijska konferenca. 5. Zagotovitev nove vsebinske sheme MCC. Prehod s pretežno literarnega k bolj akcijsko informativnemu in višjemu teoretičnemu nivoju. Nosilec: Uredniški odbor. 6. Vključevanje v vse oblike dela komisije za IPD pri OK ZSMS. Stalna naloga. Program namenoma- ni dokončan, kajti oblikovati in dopolnjevati ga moramo vsi, ki na tem področju delamo. Konkretno so opredeljene samo oblike dela, medtem ko je vsebina dela samo nakazana in s tem odprta za vsako dobro spodbudo. Na tem področju dela moramo težiti k temu, da bomo vpeti v širše družbeno dogajanje - da bomo odprti za pozitivne vplive in da bodo tudi drugi čutili našo prisotnost. Osnovna razsežnost našega zanimanja mora biti gotovo naša delovna organizacija, vendar se naše delo in vpliv nikakor ne smeta ustaviti na teh mejah. SLO in DS Nosilci dela na tem področju so referenti za SLO in DS ter predsedniki OO ZSMS. Vsi, ne samo oni pa smo dolžni skrbeti za čimboljši varnost-no-politični položaj v delovni organizaciji. Le-tega bomo mesečno ocenjevali in podajali svoje ocene na komitejih za SLO in DS. Še bolj moramo, vsi in na vseh nivojih, razvijati in krepiti svoje samozaščitno delovanje in obnašanje. Akcija, ki jo bomo pripravili v smislu preverjanja znanja in fizične kondicije, bo orientacijsko tekmovanje, ki ga bomo organizirali v septembru v okolici Celja. Nosilec akcije bo predsedstvo mladine na nivoju delovne organizacije. Z istim namenom bomo sodelovali tudi na podobnih prireditvah, kijih prirejajo druge organizacije. Prav tako se bomo udeležili orientacijskega pohoda cinkar-narjev (25. 4. 1983) ter pohoda po poteh XIV. divizije. Poezija KAKO DA Tl KAŽEM Zaljubljen sam baš u tebe št a tu čudno ima, da ludujem ja za lobom dokazat ču svima. Oprosti mi što te volim šla tu mogu sam, nista tvoje ja ne tražim, a sve ču da ti dam Ja ne volim samo tebe i tvoje vrline, več i mane tvoje volim kao i obline Volio bih da te mrzim srce mi to neda tužno srce samo hoče da se tebi preda Kad bih mog’o zaboravit tebe i sve tvoje, tad bih mog’o umirili tužno srce svoje Sve što diraš, sve što voliš to volim i ja, samo reci šta aa radim pa da budeš moja sva Stranac Kulturno področje Datum akcija namen nosilec Januar Ustanovitev komisije za pregled knjig, ki jih podajajo zastopniki založb izboljšava kvalitete ponujenih knjig predsedstvo mlad. kult. kom. 8. 2. 83 Slovenski kulturni praznik MCC literarna priloga počastitev kult. kom., Kroflič Marec Naša beseda sodelovanje referenti za kulturo v OO ZSMS ' 8. 3. ’83 Dan žena - proslava za delavke - proslava za upokojenke 5. 3. ob 16. uri počastitev, sodelovanje ▼ Kult. kom., aktiv žena, mladina, Mlakar H., Šanca C. 1. 4. ’83 25. 4. 83 Dan brigadirjev Dan OF, 1. maj - orientacijski pohod Cinkarnarjev počastitev počastitev, sodelovanje klub brigadirjev Trišič, kult. referenti predsednik mlad. Ramšak S. Kult. kom. - Kroflič I. Komite za SLO in DS 30. 4. 83 Dan OF, 1. maj - proslava sodelovanje, počastitev sindikat-Murovič D. Kult. kom. -Kroflič I. 25. 5. 83 Junij Dan Mladosti - proslava in prireditve na Gričku Kulturni utrinki po obratih počastitev približevanje kult. delavcu v njegovem delovnem okolju pred. mlad. - Ramšak S., referenti za kulturo pred. ZSMS drugih DO referenti za kulturo kult. komisija 2. 