Posamezna številka 1 Din mesečno, £e se sprejema lisi v upravi, naročnina 4 Din, na dom in po polti dostavljen list 5 Din. - Celoletna naročnina je 50 Din, polletna 25 Din četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru -POJVE.DE.CJSKI EOVENE Uredništvo: Kopitarjeva ul. št. 6,'lil. Telefon št 2050 in 29%. — List izhaja vsak ponedeljek Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6 Poštni ček. račun. Ljubljana 15.170. Telefon štev 2992 Tajna okrog Hitlerjevega lova se jasni 4 vladarji v avstrijskih Alpah Snovanje bloka Rim - Berlin - Dunaj-Pešta-Sofija Udar v Podonavje ali protibotjševišha fronta Dunaj, 23. avgusta b. Bivanje niadjarskega regenta admirala llorthvja v Avstriji je še vedno predmet živahnih komentarjev domačih in tujih političnih krogov. Sicer tako madjarska in avstrijska diplomacija zatrjujeta, da je potovanje vladarja Madjarske v Avstrijo popolnoma zasebnega značaja, vendar ni mogoče prikriti, da je vsekakor čudno da sn je admiral Horthy po 17 letih, odkar j c regent Madjarske, odločil, da prestopi državne meje. Nadalje pade Horthyjevo potovanje v inozemstvo v zelo razburkano dobo mednarodne politike, ko zopet grozi vojna nevarnost in je stališče Madjarske odločujočega pomena pri organizaciji p roti boljše viške fronte, ki očividno vstaja v Evropi. To naziranje podpira tudi dejstvo, da sc jc admiral Horthv potem ko je v daljšem razgovoru sprejel avstrijskega zveznega kanclerju, šel čez avstrijsko mejo na Bavarsko, kjer se je sestal z nemškim kanclerjem Hitlerjem ter bil ž njim dalje fasa skupaj brez vsuke druge priče. Inozemska diplomacije na Dunaju išče razlogov, zakaj je šel Horthy naenkrat 1111 lov v Tirol in trdi, da je bila Tirolska zato izbrana za kratko letovišče niadjarskega vladarja, ker se ta dežela vriva med Italijo in Nemčija ter bo Horthy imel priliko, d n se neopnicno r a z g o -v a r j a z nemškimi in italijanskimi državniki. 0 čem? Na to nikdo ne ve odgovora. Na Tirolskem se nahaja na lovu tudi nemški veleposlanik na Dunaju von Pappen ln v par dneh pričakujejo tja tudi italijanskega letalskega maršala Bal bo t a. Nadalje pride na Tirolsko madjarski finančni minister F a b i n v i, ki je ravno dalje fasa bival v Berlinu. Tudi avstrijski zvezni kancler Schuschnigg, s katerim se je llor-thy že razgovarjal na Solnograškem, bo prišel na Tirolsko, ker dunajsko časopisje trdi, da bo avstrijski kancler vrnil madjarskeinu regentu obisk na kraju, kjer bo t!orty preživel svoje lovske počitnice, to se pravi v Aachensee. Horthy - Mussolini Horthy - Mihlas Tirolskem Hitlerjem, i n i j e 111, tem iz- mogoče Horthy se bo po svojih počitnicah v tirolskih alpali, kjer ostane teden dni, vrnil nazaj na Ma-d jursko skozi Koroško, kjer prebiva predsednik avstrijske države M i k I a s ob Vrbskem jezeru. llorthy bo obiskal tudi Miklasa in tukaj se trdovratno vzdržujejo vesti, da se bo pri tej priliki sestal tudi r. neko italijansko višjo osebnostjo (princ Borghese ,ki ima svojo vilo pri Vrbi?), kakor se tudi trdovratno širi vest, da bo ob priliki svojega bivanja na imel priložnost razgovarjati se poleg s ki ga je žc obiskal, tudi z Mussol ki namerava priti na južno Tirolsko. Ker so komentarji uradnega tiska rednem potovanju tako redkobesedni, ugotoviti pravo politično ozadje tega dogodka in ugibanjem so odprte najbolj fantastične poti. Brez dvoma pa gre za utrditev č c t v c r o k o t a 11 a -I i j a - N c 111 č i j a - M a d j a r s k a - A v s t r i j a . ki ga hočejo politično in vojaško okrepiti, da ho kos nekim novim nalogam, ki ga čakajo v bližnji bodočnosti. Kakšne so te naloge, oziroma kakšne naj bi tc naloge bile, govorijo dovolj jasno dejstva zadnjih dni. Boljševiška razdiralna ofenziva sc nevarno odraža na političnem obzorju Evrope. Treba jo organizirati odpor, ki ho močnejši od besednih protestov. Zelo mogoče je, da jc admiralu flor-thvju, ki jc vseh 17 let svojega vladanja stal v ozadju in sc sebno v nobeno politiko ni vmešaval, bila odmerjena naloga, da izposreduje prve stike med imenovanimi 4 državami v doseg.....nenje- nega cilja. To in nič drugega pripoveduje navdušenje nemškega, italijanskega, avstrijskega in niadjarskega tiska, ko poroča o »zasebnem potovanju niadjarskega regenta na lov na lirolske gamze. Dunaj! 23. avg. b. Horthy se je sestal s kanclerjem Hitlerjem v Obersalzburgu pri Berchtes-gadenu na Bavarskem. Madjarskega regenta je spremljal samo njegov pobočnik polkovnik Bruns-\vick. Hitler je bil sam, ko je sprejel admirala Hortliyja in o sestanku ni izšlo nobeno poročilo. Bethlen-Salata Na Dunaj B e t h I e n , ki je nepričakovano prispel je včeraj popoldne in danes vse polno sestankov 7. raznimi političnimi osebnostmi, med drugimi tudi z italijanskim poslanikom Sala t o. Grof Bethlen časnikarjem ni maral ničesar razodeti o ciljih svojega potovanja, kakor nič o ozadju potovanja admiraia Horthyja. Povedal jc samo, da sc vsa Madjarska veseli, da je bil obisk niadjarskega regenta v Avstriji od vse evropske javnosti sprejet kot razveseljiv dokaz globokega prijateljstva med obema državama. Horthy - Hitler Dunaj, 23. avgusta. AA. Vest o sestanku regenta Horthija s kancelarjem Hitlerjem v Berch-tesgadenu je izzvala v avstrijskih političnih krogih veliko senzacijo. Čeprav uradni krogi nočejo dati nikakršne izjave in opušča tudi tisk s-Iehcrni komentar, je vendar splošen utis, da pomeni obisk Horthyja pri Hitlerju mnogo več, kakor običajno uljudnostno gesto. Splošno so politični krogi prepričani, da se je razgovor Hitlerja s Horthyjem nanašal na odnošaje med Nemčijo, Madžarsko, Avstrijo in Italijo. Sestanek v Berchtesgadenu naj bi pomenil novo dobo v razvoju odnošajev med temi državami. Vprašanje R u-sije je bilo eden izmed glavni predmetov, Ui sta jih Horthy in Hitler podrobneje obravnavala. Hitler -Balbo Tudi prihod maršala B a 1 b a v Avstrijo skušajo spraviti v zvezo s potovanjem Horthyja v Berchtesgaden. Naknadni sestanek Horthyja z Mi-klasom in dr. Schuschniggom pa naj bi bil zaključna etapa le Horthyjeve diplomatske akcije. Hitler-Boris Miinchcn, 23. avgusta, c. Dopisnik Havasa izve, da je danes na sestanek v Berchtesgadenu pri- šel tudi bolgarski kralj Boris. Prav tako je prišel tja tudi italijanski maršal Balbo. Isti dopisnik izve, da se bo Horthy še tekom teh dni svojega bivanja sestal nekje v severni Italiji z Mussolinijem. Mnenje v Parizu Hitler se hoče vreči na Podonavje Pariz, 23. avgusta, c. Zaradi sestankov v Berclitcsgadcnu je zavladalo v francoskem javnem mnenju veliko razburicnje. Francoski zunanji minister Delbos sploh ni zapustil svojega ministrstva in je ves dan delal, kakor se izve, v ozkem stiku 7. londonsko vlado, kjer Eden tudi ni odšel na običajni vveekend, ampak je ostal ves dan v zunanjem ministrstvu. Francoski uradni krogi izjavljajo, da pripravlja Hitler manever zelo širokega obsega. Anglija in Francija sta se zagrizli v mirno reševanje španske zadeve, med tem pa sc hoče Hitler z vso silo vreči na Podonavje. Hitler hoče izrabiti sedanji trenutek zaradi lega, ker je Evropa danes čisto osamljena in je izključeno, da bi katerakoli iz-venevropska država hotela pomagali danes temu ali onemu bloku v Evropi. Hitler meni tukaj predvsem na Združene države v Severni Ameriki, ki sploh ne bodo mogle poseči v evropske razmere v prihodnjih dveh mesecih, ker se la dva mescca sploh nc bo vedelo, kdo bo liodoči predsednik republike. Cez dva meseca šele bi lahko Združene države severne Amerike izjavile, ali bi holele pomagati temu ali onemu bloku v Evropi. Tudi nemško-japonski pakt Newyork, 23. avgusta. A A. Iz Yosemitea v Kaliforniji poročajo, da je na včerajšnjem zasedanju konference 7.11 proučitev odnošajev na Tihem oceanu angleški delegat zastavil japonski delegaciji vprašanje, ali so resnične vesti o n c m -iko -japonskem paktu, .tajionski delegat Jošizava ni dal pravega odgovora in je naglasil, da ne more govoriti o hipotezah daljnje l>odoč-nosti. Težko je napovedati, je dejal, kako se bodo dogodki v bodoče razvijali. Poudaril je izrecno, da govori lc v svojem imenu, nikakor pa ne v imenu grof imel Dunaj, 23. avg. TG. V zvezi s poročili desničarskega časopisja, da Francija neprestano pošilja orožje, strelivo in letala z bombami na pomoč madridski rdeči vladi (»Eclio de Pariš« govori o 25 novih francoskih letalih, ki so prišla kot potniška letala v Madrid, kjer so bila takoj prcple-skana s španskimi barvami in odposlana na bojišče) je zanimiv brzojav, ki ga jc priobčil