7. 83 Dan Borca, dan vstaje - razgovor z udeležencem NOB - položitev venca počastitev mladina Julij, Avgust Srečanje s praktikanti spoznavanje med bodočimi sodelavci mladina Metalurgije Senegačnik M. September Kulturni utrinki po obratih - literarna priloga MCC približevanje kult.-delavcu referenti za kult., kult. komisija Oktober Priprave za počastitev 29. 11. pred. mlad. - Ramšak S., Imamo- 26. 11. 83 Dan republike - proslava - kviz, program počastitev vič F. pred. mlad. Ramšak S., vivod B., Imamovič F., Kult. komisija 30. 12. 83 Novo leto - igrica za otroke naših delavcev praznovanje mladina mladina, sindikat Kult. komisija Stalne naloge na področju kulture pa bodo: - približevanje kulture delavcu - podružbljanje kulture - sodelovanje s kulturnimi društvi drugih DO - sodelovanje na področju kulture z OS - povezava z gledališčem - povezava z kinopodjetjem - obveščanje o kulturnih prireditvah - nadzor nad vsebinsko kvaliteto knjig, ki jih ponujajo zastopniki založb - sodelovanje v ustvarjanju in oblikovanju Cinkarnarja in MCC-ja s prispevki s področja kulturnega ustvarjanja mladih - izdajanje knjig iz knjižnice leposlovnih knjig - razstave knjig - priložnostne akcije - sodelovanje na akcijah in prireditvah, ki jih prireja OK ZSMS in drugi - priprava koncertov popularnih izvajalcev različnih glasbenih zvrsti - predstavitev mladih cinkarniških ustvarjalcev s področja: filma, fotografije, glasbe, literature, slikanja, drugih zvrsti. Športno področje nosilci datum akcija namen Marec Tekmovanje med OO v raznih izbira mlad. reprezentanc pred. mladine April športnih panogah ref. za šport Maj Športne prireditve v počastitev sodelovanje ref. za šport meseca Mladosti organizacija 25. 4. 83 Orientacijski pohod Cinkarnarjev sodelovanje pred. mladine Ref. za šport September Športna tekmovanja med OO v priprava reprezentanc za nov. ref. za šport raznih športih tekmovanje Oktober Športna tekmovanja med DO v organizacija sodelovanje pred. mlad,. Ramšak S., ref. za November počastitev dneva republike December Tekmovanja v zimskih športih rekreacija ref. za šport V primeru ustanovitve hokejskega kluba Cinkarne, ki bi ga ustanovili mladi, (nastopanje v sindikalni ligi) je program dela kluba sestavni del tega programa. V primeru dovolj velikega zanimanja mladih, lahko organiziramo Mladinske športne igre v različnih športnih panogah. Stalna naloga na tem področju pa nam je tudi sodelovanje na športnih prireditvah, ki jih prirejajo drugi. Obvestila Hokejski klub Cinkarne Glede na zanimanje za tovrstno rekreacijo pripravljamo mladi Cinkarne ustanovitev hokejskega kluba, ki bi zastopal Cinkarno v sindikalni ligi. Klub bi ustanovili v januarju, ko bi začeli tudi s treningi. Da bi se izognili poškodbam, pa bi s tekmovanjem v ligi začeli šele v naslednji sezoni, ko se bodo vsi navadili na način hokejske igre, ki zna biti tudi groba. Vse, ki vas igranje hokeja zanima, vabimo, da se po telefonu oglasite tov. Marku Vervegi, tel. 377, ki vam bo nudil še bolj podrobne informacije. Koordinacijska konferenca Društvo »Ljudske