tukajšnji »Telegraph« iz. Pariza. Dopisnik »Telcgraphat namreč (rili, da jc dobit iz zelo verodostojnih krogov v Parizu informacije o pogajanjih med francosko in madridsko rdečo vlado, v katerih je 111 a d r i d s k a vi a da Franciji p n n u d i I a onega ali več izmed otokov H a I c a r o v, čc ji sedaj pridno dobavlja vse potrebno orožje v boju proti belini nacionalistom. Francoska vlada, da je ta predlog madridskih rdečih oblastnikov /. veseljem sprejela in da je v tem treba iskati razlog, zakaj pariška vlada, čeravno 1111 zunaj zagovarja nevtralnost, vendar dopušča in celo na tihem podpira odpošiljanje streliva in letal na pomoč madridski vladi. Velika bela kolona prodira iz Badajoza proti Toledu. Če bi belini uspelo na novo zagospodariti v tem mestu, bi nastala velika nevarnost za Madrid. resarske vlade v Tokiu. Mogoče h o k d a j prišlo do nemško-japonske pogodbe. Bri-tanski in ameriški delegati so na to naglasili, du niti v Angliji niti v Ameriki taka pogodba med Tokijeni in Berlinom ne bi bila povoljno sprejeta. Francoski delegat Sarraut je izrazil svoje zadovoljstvo spričo Jošizavove izjave, iz katere izhaja, da za enkrat med Nemčijo in Japonsko ne obstaja nikakršna pogodba. Taka pogodba bi se tudi ne mogla smatrati niti za gospodarski sporazum, niti za regionalni pakt v duhu ženevskih načel. Francija pomaga rdečim Rdeči ji ponujajo Baleare Povojnik južne uporniške armade na španskem general Franco je obiskal mesto Burgos, kjer je poveljstvo severne armade. Na cesti sc je zbrala velika množica ljudi, ki so navdušeno pozdravljali generala Franca (X) in poveljnika severne armade generala Mollo (XX). Poročila betih Uspehi na vseh frontah Bayonne, 23. avgusta, c. Na severni fronti je danes pretežno vladal mir. Edino včeraj je nacionalistična križarka »Espana« ivakrat bombardirala San Sebastian. Križarka je obstreljevala mesto najprej dopoldne. To bombardiranje je povzročilo veliko materialno škodo v mestu. Toda streljanje z obale je prisililo nato križarko k umiku. Proti večeru pa se je križarka vrnila in oddala na utrdbe okoli mesta 12 strelov. Zaradi teme pa so streli pogrešili svoje cilje. Dopoldne okoli 10. ure sta prileteli nad mesto dve nacionalistični letali in obstreljevali mesto. Obstreljevali sta kolodvor in vrgli na objekte okoli kolodvora 12 bomb. Nato sta letali obstreljevali strelske jarke rdečih, toda smrtnih žrtev ni bilo. Lizbona, 23. avg. b. Včeraj je prispelo na letališče Itarajaf pri Madridu 2(1 f r a 11 c o s k i h letal, ki so vsa vojaškega značaja. Med njimi se nahaja silno velik triimitornik najnovejše izdelave. Letala so bila takoj prepleskana iu so dobila znake španske narodnosti nn krila. Vsi piloti in spremljajoči mehaniki na letalih so Francozi. Na vsakem letalu je inontirnnih ti strojnic. Sevilla, 23. avgusta. General (Juiepo de Liano je izjavil po radiu, da so bile rdeče čete poražene pri Cordolii, tako da so se morale v naglici umakniti in prepustiti belim večje količine vojnega materiala. V nasprotju z veslnii iz Madrida je general izjavil, da je bila rdeča kolona poražena tudi pred mestecem (iiiadalupom. Tukajšnji radio potrjuje vesti, da so beli zavzeli Dlirango ter tako prekinili zvezo severne rdeče vojske med Bilhaoin iu S1111 Ncbastianom. Tukajšnji radio jionovno potrjuje vest, da se je posadka v Malagi, ki je bila doslej zvesta madridskemu rdečemu režimu, uprla in prestopila na belo stran. Tudi civilna garda in napadalni oddelki v Malagi so se priključili belini. Tukajšnji radio poroča končno, da so bele čete zavzelo Villanuevo dela Nercaa. Nekaj belih letal je preletelo Alcazar in To-ledo ter spustilo v obe mesti mnogo letakov, ki pozivajo tamkajšnje nacionaliste, naj vztrajajo v ix>rbi, ker se jim že bliža pomoč. Službeno potrjujejo, da so beli v bližini Ovieda porazili oddelek rdečih prostovoljcev, ki so ga decimirali. Položaj Ovieda sedaj ni več lako trden, kakor jc bil zadnje dni. Admiral tlorthy. Iz Burgosa poročajo, da so se bele čete, ki sc še nahajajo v Toledu, odločno branile proti milici, ki je zavzela glavne dele mesta. Narodni odbor za obrambo dežele ostane tudi v bodoče v Bur-gosu, vrhovno poveljstvo severne bele armade pa se preseli v Valladolid, ki je nekoliko bližje bojišču (iuadarrnmi. Vrhovno poveljstvo bele vojske v severnoza-padni Španiji je izdalo komunike, jk» katerem -o jiele čete popoliumiu razdejale San Sebastian. Aslurijski oddelki osme divizije prodirajo sedaj proli Oviedu, ki ga druge bele čete že oblegajo. V štabu nacionalne junte so prejeli informacije, da prodirajo tri kolone rdeče vojske proti Cordolii. i5 km pred mestom je prišlo do hude bil ke. Nacionalisti mi s podporo letalstva odbili napad. Neki katalonski rdeči oddelek jc skušal včeraj zavzeli trdnjavo .taco v severni Aragoniji. Tudi la oddelek je bil odbit. Nacionalisti so v tej bitki zaplenili baterijo poljskega topništva. 12 strojnic in mnogo pie-k modela Maiiser. Oddelki rdeče vojske so na bojišču pri \vili skušali napasti bele postojanke pri Naval Moralu. Napad je bil odbit. Poročila rdečih „Odločitev v 14 dneh" Madrid, 23. avgusta. AA. Rdeči ministrski predsednik Giral je izjavil novinarjem, da prihajajo z vseh front zadovoljive vesli. Posebno povolj-na so poročila s fronte pri Cordobi. Kdcče čete vedno bolj obkoljujejo to mesto. Ministrski predseInik Giral je nadalje izjavil novinarjem, da bodo v 15, najkasneje 20 ducli nastopili od-.očilni dogodki. Vendar pa je pričakovati, da bo državljanska vojna ali vsaj čctniSka boiba trajala šc več mcsecev. Nato je dejal, da bo vsa škoda, ki so jo utrpeli tuji državljani in tuja poljetja, nadoknadena. Iz Gijona poročajo, da so asturski rudarji pod poveljstvom poslanca Pene izvršili z dinamitnimi patroni napad na postojanke belih in jih pregnali. Borba jc bila zelo krvava in so imeli velike izgube na obeh straneh. Rudarji so ujeli 150 belih. Višji oficirji belih oddelkov so napravili samomor, da ne bi bili padli v roke vladnim četam. Unamuno živ Madrid, 23, avgusta, c, Novica, da je bil ubit Miguel de Unamuno, se je izkazala, da ni resnična. Danes je namreč predsednik vlade Giral predložil predsedniku republike Azani dekret, s katerim se Unamunu odvzema čast rektorja vseučilišča v Sa-lamanci in se mu tudi odvzamejo vsa profesorska mesta. \ * i Znani španski boksar Paolino Uczudun jc bil Madridu obsojen po prekem sodu na smrt in ustreljen. Sofija. 23. avgusta, m. V Sofiji je te dni kongres mednarodne zveze visokošolcev. Snoči je priredil nn časi udeležencev kongresa prosvetni minister koncert. Nn koncertu pn so začeli izvajali pesmi makedonstviijiiščih, pri čemer so smatrali jugoslovanski, grški in romunski delegati, da se s tem žalijo njihove države. Hudi tega so zapustili koncertno dvorano. Pridružili so se jim ludi Čehi. Imenovani delegati se niso hoteli udeležili nili banketa, ki jim ga je priredil prosvetni minister. Opustili so tudi nadaljnje sodelovanje na kongresu ter se odpeljali iz Sofije. Zmaga JRZ v štirih občinah Domžale, 23. avgusta. Pri današnjih »Minskih volitvah je bilo 7 10 volilnih upravičencev. Volilo jo 525 volileev (71%). Lista ,IKZ (nosilec Janez Vrečar) je dobila 339 glasov (lil.(i Vi) in 10 odbornikov, lista združeno opozicije (nosilec Franc Končan) pa 180 glasov (35.4%) in 2 odbornika. Boj je končan! Zmaga je naša! Vreme je bilo deževno, toda disciplina ,1RZ je bila močnejša od slabega vremena. Naši so skoraj že vsi dopoldne volili. Razpoloženje je hi lo živahno, nemirov pa nobenih. Nasprotni generali so se popoldne, ko je bil izid v glavnem že jasen, neznano kam poskrili. Pred volivno pisarno se je do G zbrala ogromna množica, ki je široko cesto zasedla v razdalji 30 m. Ko je predsednik razglasil izid volitev, jo godba zaigrala in množica je vzklikala od veselja. Novoizvoljeni župan g. Vrečar se je s kratkim nagovorom zahvalil volivcem in je rekel, da je to skupna zmaga in skupna čast nas vseh. Napovedal je skrbno občinsko gospodarstvo. Domžalska zmaga je obenem zahvala slovenskemu voditelju dr. Korošcu, za svobodo, ki nam jo je dal. Pozival je še nadalje vse prijatelje k slovenski slogi, ki nam bo prinesla tudi gospodarsko zboljšanje. Ljudstvo je močno vzklikalo in pritrjevalo izvajanjem. Po govoru je godba zopet zaigrala, občinstvo pa se je v veselju in navdušenju razšlo. V Dvoru u a Dolenjskem se je od 344 volivnih upravičencev udeležilo volitev 289 volivcev ali 84%. Lista .MiZ z nosilcem Francem Ravnikom je dobila liti