tehnike« Cinkarne Enodnevno smučanje Bele planjave vas pričakujejo tudi letos, zato vam je TTG pripravil enodnevno smučanje na treh smučiščih z odhodi iz Celja ob 7. uri zjutraj in povratek s smučišč ob 16.30 uri. Ta smučišča so: odrasli otroci ROGLA 435,- din 360,- din GOLTE 470,- din 400,- din KOPE 435,- din 435,- din V ceno je vključen prevoz, celodnevna smučarska vozovnica, enolončnica in organizacija. Cene so izračunane za najmanj 40 oseb. Vse podrobnejše informacije pa dobite pri TTG turistična poslovalnica Celje, Titov trg 1, telefon 24 719. ŽELIMO VAM PRIJETNO SMUKO! V okviru Cinkarne deluje tudi društvo »Ljudske tehnike«, ki združuje naslednje krožke: Metalurški - Naraks Jože Kemični - Kosi Matjaž Grafični - Žerjav Franc Merilni-Ručigaj Ivo Elektro - Herlah Viki Strojni - Tofant Anton Foto - Lamper Drago Radio - Vervega Viktor Avto - Ramšak Ivo Če se želite včlaniti v katerega od krožkov, morate biti člani društva. Prijave sprejema tovarišica Smeh Darinka, telefon 286. Silvo Ramšak Smeh z razmišljanjem... Nekoč davno pa ne za sedmimi gorami in vodami, ampak pri nas, so živeli gospodje in njihove gospe in brezpravna raja. Potem je prišla vojna in gospe z gospodi so izumrle in imeli smo tovarišice in tovariše. In potem seje dvigoval standard in gospe z gospodi so se vrnile kot Feniks. In teh je sedaj še več kot jih je bilo nekdaj. Tovarišev in tovarišic pa je vedno manj! Bodo tudi izumrli ali pa jih bomo še pravočasno »zaščitili«? (Pa brez zakona!) Silvo Ali veš, da so ženske v posebni finančni službi izumile čisto nov izdelek, ki bo v kratkem preplavil svetovno tržišče? — Ja kakšen izdelek pa naj bi bil to? Računski stroj, ki bo izključno deloval na žensko obrekovanje! _. , Zdenka MCC izhaja kot priloga plašila »C inkamar«, ki pa izdaja Cinkarna Celje v nakladi 2500 izvodov. Izdajajo in urejajo pa mladi Cinkarne. (Javni in odgovorni urednik: Irena Kroflič. Uredniški odbor: Silvo RamSak, Irena Zalokar in Helena Mlakar. Naslov uredništva: Cinkarna Celje, Kidričeva 19 tel. 33-112 int. 297 lisk: Tiskarna Cinkarna V. srečanje organizatorjev obveščanja 10. decembra je bilo v Mariboru peto srečanje vseh, ki se v organizacijah združenega dela in v sindikatu ukvarjajo z obveščanjem. Srečanje je otvoril Drago Seliger, predsednik odbora republiške Skupščine Zveze sindikatov za obveščanje in politično propagando. V uvodu je spregovoril tudi Marjan Orožen, predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. Nato smo si organizatorji obveščanja v razgovorih izmenjali izkušnje ter ocenili stanje in se dogovorili, kako naprej pri obveščanju v organizaciji združenega dela. Srečanja se je udeležil tudi Jak Koprivc, član predsedstva centralnega komiteja ZKS, Marjan Šiftar, predsednik republiškega komiteja za informiranje ter Franček Kavčič, odgovorni urednik Delavske enotnosti. Z njimi smo se pogovarjali o informativno propagandni dejavnosti danes, o novostih družbenega informiranja in sodelovanju z Delavsko enotnostjo. V razgovorih smo se dotaknili predvsem vsebine informacij, koliko je ta razumljiva in dostopna bralcem, oblik in načinov informiranja ter razkoraka med ustno in pisno informacijo, o zaplenitvi