glasov iu 15 odbornikov, združena opozicija pa je dobila 143 glasov jn 3 odbornike. V Z a g r a d e u na Dolenjskem se je od 3111 volivcev udeležilo volitev 2!)7 volivnih upravičencev ali 7(1%. Lista JRZ z nosilcem Ignacom Košakom jn dobila 1K8 glasov in 16 odbornikov, lista združene »pozicije i. nosilcem Alojzijem Orlom jc dobila 109 glasov iu 2 odbornika. V Z u ž e m h e r k u sc je od 750 volivnih upravičencev udeležilo volitev 496 volivcev ali (iti%. Lista JUZ z, nosilcem Karlom Lavričem na čelu je dobila 329 glasov in Iti odbornikov, lista združene »pozicije z g. Albinom Pehanijem na celil pa je dubila 1(17 glasov iu 2 odbornika. Tragična smrt delavke v Dravi Prehitro je skočila z broda, padla v vodo in utonila Maribor, 23. avgusta. Sinoči, ko je popoldanska skupina delavcev zapuščala Hutterjevo tovarno v Melju, se je pripetila na Dravi tragična smrtna nesreča. Veliko llutterjevih delavcev stanuje na Pobrežju ter se prevažajo v tovarno in domov z Merdavsovim hlodom, s katerim ima tovarna posebno pogodbo ter mit za te vožnje plačuje mesečno pristojbino. Tudi sinoči je naložil lirodar Merdavs na brod 50 do 00 delavcev in delavk ter odrinil po Dravi proli Pobrežju. Delavci so pa bili nestrpni ter so začeli skakati z broda, čim se je dotaknil dovoznega mosta ter še ni bil privezan. Sami so odstranili zaščitno zapornico, ker je imel brodar med tem časom še opravka pri veslu. Med tistimi, ki niso čakali, da bi bil brod privezan, je bila tudi 27 letna delavka Olga Švarc, ki stanuje na Pobrežju v Aleksanrovi ulici 05. Ker pa jo padal dež ter je bil brod spolzek, ji je pri odskoku zdrsnilo ter je padla v ozko odprtino med brodom in mostom' v vodo. Delavke, ki so njen jiadec videle, so zakričale, na kar je Merdavs takoj planil v čoln, ki je |>rivezan ob brodu ter zaveslal ob bregu po Dravi navzdol. Bilo pa je iskanje zastonj, ker se nesrečnica ni več pojavila na površju. Švarčeva je mati 4 otrok, njen mož pa je tudi zajx)slen v Uutterjevi tovarni, kjer dela v nočni skupini. V tovarni je izvedel strašno novico, da mu je žena utonila v Dravi. Strašno neurje nad Mariborom Vas Razvanje pod vodo - Strela vžiga Maribor, 23. avgusta. V soboto popoldne sc je razbesnela nad Mariborom strahovita nevihta, ki je prinesla silen naliv in vihar. Mesto je bilo zalilo z vodo ter so |to ulicah drli celi potoki. Prav tako je bilo v okolici. Najhujše je bilo prizadeto Razvanje pod vznožjem Pohorja, s katerega so |>ridrli močni hudourniki, ki so v nekaj trenutkih preplavili vso vas. Občinsko ceslo je razrušilo, vse male mostove je odneslo ter skoraj vsem posestnikom razdejalo vrtove. Njive in travnike so hudourniki za- Kralj boter trinajstemu otrohu Ljubljana, 23. avgusta. V šentpetrski cerkvi je danes ogromna množica vernikov prisostvovala redkemu dogodku. Ob 11 dopoldne je bil krst otroka železniškega uslužbenca g. Ziherla iz Štepanje vasi. Otrok je trinajsti in pa deseti sin. Botriustvo jo prevzel Nj. Vel. kralj Peter II. Takoj po maši so se pripeljali v šentpetrsko cerkev odlični zastopniki s srečnim očetom g. Z i h e r 1 o m. Visokega botra je zastopal polkovnik Mihajlo B a k i č, pomočnik poveljnika tukajšnjega 40. pešpolka, botrica pa je bila gdč. Pavla M i k I a v č i č c v a, uradnica jiri državnem tožilstvu v Ljubljani, ki si je za to redko slovestnost nadela narodno nošo. Mestno občino ter župana dr. Adlešiča jo pri krstu zastopal g. nadsvetnik dr. Kodre, ravnateljstvo državnih železnic pa inž. Peteržela in inž. G 1 i h a. Navzočeti je bil tudi obč. svetnik g. Jože B a S. Zupni upravitelj g. C u d e r ni a n je opravil na slovesen način krstni obred ter je krstil olro-ka na ime Peter po njegovem visokem botru. Krstna sveča, ki sla jo oba botra poklonila, je bila okrašena z državno tribarvnico. V imenu visokega botra je polkovnik Bakič izročil očetu malega krščenca znatno darilo v denarju in pa dragocenost v zlatu. Med krstnim obredom so donele melodije orgel. Boter in botrica ter zastopniki olilasli so se nato odpeljali v Novakovo restavracijo v Štepanji vasi, kjer so imeli prigrizek, |>ri katerem so jiri-srčno napijali srečnemu očelu. Pri tem prigrizku je v čast svojega tovariša g. Ziherla igrala godba Sloge", navzočni pa so bili tudi domači gasilci, ki so strumno pozdravili kraljevega zastopnika. Članom pev. društva „Ljubljana" Datumi v nedeljskem »Slovencu« pod zgornjim naslovom niso točni, zalo popravljamo: 1. V torek, 25. avgusta je ob pol sedmih spominska črna sv. maša po pokojnem našem pevskem kuratu duh. svetniku Andreju Ažmanu, ki jo daruje prof. dr. Kotnik, h kateri vse aktivne, podporne člane in pokojnikove prijatelje vljudno vabimo. 2. V soboto, 29. avgusta, -je v dvorani Rokodelskega doma ob 20 važna pevska vaja celokupnega zbora. 3. V nedeljo, 30. avgusla, je skupni pevski izlet na lepe Rove kjer bo ob 11 dopoldne sv. maša, pri kateri poje celotni zbor Ljubljane«. Prijatelje društva vabimo k udeležbi. Pregled izvoznega sadja Ljubljana, 23. avgusta. AA. G. ban dr. Natla-čen je na postavi člena 25 pravilnika o kontroli presnega sadja, namenjenega za izvoz z dne 3. junija 1931, Službeni list št. 298/47, ter čl. 22. pro-viliiika o trgovini s suhimi slivami in marmelado z dne 3. junija 1931, Službeni list 350/53, iz 1931, po izkazani potrebi ter po zaslišanju zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani odredil, da se 7 bonskimi odredbami z dne 16. avgusta 1935, VIll-Nr. 4886/1 oziroma z dne 17. septembra 1935, Vlll-Nr. 4886/4, in z dne 29. oktobra 1935, VIll-Nr. 5570/7, postavljeni komisarji za pregled in roz-redbo izvoznega sadja razrešijo dolžnosti, njih posle pn prevzamejo okrajni kmetijski referenti oziroma njihovi pomočniki; njim sc v pomoč zaradi izvrševanja poslov označenih komisarjev dodeljujejo: a) Za nakladalne postaie Poljcane, Pragcr-sko Slov. Bistrivca in Rače-1'ram, Kogl Viktor, upravitelj v Vuhredu; b) za nakladalne postaje Slatina Radenci in Gornja Radgona Novak Franc, upravnik banovtn-ske trsnice v Kapeli; c) za nakladalne postaie: Limbuš, 1'ala in Sv. Lovrenc na Pohorju Skašek Ivo, uj>ravnik bano-vinske irsnicc v Pckruh. sijiali s kamenjem in gruščem. Škoda jo v Raz-vauju ogromna. Med nevihto je udarjala strela, ki je zadela v Mariboru in okolici več poslopij. Usoden je bil udar strele na Pobrežju v gosjio-darsko jioslopje postnega uslužbenca in posestnika Franca Malajnarja v Vrtni ulici ti. Gospodarsko |«)slo|ije se je vnelo Ier zgorelo, le živino so rešili. Požarniki so se morali zaradi pomanjkanja vode omejiti le na lokali/.iruuje požara, da ni zgorela še hiša. škode je 25.000 Diu. Skrb banovine za vajence Slomškova družba Vse tovariše in lovarišice ponovno opozarjamo. da bo občni zbor naše družbe v četrtek, dne 27 avgusla, ua Brezjah. Kdor ima količkaj časa, naj pride že v sredo zvečer, ker bo takrat prijateljski sestanek, na katerem Ihhiio obudili sjio-mino na naša lepa zborovanja na Brezjah. Prosimo, da prav gotovo pridejo |>evci in |ievke, da se pripravijo za petje drugi dan jiri sv. maši. Slišimo, da se. štajerski iu celo prekmurski tovariši in lovarišice prav v lepem številu pripravljajo, da pridejo. Torej bi bila pač sramota, če bi bližnjih lovarišeo iu lovarišic ne bilo. Zlasti one lovarišice, ki bodo končale v sredo duhovne vaje v Ljubljani, naj pač vse pridejo iu svojo pobožnost na Brezjah zaključijo! Pričakujemo, da nas ho na Brezjah res častno število. Na veselo svidenje! Odbor. Občni zbor Zveze obrtnih društev za dravsko banovino Maribor, 23. avgusta. V Narodnem domu ic bil danes občni zbor Zveze obrtnih društev z.a dravsko banovino v Ljubljani. Zastopani so bili trije okrožni odbori, 30 obrtnih združenj in 18 obrtnih društev, skupno s 140 delegati. Trgovski gremij ic zastopal tajnik Skaza ter član uprave Sachs, navzoči pa so bili še člani drugih gospodarskih organizacij. Občni zbor ic otvoril predsednik Rcbek s poročilom o težnjah obrtništva, nato jc govoril Ignacij Založnik kot zastopnik zbornice TOI, za njim jia še razni drugi govorniki. Tajniško poročilo jc podal inž. Rus, blagajniško pa Urbas Društvo ima 4800 članov, dohodkov ic imelo 6000, izdatkov 4000 dinarjev, proračun znaša 14.400 Din. Volitev ni bilo, ker se voli uprava za vsaka tri leta. Ob zaključku sc ic sprejela resolucija, ki izraža težnje obrtniškega stanu. Sadje iz zahuženih krajev Ljubljana, 23. avgusta. AA. Ban dravske banovine je razposlal sledečo okrožnico: Službeno so dosedaj proglašene za zakužene jio San-Jose uši sledeče občine v naslednjih okrajih: V subotiškem občine: Subotica, Sukljat in Palic. v senjčanskem občine: Stara kanjiža, Ilor-goš, Martonos in Scnta, v kulskem občine: Kuka, Trevka, Stari Vrbas in Novi Vrbas, v novokneže-vaekem (Nova Kanjiža) občine: Novi Kneževac in Samat, v starobečejskem občina Srbobran, v zagrebškem občini Zagreb in Stenjevac, v slavon-skobrodskem občina Slavonski Brod in v drvenl-skem občina Bosanski Brod. V zakuženih občinah je prepovedano nakupovati sadje in ga izvažati. Da se preprečijo zlorabe in da se prepreči okuženje krajev v dravski banovini po San-Jose uši odrejam na predlog Kmetijske poskusne in kontrolne postaje v Ljubljani na podlagi S 14. zakona o zatiranju bolezni in škodljivcev kulturnih rastlin z dno 0. decembru 10-20, Uradni list št. 104-23 iz 1. 1030, sledeče: 1. V drugih banovinah s sadjem natovorjeni vagoni ali avtomobili, ki so namenjeni za izvoz, se ne smejo na ozemlju dravske banovine prekladali ali dokladati s sadjem. Ce prvotno natovorjeni voz ni sposoben za nadnljni prevoz, se sme sadje prekladati samo v navzočnosti komisarja za razredbo sadja za dotičnl kraj. 2. Če se dovaža sadje do nakladalne postaje z avtomobilom, mora nnkupovalec za vsak lak dovoz srlja imeti uradno potrdilo o krajevnem izvozu sadja. To potrdilo si mora preskrbeli pri občini kraja, kjer je sadje zrastlo. O tem vodijo Strogo kontrolo komisarji zn razredbo sadja. Taka potrdila se zahtevajo tudi za sadje, ki je bilo na-l;u|i!jeno v dravski banovini, če se dovaža do nakladalne postaje z avtomobilom. 3. Nnkupovalec, ki ima svoja ali ima v na- -jjubljana, 23. avgusta. Pred letom dni, takoj po spremembi jiolitič-nih razmer, je banska uprava ustanovila poseben odbor za strokovno nadaljevalne šole, v katere je pritegnila predvsem zasto|>uike obrti, industrije in strokovnega šolstva. Namen tega odbora je Iiredvsein, da dvigne strokovno izobrazbo obrtniških in trgovskih vajencev, obenem pa dvigniti njihov položai v socialnem in zdravstvenem oziru. Včeraj dojioldne je bila seja tega odbora v kontorni dvorani trgovske akademije na Bleivvei-sovi cesti. Sejo je vodil inšpektor banske uprave za strokovno šolstvo jirof. Prezl. Udeležili pa so se te seje oziroma ankete predstavniki obrti, trgovine, strokovnega šolstva in delavskih strokovnih organizacij. Iz podane statistike je razvidno, da imamo v Sloveniji sedaj 77 strokovno nadaljevalnih šol, v katere je bilo doslej vpisanih 5690 vajencev in vajenk. Med temi samo na trgovskih in obrtniško nadaljevalnih šolah 4888. V mestih strokovno šolstvo sicer uspeva, težje pa je organizirati strokovno šolstvo za trgovske in obrtniške vajence na deželi zaradi gospodarske stiske, krajevnih razmer in pa zaradi tega, ker je zadnje čase jirecej usahnil vir javnih dotacij za strokovne šole. Zastopniki delavskih strokovnih organizacij so na seji predložili naslednje zahteve: Vajenci in vajenke v okolišu sedeža strokovne nadaljevalne šole iu tečajev, ki so trenutno v tem sedežu, naj obiskujejo obvezno tc šole, ako stanujejo v oddaljenosti 10 ktu. Železniška direkcija in avtobusna podjetja naj se naprosijo, da znižajo vozne cene za vse vajence, ki obiskujejo strokovno šole ali tečaje, na eno četrtino. Obrtniška in trgovska združenja naj predlože do 1. sejiteinbra 1936 seznani obrtnikov in trgovcev ter zaposlenih vajencev po poštnih okoliših in okrajih in naj so na ta način ugotovi, kje naj bi se letos mogle odpreti nove strokovno nadaljevalne šole ali tečaji. O tem naj bo neposredno obveščena banska uprava. Delavske strokovne organizacije so tudi zahtevale, naj se v Mokronogu od|>re strokovno nadaljevalna šola, ki je že poprej bila tam, saj jo ena najstarejših v Sloveniji. Mokrc.noški okraj ima okoli 60 vajencev in vajenk. Anketa je dalje obravnavala nekatere pomanjkljivosti nove uredtie o strokovnem nadaljevalnem šolstvu ter spremembe k uredbi, ki bodo jinedlagane ministrstvu. Dalje je anketa obravnavala vprašanje nastavitve učiteljstva. Sklenjeno je bilo. naj na deželi ostane bistveno isto stanje. Za mesta strokovnih učiteljev v mestih pa je vloženih 18 prošenj, ki bodo |>o možnosti vpoštevane. Izvoljen je bil naslednji nadzorstveni odbor: Majeršič, poslovodja usnjarne v Tržiču, strokovni tajniki: Rozman, Leskovšek in Kravos, župan celjske mestne občine Mihelčič, tajnik Zbornico za TOI dr. 1'less Ier zastopnik inženjerske zbornico ing. Šuklje. oljševiške norosti Obtoženci sami zahtevalo smrtno kazen Moskva, 21 avg. Na tretjem zasedanju najvišjega državnega sodišča je državni pravdnik naznanil, da je raztegnil obtožho zaradi zarote proti režimu tudi na znana dva Ijeninovca Sokolnikova, bivšega poslanika v Londonu, in na Šorebjakova. Kar se tiče ljeninoveev Buhariua, Radeka. bivšega predsednika ljudskih komisarjev Rikova, Pjatako-va in Tomskega se je odredila preiskava, ali so ludi oni zapleteni v zaroto. Potem se je nadaljevalo zasliševanje obtožencev. Obtoženec llosuiBn je izpovedal, da je srečal Trockega v Kopenhagnn in da mu je izročil poročilo o položaju v Sovjetski uniji, ki ga je napravil za Trockega komunist Smilov. Dogovorila sta so tudi o tajnih šifrah, ki so bile izdelane na podlogi izvoda knjige -Tisoč in ena noč«. Obtoženec Nalan Luris jc izpovedal, da jo marca 1933 dobil od dveh nem'kili komunistov navodila Trockega, kako pospešiti revolucijo v Sovjetski uniji. Sedanji načelnik nemške tajne policije lliiiiniler je, kakor ji; trdil ta obtoženec, pre-ko nekega nemškega inženjerja, Franca Weissa, skušal lo revolucijo pospešili. Luris osebno je imel nalog, da ubije komisarja za promet Kagano-viča in komisarja za težko industrijo Ordonikidze-ja Atentat proti Stalinu, ki je bil določen za 1. maja 1036. pa se ni posrečil, ker so atentatorji bili predaleč od Stalina. Luris je pripovedoval ludi, da bi bili morali ubiti vojnega komisarja VoroSilova. da pa se lo ni posrečilo zalo, ker je avtomobil vojnega komisarja prehitro vozil. Policija je odkrila novo zaroto proti Stalinu v Smolensku. Vodja zarote jo direktor porcelanske industrijo v tem okraju, Titov Zarota jc imela na tisoče somišljenikov. Preiskava so nadaljuje z največjo strogostjo. Moskva, 23. avgusta. AA. Proces proti zarot-niškim pristašem Trockega in Zinovjeva je včeraj dosege! vrhunec Vsi obtoženci so izjavili, da se strinjajo z zahtevo državnega tožilca, da morajo biti obsojeni na smrt. Obtoženci torej odobravajo obtožilni govor državnega tožilca in smatrajo za pravično smrtno kazen, ki jo je zanje zahteval, tako se glasi neobičajni vodilni motiv izjav, ki so jih obtoženci dali včeraj popolJne [)o govoru državnega tožilca Višinskega. Hkratu so se odrekli pravici do zadnje besede v svojo obrambo. Vendar jih je sodišče pozvalo, naj neglede na lo dajo svojo zaključno izjavo. M račovski je slavil Stalina in dejal, da ima državni tožilec popolnoma prav, ko zahteva njegovo ustrcCitcv. Obtoženec Evdokimov se je spomnil Kirova, ki ga je on ubil m izjavil, da sta glavna krivca lega umora in vseh ostalih zločinov Trocki in Zinovjev. »Mi vsi,« je vzkliknil Lvdokimov, »smo morilci, razbojniki, agenti Gestape, fašisti in hvaležen sem državnemu tožilcu, da je zaradi tega zahteval za nas kazen, kakršno zaslužimo!« Prav tako izjavo je lal tudi obtoženi Drajzer. Izjava obtoženega Raingolda je bila ognjevit govor proti Zinovjevu, Kamenjevu, Smirnovu in Trockemu. Tudi on je na koncu izjavil, da jc državni ložilcc v svojem govoru prišel do edino mogočnih zaključkov. Obtoženi Bajkajev je bil zelo gostobeseden in je izjavil, da se v celoti smatra za krivega. Slavil je Stalina in končno dejal: ^Kciikor strožja bo vaša sodba, toliko pravičnejša bo!« Tudi obtoženi Pickel jc v svoji izjavi ostro napadel svoje bivše politične prijatelje in hvalil najnovejše politične reforme. Prvi ,s amoumor' Stari komunistični borec in bivši predsednik zveze delavskih organizcaij Mihael Tomski je v svojem stanovanju izvršil samomor. Izvedelo se je, da jc bil zapleten v zaroto pristašev Trockega in Zinovjeva proti sedanjemu režimu. Belgrajske vesli Beograd, 22, avgusta. AA. Minister za gozdove in rudnike Djura Jankovič je izdal preko vodnih direkcij strogo naredbo o vedenju čuvajskega in logarskega osebja v službi in zunaj nje. Belgrad, 22. avgusta, ni. Nocoj jc bila podpisana dopolnilna trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Grčijo. , " Belgrad. 