nekaterih glasil, o nerazumevanju vloge uredništev v delovni organizaciji o sindikatu, ki se največkrat postavlja v opozicijo, čeprav je najodgovornejši za obveščanje delavcev. Govorili smo o statusu novinarjev-urednikov v združenem delu ter njihovem osebnem dohodku, izobraževanju itd. Spregovorili pa smo tudi o nujnosti informiranja delavcev iz drugih republik. Tov. Matjaž Kek je ob koncu poudaril, daje danes trenutek, ki zahteva več in boljše informiranje in nobeno sredstvo, ki dobro obvešča, ni predrago. Mira Gorenšek Leta 1979 - drugo nagrado in priznanje je prejel Karel Lešek; Leta 1980 - drugo nagrado in priznanje so prejeli: Jože Naraks, Jože Farč-nik, Peter Uršič, Mirko Mežnar in Zvone Tofant; Leta 1981 - prvo nagrado in plaketo: Slavko Cankar in Jože Kuder, drugo nagrado in priznanje: Franc Sušnik, Mojmir Kosi in Ante Iveljič, Kidričeve nagrade pa sta prejela: Branko Pusto-slemšek (trikrat) in Robert Jedlovčnik. Priznanje društva DIAT1 za inovacijsko dejavnost so prejeli: Martin Črepin-šek, Branko Pustoslemšek, Vojislav Ružič, Franc Sušnik, Anton Žerjav, Egidij Hodej, za organizacijsko dejavnost na tem področju pa Franc Sendelbach in M aks Pečnik ter za strokovno sodelovanje Robert Jedlovčnik in Jože Štumberger. V počastitev dneva inovatorjev Jugoslavije pa je Razvojni center v sodelovanju z Občinsko raziskovalno skupnostjo organiziral razstavo inventivne dejavnosti v tistih delovnih organizacijah, kjer imajo ustanovljeno društvo DIATI (Aero, Cinkarna, Emo, Libela in Železarna Štore). Poleg pregleda celotne inventivne dejavnosti je vsaka delovna organizacija morala prikazati dva realizirana inovacijska predloga v letu 1981. Zanimanje za obe razstavi je bilo veliko, upajmo da bo ta prikaz inventivne dejavnosti spodbudil tudi pri ostalih članih kolektiva čut za izboljšavo delovnih pogojev in postopkov. Z. Š. Slikovno gradivo so pripravili: Zlatko Šentjurc, Maks Pečnik, Drago Lamper, Silvo Ramšak in Adi Vrečer. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem vsem sodelavcem iz Transporta, Titanovega dioksida in Marketinga, najožjim sodelavcem skladišča titanovega dioksida ter še posebno tov. P. Vrhovski in tov. Premoži-ču ter tov. M. Ahtik za izkazano pozornost in pomoč ob odhodu v pokoj. Tilčka Renčelj Šport in rekreacija ŠPORTNA TEKMOVANJA V POČASTITEV DNEVA REPUBLIKE Kakor vsako leto so tudi letos organizatorji športne rekreacije priredili interna tekmovanja med tozdi v naslednjih športnih panogah: streljanje, kegljanje in šah. Strelci so se med sabo pomerili na strelišču pri ambulanti, kegljači v borbenih igrah v Ingradu in šahisti v naši sindikalni dvorani. V streljanju z zračno puško so bili najboljši v DSSS s 718 krogi, prva ekipa Grafike je bila druga s 703 krogi, sledijo prva ekipa Metalurgije, Kemija, Ti02, prva ekipa Transporta, Vzdrževanje, druga ekipa Grafike, druga ekipa Metalurgije, druga ekipa Transporta in Veflon. V posamezni konkurenci je najboljši rezultat dosegla Majda Derča s 161 krogi iz DSSS, sledijo: Martin Kukovič TiCh s 157 krogi. Rok Unetič iz Metalurgije 151 krogov, Franc Smeh iz DSSS s 147 krogi,.Rudi Mraz iz Kemije s 147 krogi, Franjo Vidmar in Franc Jonke