22. avgusta, tn. Neka inozemska firma je predložila naši vladi načrt za izkoriščanje rudnega bogaslva v okolici Jablanice Ier v tej zvezi tudi načrt za graditev lovarne aluminija v Mosta rju. a a to jeinii sadna skladišča na področju dravske banovine, mora o vsakem dovozu sadja v ta skladišča z avtomobilom ali z železnico lakoj obvestiti komisarja za razredbe sadja za dotični kraj in mu predložili uradno potrdilo o krajevnem izvozu sadja v smislu točke 2. Piinidiljrl:, 'I aiLiusta: 12.00 Razni šramtt in'ter-celi (plošče) 12.15 Pm-ooiln, vremenska unpoveit 18.110 N upov ml časa, sporni, obvestita 13.15 Radio orkester it.tU) vreme, bor/.ui tečaji 19.00 Nsvpoved časa, vremen-, sku napoved, iHiroč.ila. -.porod, obvestita 10.30 Naeioliali na uru: Vaše bolnišnice nekdaj in sedaj (dr. Zelič Mi. liitim — prenos i/. ISelgradn) 19.50 Havajske posuli (plošče) '.11.10 Zdravniška ura: Zdravje na počitnicah (zaščitna sestra .Jui-novičl 20.'III Klavirski konccrt skladatelja in prof. g. Mihovila Logarja 21.10 Koneert Radio orkesira 22.1111 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, spored 22.20 Prenos iz 1'arkhotela ua Bimlu: Plesni orkester Li. Herse. Drugi programi* PONEIIKUEK, 21. avgusta. Učil/rad l: 19.50 Koneert na flavto 20.20 Operna ura 21 M) Narodne pesmi Urim tid II: 23.15 ISelgrajske noči, glasbena reportaža Zagreli. 19.50 Uvod v opero 20.110 Prodana ue^astn, opera — Dunaj: 20..in Simfonični koncert — Milan: 20.10 Seugn i/./.a, opereta — H im: 20.111 Vokalni Instrumentalni koueert — Prana: 21.00 Orkestralni koneert s sodelovanjem solistov - ]'aišara: 21.00 Koncert orkestra vojne mornarice 22.00 Komorni koncert — llrrlin: 20.10 1'iisani glasbeni program 22.3(1 Koneert solistov — Miin-clion: 19.00 Vojaška godba, orkester in solist j 20.10 Narodna glasba 21.10 Koneert solistov — Leipzig: 20.10 Koneert. Uresdenske filharmonije in solistov — Kiiln: 211.111 Koncert 22.20 Koritoma glasba — Kiiiii gsbcrg: 21.00 Narodna glasba — Hamburg: 19.00 Klavirski kon-i eert 21.10 Koneert solitstov. r^aarai Globoko užaloščeni obveščamo v našem in v imenu vseh sorodnikov, znancev in prijateljev žalostno vest. o izgubi našega ljubljenega, nepozabnega, skrbečega in srčno dobrega soproga in očeta, brala, zeta, svaka in strica, gospoda gostilničarja in posestnika ki je umrl v nedeljo, dne 23. avgusta oh »sinih zjutraj po dolgi, mučni bolezni, v starosti 54 let. Prenos zemskih ostankov ho v torek, dne 25. avgusta ob štirih iz kapelo mestnega pokopališča v družinsko grobnico. Sveta masa zadušiliea ho v sredo, dne 26. avgusta »b sedmih zjutraj v Magda-leuski cerkvi. Maria Horvat, soproga; A n n y in K r ii a , otroka; Družine: llorvat, S c h I a u s s , Marčič in K n a p p. /Vecfeljslcf spori Ljubljana: Čahovski SK i 2:0 (6:0) Lahkoatleiski dvoboj v Zagrebu Grčija dobila 121 ločh, Jugoslavija pa 92 točk V soboto in nedeljo je bil v Zagrebu lahko- I atletski dvoboi med grško in jugoslovansko lah- I koatlelsko reprezentanco. Prvi dan jc vodila i Grčija s 60 : 49 točkami. Jugoslavija ni nastopila ! v svoii najmočnejši postavi, ker ie nekaj najboljših atletov blasiranih, da sploh niso mogli na- I stopiti, nekaj pa jih jc kljub blesuri nastopilo in tako niso mogli doseči svojih najboljših rezultatov. Prvi dan so bili doseženi ti-le re/.ultati: 110 m zapreke: t. Mantikas (G) 15.1; 2. Ski-adas (G) 15.5; 3. Hanžekovič (J) 16.1; 4. Elvrlich (J) 16.1. Stanje ločk: 8 : 3 za Grčijo. Met krogle: 1. Kovačevič 01 14.80, 2. Siefa-nakis (G) 13.00; 4. l loros (G) 13.12. Stanje: 20 : 13 za Grčijo. Tek 100 m: 1. Frangudis (G1 10.9; 2. Sakc-lariu (G) 11; 3. Brautii (J) 11.5; 4. Kovačič (||. Stanje: 20 : 13 za Grčijo. Skok v višino: Prvo in drugo mesto si delita Grk Pamtazis in jugosloven Mohr s 180, 3. Martini (j) 175, 4. Potilis (G) 170. Stanje točk: 25 : 19 za Grčijo. Tek 400 m: 1. Mantikas (G) 50 6, 2 Pleteršek (J) 52; 3. Misailidis (G) 52.9; 4. Settcr (j) 53.3. Stanič točk: 32 : 23 za Grčijo. Met kopja: 1 Mctaxas (G) 60.56, 2. MarkuSič (D 57.53; 3. Miloš (J) 56.80 ; 4. Papagcorgiu (G) 56.36. Stanje točk: 38 : 28 za Grčijo. Tek 10.000 m: 1. Kiriukidcs (G) 33:23 6; 2. Varzalis (G) 33:58; 3. Cavič (j) 34:29.8; 4. Kvas (J) 37:19.6. Stanje točk: 46 : 31 za Grčijo. Skok v daljavo: t. I.ambrakis (Ci) 7.02. Izenačen grški rekord; 2. Flefterfdes (G) 6.80; 3. dr. Buratovič (J) 6.74; 4 Mikič ()) 6.59. Stanje točk: 54 : 34 za Grčijo. Tek 1500 m: 1. Georgakopulos (G) 4:07; 2. Goršek II) 4:08.6; 3. Czurda 111 4:10.6; 4. Vclko-pulos (G) 4:1«. Stanje ločk: 60 : 39 za Grčijo. Slafela 4 krat 100 m: Kot prva jc prispela na cilj grška štafeta v postavi I.ambrakis, Sakela-riu, Frangudis, Manliikas v času 43 sekund. Sia-feta pa jc bila zaradi prestopa pri predaji diskvalificirana in ic zasedla prvo mesto Jugoslavija v postavi Hegolj, braum, Dremil, Rijavec v času 45.1. Stanje točk po prvem dnevu: 60 : 49 za Grčijo. Zagreb, 23. avgusta, b. Kljub slabemu vremenu se je zbralo danes na stadionu okrog 51100 ljudi ter okrog 2000 vojakov zagrebškega garni-zonu. Tekmovanja so se pričela ob 17. Tek 4110 metrov z ovirami: 1. Mandikas (G) 54.9, 2. Skiades 55.1, 3. Pleteršek 59.5, 4. Skušek diskvalificiran. Tek na 200 metrov: 1. Frangudis 22.2, 2. Sa-kelariu 22.4, 3. Nikhazi 23.5, 4. Hrami 24. Tek na 8(10 metrov: 1. Georgokopulos 1:58.1 (boljše od grškega rekorda), 2. Goršek 1:58.4, 3. Czurda 2:01.9, 4. Kores 2:05.4. Met diska: 1. Sillas 50.40 (nov grški in balkanski rekord), 2. Vučevič 11.35, 3. Florou 41.29, 4. Kovačevič 39.55. Tek na 5IIII0 metrov: 1. Kiriakides 15:52, 2. Krevs 15:54.2, 3. Arvanitis 10:03.4, 4. Srakar 10:42.4. Met kladiva: 1. inž. Stepišnik 17.70, 2. Goič 45.47, 3. Caftafarapulos 44.41, 4. Diinitropulos 35.35. Skok s palico: 1. Letakona in Kraolos 3.00, 3. Bukov 3.50, 4. Zupančič 3.10. Troskok: 1. Mikič 14.20 (nov jugoslovanski rekord), 2. Nainbrakis 11.03, 3. Nafpliolis 13.63, 4. Brankovič 12.48. štafeta 4 krat 100 metrov: 1. Grčija 3:20.8, 2. Jugoslavija 3:32.3. S leni je bil dvoboj končan. Grčija ima skupaj 121 točk, Jugoslavija pa 92. Ob času tekmovanja je speaker sporočil, da je grški kralj Jurij V. odlikoval ob priliki 15 letnice Jugoslovanske lahkoatletske zveze njenega predsednika g. Veljka Ugriniča z odlikovanjem Feniksa. Juniorske plavalne tekme v SpliSu Split. 23. avg. b. Davi ob 9 so se pričele final-nene juniorske plavalne tekme za prvenstvo Jugoslavije: 50 metrov prosto, juiiinrii: I. Saša Klein (ZPK) 28.1. 2. Defilipis 28.2. 3. Pavičič (Jadran) 28.4. ■1. Jožic (Jadran, lircegnovi) 28.t. I i) metrov, prosto juniorke: I. Beara (Jadran) 1:14.7 (boljše od jugoslovanskega rekorda). 2. Ifa-dica (Jadran) 1:19.7. 3. Dragic (ZPK) 1:21.6. •1. Grošelj (Ilirija) 1:21.0. 100 metrov hrbtno, juniorji: 1. Seli Ilirija) 1:17.4. 2. Bolan (ZPK) 1:22. 3. Stigler (ZPK) 1:22.0. 4. Poločnjak (Viktorija, Sušak) 1:24.1. 100 metrov prsno, juniorke: 1. Fine (Ilirija) 1:37.5. 2. Werner (Jadran, Ljubljana) 1:38.2. 3. Ga-brie 1:42.2. 4. Bindar (Ilirija) 1.43. r I krat 59 metrov, juniorji: I. ZPK 1:56.4. 2. Jadran 1 (Splil) 2:01.4. 3. Ilirija I 2:02. 4. Viktorija I 3x100 metrov juniore: 1. Jadran I (Split) 4:34.2. 2. Ilirija I 4:49.6. 3. Jadran II (Split) 4:54. 4. Viktorija 4:55.2. 5. Ilirija II 5:01.6. Ob 12. je bilo stanje točk tole: JaJcan (Split) 82, ZPK 72, Ilirija 60, Viktorija 20, Jadran (Ljubljana) 8. GSK 5, Jadran (Herccgnovi) 4, Hašk 3, Sever 1, Planina (Ljubljana) 0. Danes ob 12. se jc odigrala tudi vaterpolo tekma med sušačko Viktorijo in 2.PK. Zmagala je Viktorija 5:0 (1:0). Ob pol 4. so sc tekine nadaljevale: 290 m prosto juniorji: 1. Defilipis 2:21.2, 2. Šel 2:32.4, 3. Uhar 2:36.9, 4. Pehar 2:41.9, 5. Lenart (Ilirija) 2:42.2. 200 m prosto juniorke: 1. Radica 3:33.8, 2. Beara 3:333.8, 3. Dragič 3:34.8, 4. Grošelj 3:35.8. 109 m juniorji prsno: 1. Bindcr 1:21.6, 2. Bi-jeli (Sever) 1:24.8, 3. Polič 1:25.6, 4. Radokovič (Sever) 1:26.2. 100 m hrbtno juniorke: 1. Beara 1:33.7, 2. Smo-lič 1:35, 3. Bijeli 1:40, 4. Biondi (Viktorija) 1:40.4, 5. Fine (Ilirija) 1:42. Štafeta 3 x 100 m mešano juniorii. 1. Ilirija 3:50.8, 2. ZPK 3:56.2, 3. Viktorija 4:05, 4. JaJran 4:06.5, 5 Jadran 4:07.6, 6. ZPK 4:09.7. Štafeta 4x50 m |un 3.11,8. Ccrerjcv čas je prav dober, zlasti če pomislimo, da ni imel prave konkurence. Zobernig Ciiui-ther, njegov najhujši rival, i<: namreč plaval 100 m prosto in zaradi utrujenosti ni nastopil. Prejšnji večer v štafeti 4 klal 2C0 m pisno je Zobernig pla val 2:57,6. Cerer jc plaval žc 150 m l')iitleillv 100 m prosto dame: 1. Wagner (l'WASC ) 1:17,1, 6 tekmovalk;.2. Pcchtersdorfcr (OSO 1:22 3 krat 100 m mešano gospodje: I. Ilirija (Wil-fan, Cerer. ^enionte) 3:44,8; 2. i:WASC 3:56,3. 3 ; m prsno dame: 1. KSV 11:11,!'., 2. KAC I 50 n, , slo: I. Watzkc 36,4. 4 krat 200 m proslo gospodje: 1 KSV 10:24,1; 2. GAK 10:28,0. Zmago ic prinesel Cclovčanom šele izvrstni Zobernig Giintlicr. Sledili so zopet skoki. Waterpolo: F.WASC : KSV 5 : 2 (2 : 2). Sodil g. Kramaršič; Ilirija : KAC 10 : 0 (6 : 0). Ilirija ie igrala v isti postavi kot prejšnji dan, samo v gol jc šel llovar. Gole jc dal l ux 9, čuden 1 Sodil Zobernig Georg. Tekmam ie prisostvoval tudi celovški župan iu večje število uglednih osebnosti iz Celovca, lieljaka in iz letovišč ob Vrbskem jezeru. Po končanih tekmah ic bila razdelitev daril, vsi zmagovalci so dobili lepe spominske plakete, klubi pa darilo. Medklubska ko tesarska dirka SK Zarje, Zg. Kašelj Ob skromni udeležbi 9 vozačev in skrajno sla-I bem vremenu ie SK Zarja praznovala svoj jubilej Glavna dirka, ki se je vršila na progi Zg. Kašelj—Domžale—Trojane—Vransko in nazaj, je glede na slabo vreme in skoraj na nemogočo ceslo izpadla dokaj dobro. Vozači so morali pretrpeti precej truda, saj so 100 km dolgo progo prevozili v dobrem času 3 ure 5 minul Na cilj so privozili v sledečem redu 1. Rozman Štefan, SK Železničar, Maribor, tri ure in pet minut. 2. Hamberger Slavko, SK Hermes, 3 ure 5 minut eno petoldtie je bila na Bledu v hotelu Toplice seja Centrale industrijskih kor(mraeij, katero je vodil predsednik centrale indui-trijahr. iz Zagreba g. Vladimir Arko, Prisotni so bili zastopniki Industrijskih združenj iz vse države, posebno mnogo tudi i/. Slovenije. Uvodno poročilo je podal predsednik A r k o, ki je posebno poudaril važnost sedanjih delavskih pokrelov. Posebni kriliki jo podvrgel našo uvozno kontrolo ter zunanjo trgovino z Nemčijo. Danes je prišlo do lega, da liani Nemčija diktira smer naše zunanje trgovine, snj moramo skoraj ves naš uvoz prvenstveno iskali v Nemčiji. O socialnih političnih problemih je imel referat Gjoka čurčin. Predlagal je namesto sedanjih in predlaganih ukrepov zaradi spremenjenih razmer ustanovitev regionalnih paritetnih odborov i/, delavcev in delodajalcev, kalerih svrtia naj lii bila ugotavljanje delovnih pogojev. Nato se jc razvila diskusija o minimalnih mezdah, o arbitraži ter jc predlagal konkretne ukrepe tajnik ljubljanske Zveze industrijcev dr. Gol|a. Induslrijci so sklenili, da se principielno izražajo za uvedbo minimalnih mezd v vsej Jrž.avi enotno. Za podrobnosti glede tega vprašanja se je izvo-l lil poseben redakcijski odbor. Drugi referat je podal dr. Grcgorič o finančni politiki države in samouprav z o/.iroin na industrijsko delavnost. Oskrunili so grob da bi ukradli palico s tisočaki Št. Vid pri Stični. 23. avg. Davi so ljudje, ki so šli k prvemu opravilu, opazili, da je na pokopališču poleg cerkve od-kopan grob pred ti meseci umrlega Janeza Pajka, po domače Toinca. Železni križ s kanmatim podstavkom je ležal na tleh, grobni okvir iz betona je bil razmetan, zemlja pa v vsej globini do rakve izkopana in odmetana. Na rakvi je zijala na poli rovu vel i ka luknja. Kaj se je zgodilo? Ljudje pripovedujejo, da je pokojni vedno izražal željo, naj pokopljejo ž njim vred ludi neko njegovo palico, ki jo je v življenju vedno seboj nosil, koder je hodil iu se od nje nikoli ni ločil. Ljudje so že Zadnje iz Španija Angleško hrodovje nad rdeče ludfe London. 23. avgusta. TU. Velikansko razburjeni«' v političnih krogih iu v vsej javnosti je vzbudilo poročilo nocojšnjih listov, da so spanske bojne ladje ustavile angleško trgovsko ladjo »Uihclzrr-ilon« kakih 15 km daleč ml »idile na odprtem morju. To se je zgodilo 21 ur potem, ko sta sr angleška iu madridska vlada pogodili, ila španske bojne ladje ne hodu ustavljale in preiskovale angleških ladij na visokem odprtem morju. Angleška ailmiralitcta je takoj, ko je ziedela za lo kršitev pogodbe po rdečih vojnih ladjah, odredila da nuj odpluje skupina bojnih cdinic iz Uihraltarja jiioti Melili. Kskadrn vodi oklnpiiica »Repulsec, ki jn spremljata dva riišilca. i|ve torpedovki iu dve podmornici. Rcpulse« je s svojim spremstvom Ze od plula iz pristanišča. Iz Uihraltarja poročajo angleški lisli. da je liiln značilno, s kakšno naglico je moralo liroilovjc oditi in da so takoj pri odhodu iz pristanišča topničarji zavzeli mestu pri topniških stolpih, pripravljeni ila na pr\i ukaz poveljnika začnejo s streljanjem. V Uihralliirjii je vladalo veliko razburjenje. Časopisje poziva angleško "vlado. da naj naslnpi z iso odločnostjo proli vladi, ki je v 21 urah siieilln besedo in s tem po- prej vedno namigovali, da je imel pokojni v palici skrilili več tisočakov. Palica, ki so jo svojci res položili v pokojnikovo rakev, je izginila .. . Opolnoči od sobote na nedeljo je opazil grobarjev sin Jerin, da je sedel na obzidju pokopališča neki neznani Človek. Zdi se, da je bil na straži, med tem ko je njegov pomočnik na grobu opravljal svoje ogabno delo. Ponoči je ludi močno deževalo. Palice v grobu torej ni in sedaj ljudje še bolj t rd i jo, ila je bilo v njej skrilili veliko število tisočakov. Oblasti pa la primer grdega oskru-njevanja grobov preiskujejo. Zdi se, du so zločincem žc na sledu. kazala, ila ni vredna, da hi jo sc sploh imenovali i lailo. Angleški listi pripovedujejo tudi. ila je angleški poslanik v Madridu odklonil sprejem protestne note uporniške vlado v Uurgnsii, v katerem mu slednja poroča, ila so francoska letala. 15 po številu. bombardirala Naval IVrnl. Iz Gibraltarja poročajo, da je vsled letalskega napada belih letal na Malago iztekel ogromni pel-rolejski rezervoar, ki je vseboval Iri milijone Ilirov petroleja. liela jelala so danes bombardirala Madrid. |mi-rušila večje število vojašnic in se zopet nepoškodovana vrnila na svoje letališče v Burgosu. Nesreča v Podutiku V ljubljansko bolnišnico so v soboto zvečer pripeljali 32 letno /.eno posestnika Ivana Galiča s Podutika ši. Marijo daliS Bila ie zaposlena pri spravljanju sena. Na cesli v bližini Podutiku, kjer je malo klanca, je vodila konje, ki so vozili težak voz sena domov, za uzdo. med tem pa je otrok, ki je bil z njo na delu, prenaglo odvrl voz tako, da ie preveč potisnilo konje naprej in so -o splašili. Voz je peljal če/, njo, pri čemer je dobila ležke notranje poškodbe. Zlomilo ji je dve rebri. Volivni zakon za volitve v Koroško kmečko zvezo Koroški deželni zbor je sprejel dne 29. julija zakon o volilni upravičenosti in izvedbi volitev v organe in odseke Koroške kmečke zveze. Volitve bo razpisa! sporazumno z deželno vlado deželni kmečki vodja poslanec Gruber in določil volilni termin. Volitve so po občinah. Volitve vodi in izvede volilna oblast. V o'b'č'i'n'a'h tvorijo volilno oblast župan (ali njegov namestnik) ter pet prised-nikov, in sicer krajevni kmečki vodja, zastopnik poselstva, krajevni vodja fronte in dva člana okrajnega kmečkega sveta. Občine velikega obsega z. nad 200 volilci lahko tvorijo več volilnih okrožij. — 0'k'r'a'j'n'a 'volilna oblast sestoji iz okrajnega glavarja, okrajnega vodja fronte, okr. vodje kmetov, zastopnika poslov in dveh krajevnih kmečkih vodij. Deželno volilno oblast tvorijo deželni glavar, deležni vodja fronte in deželni vodja kmetov, en sodnik, vodja poslov in trije zastopniki Kmečke zveze. Prisedniki in njihovi namestniki v volilnih oblasteh se imenujejo na predlog Kmečke zveze, občinski tozadevni predlog sestavi krajevni, okrajni predlog okrajni kmečki vodja. Kdo voli in kdo ne sme biti voljen v Koroško kmečko zvezo? Voliti sme vsak, ki je: a) avstrijski državljan, b) na dan razpisa volitev član Bauernbunda. c) vsaj 21 let star in d) od volitev neizključen. Volijo tudi juridične osebe, ki so čla- nice Bauernbunda. Voljeni smejo biti vsi, ki so: a) avstrijski državljani, b) polnopravni, c) nekaznovani, d) na dan razpisa člani Koroške kmečke zveze in e) vsaj v 25. letu. Posli morajo vsaj 12 mesecev v zadnjih treh letih pripadati kmetiskemu stanu in biti vsaj tri mesece v dotični občini. Volilne predloge sestavijo vsaj tri tedne po razpisu volitev dosedanji krajevni kmečki sveti, in sicer po enega za kmetijsko in posle. Predloge potrdi deželni kmečki vodja. Predlogi morajo vsebovati vsaj dvojno število volilnih kandidatov. V občinah, v katerih izjavi 15 odstotkov upravičencev s svojimi podpisi tozadevno željo, mora izdelati kmečki svet dva volilna predloga, slovenskega in nemškega, in sicer z dvojnim številom kandidatov. Posli morajo biti zastopani