iz Grafike s 143 krogi, Ivan Legvart iz Grafike s 142 krogi, Miran Gobec iz Grafike s 140 krogi, Cvetka Horvat iz Transporta s 137 krogi itd. Pri kegljanju so se pomerili v borbenih spretnostih. Najboljša je bila ekipa z DSSS s 330 lesi, druga je bila Grafika s 311 lesi, tretje Vzdrževanje z 296 lesi, sledijo ekipe Metalurgije, TiC>2, Transporta in Kemije. Igre spretnosti M. L. Komisija za športno rekreacijo pri ZTKO Celje, je dopolnila program občinskih sindikalnih TRIM iger in uvrstila v program tudi igre spretnosti, ki jihje doslej organiziral Partizan Gaberje. Zelo zanimivo in rekreativno tekmovanje je to, vendar mora ekipa imeti v svoji sestavi predvsem dobre plavalke in plavalce. Igre so potekale v nedeljo 12. decembra v bazenu Golovec. Sodelovalo je osem ekip iz celjskih delovnih organizacij. Program nalog je obsegal iskanje krožnikov pod vodo, plavanje z zavezanimi nogami, štafeto na blazini in pobiranje žog in metanje v koš. Za Cinkarno so nastopali: Vera Zupanc, Jožica Šeško, Irena Zalokar, Franc Lončar, Pero Venišnik in Zoran Savič, (na sliki z referentom za šport). Najboljše mesto je dosegla ekipa Blagovnega prometa, nato so si sledile: Obnova, Železarna, Cinkarna, EMO, Avto Celje, Savinja. Zadnja je bila ekipa kombinirana Aera in Kovinotehne. ^ M. L. W Tekmovanje v košarki med tozdi V hali Golovec smo v sredo, 8. decembra izvedli interno tekmovanje v košarki, katerega se je udeležilo pet tozdov. Posamezne ekipe so dosegle naslednje rezultate: FINALE: L Grafika 2. DSSS 3. Vzdrževanje I. 4. Vzdrževanje II. 5. Transport Ekipe Ti02 in Metalurgije se tekmovanja niso udeležile. M. L. Ekipi DSSS in Grafike ŠAH Šahisti Cinkarne so se 23. novembra pomerili v ekipnem tekmovanju med tozdi. Moštva so se pomerila na štirih deskah v hitropoteznem tekmovanju. Prvo mesto je osvojila ekipa Vzdrževanja z 8. točkami, sledijo Grafika 6,5 točk, DSSS 5,5 točk in Titan dioksid 4 točke. Po končanem ekipnem tekmovanju je bil odigran tudi brzoturnir posameznikov, katerega se je udeležilo 12 članov. Prvo mesto je osvojil Mirko Mežnar (10,5), sledijo Tasič (8), Tukarič (7,5). Planšek (6,5), Kovačič (6), Pohole in Vojkovič (5), Celestina, Hrovatič in Trojak (4), Puh (3) in Kukovec (2,5) točk. Mladinci so 10. novembra organizirali troboj Cinkarna - Ingrad - EMO v ekipnem tekmovanju na treh deskah. Zmagala je ekipa EMO s 5 točkami, druga je bila Cinkarna s 3,5 in tretji Ingrad s 0,5 točke. Jože Valenčak ^yyyyyyyyyy Predsedniki sekcij na sestanku Od 22. novembra do 13. decembra je potekalo ekipno sindikalno prvenstvo Celja. Ekipe so bile razdeljene v tri jakostne skupine od katerih je ekipa Cinkarne igrala v prvi skupini. Prvo mesto je osvojila ekipa Kovinotehne z 14.5 točkami, sledijo EMO s 14. Ingrad in Cinkarna 9,5, Klima 7 in Zlatarna 4,5 točke. Za našo ekipo so igrali Tasič in Hokejisti na obisku v Cinkarni Mežnar vse partije, Pohole 4, Ružič in Tančič 2 in Dečko 1 partijo. Uspeh posameznikov: Ružič 1,5, Pohole 2,5, Mežnar 3, Tasič 1, Dečko 0. Moštvo je igralo v nekoliko slabši postavi, ker nekateri boljši igralci niso utegnili priti na tekmovanje. Z ozirom na sestav moštva je tretje do četrto mesto uspeh. M.M. OBVESTILO VARNOSTNE SLUŽBE Prijavljanje poškodb pri delu Vsak zaposlen delavec je dolžan, da takoj sporoči neposrednemu vodji dela ali njegovemu namestniku o svoji morebitni poškodbi na delu ali na poti na delo in z dela. Neposredni vodja dela pa je dolžan, da izpolni in podpiše predpisani obrazec »Prijava poškodbe pri delu« ter ga dostavi službi za varstvo pri delu zaradi evidence. Če delavec svoje poškodbe ne prijavi takoj, kot se je zgodila, se mu ne prizna poškodba pri delu in bo imel morebitni bolniški stalež zaradi poškodbe obračunan kot navadno bolezen. Če pa pride do poškodbe na poti na delo in z dela, je delavec dolžan neposrednemu vodji dela ali njegovemu namestniku to sporočiti najkasneje v roku 24. ur. Če to poškodovanec iz zdravstvenih razlogov ne more narediti sam, naj sporoči po sodelavcu ali sorodniku. Če delavec ne sporoči o svoji poškodbi na poti na delo in z dela v roku 24. ur. ne bo imel priznane poškodbe, morebitni bolniški stalež pa se bo obračunal kot navadna bolezen. Vodja varnostne službe Franc Glušič OBVESTILO Obveščamo vas, da bomo s 1. januarjem 1983 pričeli z novim načinom delitve mleka. Uvedli bomo posebne bloke za mleko. S tem blokom bo lahko posameznik dvignil mleko poleg redne malice na naslednjih delilnih mestih: nova razdeljevalnica, stara kuhinja, razdeljevalnica na titanovem dioksidu in razdeljevalnica na novi žvepleni. Obratovodje prosimo, da sestavijo imenske sezname vseh tistih, ki jim pripada mleko po stroškovnih mestih in navedejo delilno mesto. Vse pa prosimo, da se te razporeditve držijo, da ne bi prihajalo do nesporazumov. Z omenjenim seznamom lahko dvignete bloke za mesec januar skupaj z bloki za topli obrok od 20. decembra 1982 dalje po ustaljenem razporedu. Za vsak delovni dan pripada upravičencu pol litra mleka. Blok je perforiran. Polovica bloka velja za 1 dan. Opozarjamo, da bo dnevno izdana na posameznega upravičenca določena oziroma pripadajoča količina mleka. Zato je potrebno bloke uporabljati dnevno. Družbeni standard: Irena SELČAN Jubilejne nagrade Skupna delovna doba 10 let: julij, avgust, september, oktober, november, december. Cvetka ČRETNIK, Dunja CVEK, Franc HORVAT, Branko KOROŠEC, Franc KRIVEC, Jelka KUZMAN, Štefan NOVAK, Anton PURG, Piero VENIŠN1K. Leopold ARZENŠEK, Jože COLNARIČ, Lovrenc FIDERŠEK, Štefka GLOJNARIČ, Stjepan HERAK, Dra-gutin KOŠULJ, Josip LEDINSKI, Mihael OBREZ, Stanka REPAR, Srečko STJNŠEK. Albin VALAND, Jožica ZUPANC, Gojko RISTESKI, Branko SAVIČ, Radovan STANKOVIČ, Draga TODOROVIČ, Ivan VARJAČIČ, Janez VIDOVIČ, Stanko BUTOLEN, Milan GABER, Danica GLAVIČ, Leopold KOS, Stanislav OZVATIČ, Stanko SLEMENIK, Miran TEKAVC, Janko TOPOLOVEC, Dragutin VARJAČIČ, Trivo DAMJANIČ, Silva GOLOB, Bojan KUŽNER, Marija NA-REKS, Andreja NIKOLIČ, Hajrudin TALIČ, Branko ŠEŠKO, Nada BE-DEK, Milena GORIČANEC, Tatjana HITER. Živko OBRADOVIČ, Živana RIGELNIK, Zdenka STVARNIK, Breda VIDALI, Gospa ČURKOVIČ, Anton ŽAGAR. Skupna delovna doba 20 let: julij, avgust, september, oktober, november december: Jakob ŠKET, Vera FISTER, Zdravko FLIS, Leopold GUBENŠEK, Metoda KASTELIC, Marija KOŠTOMAJ-AUSER, Franc M ARZEK, Ivan TOMŠIČ, Marjan CIMERMAN, Robert