vsaj s četrtino vseh članov. Oni, ki so dobili največ glasov, so izvoljeni za člane krajevnega kmečkega sveta, ostali so njihovi namestniki. V okrajni kmečki svet volijo člani krajevnih kmečkih svetov z glasovnicami; izvoljen je, kdor ima vsaj navadno večino. Voljeni smejo biti samo člani krajevnih kmečkih svetov. Deželni kmečki svet sestoji iz U okrajnih kmečkih svetnikov - poslov, treh zastopnikov zadružništva, dveh zastopnikov gozdarjev, iz okrajnih kmečkih načelnikov in njihovih namestnikov. Ti volijo deželnega kmečkega vodjo. Primorske vesti Nadškof 'sgr. Karel Margotti je v nedeljo 23. I. m. prispel v Cerkno, kjer bo podeljeval sveto sveto birmo. — Glede incidenta, o katerem smo pisali, da se je zgodil v cerkvi v Vipavi, kjer je neko slaboumno dekle motilo pridigo g. nadškofa, vzklikajoč, naj pridiga slovensko, nam poročajo, da se ni zgodil v Vipavi, ampak v št. Vidu pri Vipavi 21. juliju tega leta. Zaradi te zadeve so veliko oseb zaprli in zasliševali, hoteč naprtiti krivdo za liste vzklike zdravim, češ da so dekleta našuntati. Kakor zvemo, preiskave niso dale nobenega rezultata — Vest, ki jo je bil prinesel te dni nek slovenski list, da je namreč umrl g. župnik Anton Papež na Vrhpolju pri Vipavi, hvala Bogu ni resnica, ti. župnik že dolgo časa boleha in mu je bilo v soboto zvečer H. avgusta tega leta zelo slabo, tako da so ga odpeljali v goriško bolnišnico. Vendar pa je dozdaj še živ in prosimo Boga, da nam ga, če je tako njegova volja, ohrani. Zlato mašo je imel v cerkvi sv. Roka v Gorici msgr. Parini. Slavljenec je tudi to pot pokazal svoje znano dobro srce in je obdaroval 132 goriških družin, vsega skupaj 452 oseb, ki so dobile tega dne pašto, mesa, sira in vina. /.a iupnika na šentviški gori pri Cerknem je bil ta mesec inštaliran gospod Ciril Munih, ki je dozdaj služboval v Šmarjah na Vipavskem. Odkar je umrl pokojni župnik 1H iS. je bila ta fa<'a dolgo brez svojega dušnega pastirja. Ihtlijanizacijti Julijske Benečije se z vso močjo nadaljuje. Posebno skrb se posveča tečajem za italijanski jezik, za katere skrbi znano društvo Ita-lia Redenta. Vršijo se pozimi in jih posečajo ljudje od 15. do 40. leta. Bili so ustanovljeni letu 1026, ko jih je bilo vsega skupaj 30. V zimski sezoni 1985-36 pa je teli kurzov bilo že 210 in sicer 21 v reški, 45 v tržaški in 71 v goriški provinci. Udeležencev je bilo 6000. Vletošnji zimski sezoni upajo, da se bo število kurzov podvojilo in da jih bo najmanj 500. Poleg teh tečajev skrbi ltalia Redenta predvsem za otroške vrtce, ki daje največje rzultato v pogledu italijanizacije, ker otroke v mij-nežnejši dobi prešinjajo z italijanskim duhom. V našem Primorju jih je 171. Društvo otroke tudi obdaruje; I. 1034 je razdelilo 2,730.000 porcij jedil med šolske otroke, kar pomeni 900.000 lir. Dohodki Italije Redente so znašali 1934. leta 5.5 milijonov lir, stroški pa 6 milijonov; primanjkljaj je pokrilo z lastnini premoženjem. Ta imovina je znašala 31. deceembra 1934. leta 6,700.000 lir, od teh je nepremičnine za 1 milijon lir. Miličniki so v cerkljanskih hribih blizu Loga pri Novakih prijeli zaradi suma tihotapstva s tobakom 19 letnega Karla Selaka, ki je doma iz Planine pri Cerknem. Nekaj dni zatem je fant, ki so ga oblastni organi hudo obdelovali, umrl. Fant je bil zelo priden in priljubljen. Zdravnik je v izvidu izjavil, da je podlegel možganski kapi. — Zaprli so uslužbenca pri občini Ilirska Bistrica, Srečka Krpana, ki je doma iz Renč pri Gorici, ker se je v gostilni izrazil proti fašizmu. Pel let ječe je dobil Josip Škrlj iz Lupoglave v Istri, njegov tovariš Vekoslav Kocjančič je dobil 5 let konfinacije, Franc Uljančič, ki je pa pobegnil v Jugoslavijo, je bil v odsotnosti kaznovan s 5 leti ječe. Vsi ti obtoženci so obenem z. dvema drugima, ki sla bila oproščena, lanskega leta avgusta meseca v go.-lilni v Lupoglavi manifestirali za Jugoslavijo. Sto let starosti je dosegel v Pulju neki I.orenc Lila, rojen 9. avgusta 1836 v Lokvi pri Divači. Sila je Slovenec, v Pulju pa biva že 75 let. V Pulj je prišel 1. 1860 in je služil za dacarja. V tej službi je avanziral do finančnega inšpektorja. Čudno je, da je ta Slovenec postal navdušen italijanski ire-dentist. Ko je izbruhnila svetovna vojna, je bil star že 78 let in je bil evakuiran v Ljubljano, kjer je živel do 1. 1920, ko je dosegel starost 84 let. Zdaj živi v Pulju pri svoji hčerki Henriki, ki je poročena z nekiin Drofenikom. Še pred kratkim je vsak dan hoiil k sveti maši, zdaj pa ne more več z doma. Župan mu jc poklonil ob stoletnici 5C0 lir. Zanimivo jc, da je ena njegova sestra dosegla 80, druga pa ?0 let, kar potrjuje trditev, da je starost človeku prirojena. Smrtna nesreča. Pri Gradiški ob Soči sta trčila skupaj dva tovorna kainijona, pri čemer je bil ubit 16 letni Damjan Martelanc iz. Trsta. 15.000 lir je daroval Mussolini ribičem v Gra-dežu, ki so bili utrpeli veliko škodo vsled morskega viharja. 100.000 lir je daroval upravni svet rudnika ob Raši v Istri za pomorske in hribovske otroške kolonije v Istri. Za španske katoličane, ki trpijo pod komunistično strahovlado največja preganjanju in muče-ništvo. so se že začele brali po vseh večjih krajih v Julijski Benečiji svete maše, pri katerih otroci sprejemajo sveto obhajilo V videmski nadškof i ji pa je izšel pastirski list nadškofa Nogara o muče-ništvu španskih katoličanov. Jugoslovanski državljan Anton Bavec iz Rakeka je 27. junija I. 1. 1»i 1 v Postojni od financar-jev zasačen z tO kg kave ki jo je pretihotapil čez mejo. Zato je bi! Bavec te dni pred tržaškim sodiščem obsojen na 380 lir globe. Več mater iz Istre, ki so rodile dvojčke, so dobile, od duceja nagrade zn rojstvo dvojčkov in sicer Terezija Bonin iz Izole 800 lir. Katarina Pakjanat iz. Paz.ina 600 lir in Marija Malinarič tudi 6CO lir. Požar je izbruhnil 18. t. m. v hiši Ivana Koja-ka v Vratah pri Cepovanu. Pri gašenju je hil ranjen 23 letni Martin Mrak. ki so ga morali prepeljati v goriško bolnišnico Požar je izbruhnil tudi v Vrtojbi v hiši Marije Gorčič, ki ima škode okoli 12.000 lir. Mrtvega so našli nekega Jožefa Skuka v Vol-čali. Bil je star 35 let in invalid. Za nočni mir zelo skrbi tržaška policija. Prepovedani so vsi avtomobilski signali, in se vsako vpitje iii razgrajanje najstrožje kaznuje. Tudi nn to strogo pazijo, da ob določeni uri umolkne vsak radio. Pri vas v Ljubljani pa, kjer sem bil pretekle dni nekaj časa na obisku pri sorodnikih, moram reči, da imajo pijanci in krokarji popolno svobodo tuljenja in razgrajanja, kar napravi zelo slnb vtis na vsakega tujca. »Saturnio«. glavno motorno ladjo znane paro-plovne družbe Kozulič, so skoro popolnoma prenovili. V prvi vrsti so premenjali motorje, katere je napravila strojna tovarna Sv Andreja, o kateri je znano, da so njeni motorji med najboljšimi na svetu. Novi motorji- dosegajo 19.500 konjskih sil in napravijo 131 vrtljajev na minuto. Zaradi tega bo sedaj ladja hitrejša, nego je bila dozdaj. Prenovili pa so liuli salone in poskrbeti za šport. Ladja, ki je bila dozdaj v transportni službi z n Ahesinijo, bo odslej zopet redno vozila v Ameriko in nazaj. Ubil se je 73 letni kmet Jožef Marega v Pul ju. ko je padel s figovega drevesa dn nabere nekaj lig. Ko so ga prepeljali v bolnišnico, je umrl. Olimpijski drevored zmage trmn Sveti Krištof na Koroškem Sveti Krištof je 900 m visoka gora nad Krko na Koroškem. Prostorna cerkev je vrh gore, v glavnem oltarju stoji orjaški sv. Krištof z Jezusom. Romarji trumoma prihajajo na goro Sv. Krištofa za kruh prosit. Pripoveduje se, da je sv. Krištof orvotno bival v cerkvi na gori Svete Uršule ob štajerski meji. S svojo priprošnio je kmetom pripomogel do dobrih letin in do blagostanja. Pa so se ljudje prevzeli in so sv. Krištofu posvečene dneve prebili pri i''ri in plesu. Užaljeni sv. Krištof je zapustil ljudstvo, ki ga je tako slabo častilo, in je odšel v druge kraje. Prišel je na sedanjo goro Sv. Krištofa. Na tej gori je več kmetij. Neka kmetica je ravno pekla kruh; vzela je sveže pečeni kruh iz peči in ga postavila pred hišna vrata, da se ohladi. Utrujen je baš tedaj prišel sv. Krištof mimo, bil je lačen in je pojedel vse hlebe, ki so bili pred hišo. Ko je čez nekaj časa prišla kmetica iz hiše, da pogleda za kruhom, je videla, da so vsi hlebi izginili. Vprašala je Krištofa, tujega popotnika, kaj se je zgodilo. Orjaški mož ji je povedal, da je našel nekaj drobtin prel hišo in jih je pojedel. —- Dopadlo se mu je tu na gori, ljudje so bili pobožni in radodarni in Krištof se je ustavil tu na gori, kjer ga še danes ljudstvo časti in prosi za pomoč. Oni spodaj, ki jih je Krištof zapustil, pa niso imeli sreče. Sklenili so, da bodo romali na goro k sv. Krištofu. Sv. Krištof se je dal potolažiti in po dolgem času so imeli zopet dobro letino. Sklepih so, da bodo romali vsako leto k Sv. Krištofu. Zlasti na god sv. Lovrnca pride mnogo romarjev v procesijah na goro Sv. Krištofa in darujejo rž in v zameno vzamejo na gori nekaj blagoslovljene rži ter jo doma pomešajo med semensko rž. V. . : ; $3»s \ .'"