JEDLOVČNIK, Rudolf MIRT, Elizabeta VELENŠEK, Martin KRAJNC, Leopold TURIN, Egon VODLAN, Angela DRGAJNER, Ivan GUNTNER, Aleksander LAZIČ, Marija DROB-NAK, Branko VNUČEC, Martin ŠALEJ, Franc ŽERJAV, Franc ŽUNTER, Desa JAHIRI, Hranislav KOČIČ, Jože PUNČUH, Jože RANDL. Skupna delovna doba 30 let: julij, avgust, september, oktober, november, december: Ivan ŠPEGLIČ, Viktor KORENJAK, Zvone ARH, Ljudmila MOHORKO, Viktor PUNGARŠEK, Anton SMEH, Ivan MLAKAR, Leopold KOSABER, Štefka MLAKAR, Boža OGRAJENŠEK, Jernej ZAGOZDA, Ivana MOTOH, Ivan LEGVART, Franc MALEC, Simo PETKOVŠKI, Anton VRHOVŠEK, Bernard ČATER. g^c3c3c2SI2121c32lc321c33c32121t3c22t332lc3332l3S2lc32132l3c;K C n\ ! i ^5} f S JJk | \ / y-/vi j;. — i^uvuicma |»iiiv.u GGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGG Nagradna v 0 1 e .v t križanka a @ AVTOR M. G. VE C OBRATOV NASE OBNAŠA- NJE STRU- PENO NEUMEN Človek mesto NA KITAJS. Z. IME ZANIKA- NJE PODEL- JEN MIZAR V VZDRŽEV. SAMO- GLAS- NIKA REK- REACIJA PRED. OOZS OSVA- JALKA OSNOVNA ORGANI- ZACIJA VODJA DE POJAV PRI IZGORE- VANJU NARODNO OSVOBO- DILNA BORBA RAFINERIJA V LENDAVI DELAVEC V METALURGIJI MESTO NA KRETI OGLED- NIK DELAVEC DO DELAVEC V MARKETINGU 6. Črka KUBIK ŠPORT -NIK NEENA- KI ČRKI 6. Črka DEL OBLAC. VRSTA Čolna MESTO NA S KONGA LJUBLJAN BANKA PODPRED. K PO PREDS. DS 1954 TUJE M. IME DEL DINAMA LEKTOR GLASILA ENAKI Črki ŽVEPLO OBLIK. GLASILA GOSTILNA V STRMCU SOCIALNA DELAVKA PREBIV. GALIJE TUJE Ž. IME NAJSTAR TOZD KAR MANJKA TUJE Ž. IME VPRA- SALNICA KORO- ZIJA DUSlK VDOLBINA V SKALI NIKAL- NICA IZVRŠNI SVET SOGLASNIKA KISIK 1. ČRKA MESTO NA KITAJS. SZ VETER TUJE Ž IME Rešitve pošljite na uredništvo glasila najkasneje do 10. januarja 1983. Posebna komisija bo izžrebala tri nagrade in sicer: 1. nagrada 500,00 din 2. nagrada 300,00 din 3. nagrada 200,00 din 4. 5. in 6 nagrada komplet značk CC. Želimo vam veliko uspeha! m Snežna jama - kraška lepotica Sedimo in jemo. Naša sedišča so trda in kamnita. Prav takšna je tudi miza in okolica, kjer smo. Pa kljub temu je v tem nekaj čarobno lepega. Jemo suho hrano, pijemo vroč čaj in se pogovarjamo. Roke, ki držijo hrano so izsušene, razpokane in umazane od zemlje. Smo skoraj 80 m pod zemljo, 600 m od vhoda v največjo in najlepšo jamo na Štajerskem, v čudoviti snežni jami na Raduhi. V mislih se vračam v preteklo leto, ko smo člani Jamarskega kluba »Črni galeb« iz Prebolda v avgustu raziskovali pobočje Raduhe. Na raziskovalnem taboru smo starejši jamarji, skupaj z naši- mi varovanci, člani jamarskega krožka z OŠ Prebold, ki ga vodimo, našli 6 novih jamskih objektov - 5 brezen in to jamo. Po prvem bežnem ogledu smo pričakovali, da nas bo vodila globoko pod površje mogoče celo do našega novega globinskega rekorda (globlje od 470 m). Tega nam ni nudila, dala nam je mnogo več! Že pri drugem obisku nas je presenetila s svojo velikostjo. Ponudila nam je svoje tisočletja skrivane lepote in skrivnosti, ki jih pred nami še nihče ni videl. Čudovito je bilo napredovanje v temo, ko sva s kolegom upala, da jame ne bo prehitro konec, ko sva si, po eni uri prodiranja, podzavestno želela, da bi je le bilo konec in ko jo je bilo, občutek žalosti, ker nisva mogla dalje. Čudovit je bil mešan občutek pričakovanja, upa- nja, presenečenja in strahu pred velikanskimi prostori, ki jih najine karbidovke niso bile zmožne osvetliti do te mere, da bi nama bilo prijetno. Čudovita je bila sreča, ki sva jo doživljala ob zavesti, da smo si preboldski jamarji takšno jamo želeli vseh dosedanjih 13 let našega delovanja, in da sva bila prva, ki sva to srečo uživala in jo posredovala kolegom, izmučena od naporne vrnitve iz jame. Naj jo opišem še vam, a le jamo, ker sreče ne morem. , V velikanski vdornici-koliševki, veliki 60x20 m, ki je globoka do 20 m, se skriva majhen vhod. Pred njim je precej snega že davno minulih zim. Nizek rov nas vodi po strmem ledenem pobočju 30 m globoko. Naj vas ne bo strah. Z vrvno zavoro se varno spuščamo globlje. Na desni lahko vidimo 2 m velik leden kapnik, ki se počasi tali. Pod njim je, malo nižje, ledeni slap, ki ga v pomladnih mesecih oblikuje toplejša voda s površja, ki ne utegne zmrzniti, ker prej odteče. Oprostite! Če želite dalje, morate leči na led malo boste mokri, če nimate nepropustnega kombinezona, tako kot jaz. Kot po toboganu se pripeljete naravnost v jezero. Pa brez strahu, to je ledeno jezero in led je več metrov debel. Tudi tega se ne ustrašite, daje nasprotna stena ledene dvorane 50 m oddaljena od vas, strop pa 12 m nad nami - oglejte si tudi velik leden kapnik. Ali vidite različno zelene plasti ledu? Po njih bi lahko približno določili starost kapnika. Če drsate, izvolite! Ledeno jezero je dovolj veliko (35x15 m) in gladko. Malce vam je neprijetno, ker je temno!? Tudi meni je bilo! Pa pojdimo naprej. Pazite! Kamenje in razpadla siga še premikata pod vašo težo. Ste opazili kamenček, ki ga kaplje vode sučejo, da se brusi v jamici v kamnu? To je jamski biser. In sedaj hodite po ogromnem podrtem kapniku, ki je rasel milijon in več let, in ga je kdo ve kdaj, podrl potres. Tudi nekaj kapnikov, visokih nekaj metrov, ki pa so že mrtvi in ne rastejo več, lahko vidite. Tisti, da, tisti 20 m visok steber pa še raste. Ste se že pripravili na lepote, ki sledijo? Bližamo se namreč čudoviti zimski pokrajini-za-sneženemu gozdu. Ne, smuči ali sani ne potrebujete! Ni snega, so le kapniki, ki nas spominjajo na zasnežene smreke. Vem, navadili ste se na 30 in več metrov široke rove in se počutite tu, kjer je rov le 2 m širok, utesnjene. Naglejte se stebrov, stalaktitov, stalagmitov in zaves, a glejte tudi pod noge, da vas ne zapeljem v blato. Le še ta 30 m dolg vzpon in lahko se boste v naši jedilnici odpočili po enoin-polurnem sprehodu pod zemljo. Pozabili ste na čas? Da, tudi jaz. (Nadaljevanje prihodnjič) «('INKARNAR» izdaja ( Inkama Celje, nutalurško kemična industrija, Celje. Naklada 2500 izvodov. Vsi člani organizacije Cinkarna in upokojenci dobivajo glasilo brezplačno. Ureja uredniški odbor. ClavnI in odgovorni urednik: Zlatko Šentjurc, oblikovanje Marjan Bukovec, lektor Jelka Bombač. Naslov: Uredništvo glasila «Cinkamar», Cinkarna Celje, Kidričeva 19, telefon: 33-112 interno 236 Tisk: liskama Cinkarna. Po mnenju sekretariata za informiranje v izvršnem svetu skupščine SRS je glasilo opravičeno davka št. 421-1/72 z dne 5. 4. 1974 .