-."v! 11 i isiiiiSs ž«*,-.-' Na prostoru državne športne akademije v Berlinu so postavili deset po dva metra visokih stebrov, ki vsaki spominja na prejšnje olimpijske igre in na katerih so vklesana imena nemških olimpijskih zmagovalcev. Tolovajski napad na gostilničarja Tolovaji oddali 50 strelov - Napadeni gostilničar podlegel ranam Do tega je prišlo v pretekli noči. Ob enih zjutraj se je okoli hiše začulo močno streljanje. V pritličju sta v spalnici spala pokojni in njegova vnukinja, v mansarli pa sta spala njegova hčerka in zet. Predno so morilci vdrli v gostilno, so streljali vse vprek. Kmalu nato so začeli razbijati na vrata spalnice, med tem pa izgleda, da je bil pokojni že ranjen, vendar pa je skril svojo vnukinjo še pod posteljo. Šel je proti vratom, med tem pa enkrat žc vzkliknil: Ojej, ojej, ranjen sem! Streljanje pa sc je nadaljevalo, streli so padali vse vprek iz vojaških repetirk — pušk in na deset strelov in svetilo se je na vse strani. V kratkem je bilo oddanih nad 50 strelov, vsega skupaj pa je gotovo padlo okoli sto strelov. Ljulje so streljali v smeri na pokojnega in vzklikali: »Sada ima:',« in pa »le še zabavljaj«! V hiši je med domačimi nastala panika in šele ko so se umaknili napadalci, so se domači lahko podali na pomoč. Pri hiši ni bilo orožja, da bi se lahko branili pred takšnim oboroženim napadom. Pokojni je imel dva strela v trebuh, ki sta mu čreva dvakrat prevrtala. Obe rani sta bili smrtni in pokojni je včeraj ob 19.45 v brežiški bolnišnici podlegel ranam. Okoli 2. zjutraj so prišli na lice mesta že orožniki, ki jih je priklicala dekla, ki je ob začetku oboroženega napaja na hišo zbežala pri zadnjih vratih v vas. Tekom dneva je prišel na lice mesta tudi detektiv iz Zagreba, iz Ljubljane pa jc prišel g. ŽajJela. »Slovenec« je kratko poročal o strašnem umoru gostilničarja Martina Dadeja. Danes priobčuje-mo še nekaj podrobnosti, ki smo jih za nedeljsko izdajo »Slovenca« prepozno prejeli. Čatež ob Savi, 22. avgusta. Ob cesti, ki vodi iz Ljubljane proti Zagrebu, je v Cerini št. 32 živel ugledni posestnik in gostilničar Martin Radej, ki je bal znan daleč na okrog in si je za okraj pridobil obilo zaslug. Njegova gostilna, ki je bila oddaljena le 10 minut od Čateških toplic, je bila zelo priljubljena posebno pri zagrebških izletnikih. Pokojni je zavzemal v svoj občini vidno mesto in je bil pred leti župan tamošnje občine. Sedaj pa je bil prelsednik režijskega odbora za gradnjo cest Cerina—Stojdra-ga, ki je bila v gradbi kot cesta drugega reda. Vsa ta dela je vodil z veliko vnemo, na žalost pa si je pri tem nakopal nerazumljivo sovraštvo, ki je sedaj vzrok njegove smrti. Kot predsednik režijskega odbora za gradnjo imenovane ceste, je imenovani vodil v glavnem dela in posebno bil odgovoren pri nastavljanju delavstva. Vsak dan se je za delo prijavljalo nad 100 delavcev, toda pokojni je mogel nastavljati vsak dan kvečjemu do 40 delavcev. Delavci so prihajali posebno tudi s hrvaške strani. Kdor ni mogel dobiti dela, je to zamerjal pokojnemu in zagrenjenost je med ljudmi dosegla že tak vrhunec, da so mu grozili s smrtjo. Sv. Krištof spada v slovensko župnijo Št. f.ipš ob Krki. Od plebiscita sem pa imajo v Št. Vidu nemškega duhovnika in danes se pridiguje, moli in poje v cerkvi v Št. Lipšu v nemškem jeziku. Samo slovenski napisi na podobah križevega pota pričajo tako tu v Št. Lipšu, kakor tudi gori pri Sv. Krištofu, da je Št. Lipš prastara slovenska fara. V Št. Lipšu je dvorazredna šola, ki skrbi za ponemčevanje slovenske dece. V solo zahaja do 90 otrok. Št. Lipš ima jako idilično lego ob reki Krki. Reka Krka ima mnogo boli temno vo.io kakor n. pr. Drava. Krka priteče doli od Mostiča, kjer se v Krko izliva Krčica. Raini dr. F.. Krek ic prerokoval, da bo v Mostiču še slovenski žup-n. Če bi bil Krek živel še kakih deset let, bi bil res mogoče danes na Mostiču slovenski župan. Zadnji slovenski župnik na Mostiču je bil g. Schittelkopf — bogve če niso pred stoletji kdaj slovenskih Tre-soglavcev prekrstili v Schittelkopfe? Saj se pravi, da so tudi slavni Einspielerji v Svečah v preteklosti imeli slovensko ime, pa so jih ponemčili v Ein-spielerje. G. Schittelkopf. zadnji slovenski župnik na Mostiču — umrl jc pred par leti — je pravil, da sc tri četrtine liudi slovensko spoveduje. Zlaj je na Mostiču nemški duhovnik. Mladino vzgajajo popolnoma nemško. Ko stari rod pomrje, bo Mo-stič nemški. Povsod ista pesem, tu na Mostiču kakor na tolikih drugih krajih slovenskega Korotana. Zadnji slovenski župnik v Št. Lipšu je bil g. Vinko Razgoršck, zdaj župnik v Črni. Z gore Sv. Krištofa je lep razgled doli na Celovško ravnino: na Št. Tomaž, Pokrče, Dolino, Pod-krnos, Medgorje, Radiše ter doli proti Gospi sveti. Posebno lep je ponoči pogled na Cclovcc, ko miglja doli nebroj lučic. V Št. Lipšu je pokopan slovenski učitelj Švi-karšič, ki ima na pokopališču slovenski spomenik. Zborovanje tekstilnega delavstva v Maribora Stavke v mariborskih tovarnah ne bo Maribor, 22. avgusta. Sinoči ob pol sedmih zvečer se je vršilo na verandi pivovarne Union zborovanje tekstilnega delavstva iz Maribora in okolice. Spričo dejstva, da imamo v Mariboru okrog 6000 tekstilnih delavcev ter je Maribor središče tekstilne industrije v državi, ki nikakor ne prednjači z visokimi mezdami. je bil interes za zborovanje nekoliko pičel, ker je bilo zbranih nekaj nad 1000 delavcev in delavk. Udeležba bi pa bila gotovo večja, če Iii bili prireditelji sklicali zborovanje takrat, ko ima vse delavstvo prosto. Nocojšnji zbor je sklical krajevni tarifni odbor, govorili pa so predsednik splošne delavske zveze Kamer, tajnik JSZ v Mariboru Peter Rozman, tajnik NSZ Bučar iz Ljubljane ler član osrednjega tarifnega odbora Prelc. Današnje zborovanje je bilo zgolj informativnega značaja ler je imelo namen podati delavstvu sliko stanja pogajanj o kolektivni pogodbi. Mezdno gibanje | tekstilcev v Kranju namreč ni imelo v Mariboru j odmeva. Ozadje štrajka kranjskega delavstva sega 1 še pred dobo pogajanj za kolektivno pogodbo ler i je izbruhnil sedaj kot nekaka podkrepitev teh pogajanj. Tako obsežno gibanje bi bilo v Mariboru j tudi težko izzvati, ker imajo vse tri strokovne j organizacije danes v svojih vrstah morda 15 od-I stotkov vseh mariborskih tekstilcev. Poleg tega je j danes v Mariboru položaj tak, da največja mari-i tiorska tekstilna tovarna llutler in drug vse do-| ločbe kolektivne pogodbe že sama izvaja, v nekaterih točkah priznava delavštvu še večje ugodnosti, kakor jili omenjeni osnutek predvideva. Tovarna Rosner Marko je podala izjavo, da se kolektivni pogodbi ne bo upirala. Pač pa so pro-tivijo nekatera druga podjetja, vendar najbrže tudi pri teh ne bo odpor prehud. Štrajka tekstilcev potemtakem v Mariboru najbrže ne bo. Maribor, 23. avgusta. □ Prosvetno de" o v frančiškanski župniji. Katoliška mladina v Mariboru je najagilnejša v frančiškanski župniji, kjer je največ mladinskih organizacij pod skrbnim vodstvom veščih voditeljev. Danes popoldne je ta mladina v Mladinskem do-nu v Cvetlični ulici otvorila ira primeren način novo svojo delovno sezono z zelo uspelo prireditvijo. Na sporedu je bil najprej govor, ki je podal nekak pregled dosedanjega katoliškega mlaiinskega gibanja v frančiškanski župniji, potem je sledilo predavanje prof. Klasinca, vmes so bile ljubke dekla-macije, zaključila pa je prireditev Zakrajškova trodejanka »Pri kapelici«. Prireditev so posetili številni prijatelji naše mladine. □ Drava izroča žrtve. V Spuhlji pri Ptuju je Drava naplavila truplo 12-letnega učenca Josipa Lube|a iz Počehove, ki je vtonil pred nekaj dnevi v Mariboru pri kopanju. □ Smrten padec z voza. 19. t. m. so pripeljali v mariborsko bolnišnico 64-letnega Antona Novaka ki je zadobil nevarne poškodbe pri palcu z voza. Danes zjutraj je Novak tem poškodbam v bolnišnici podlegel. □ Smrt ugCednega gostilničarja. V Hrastju pri Pekrah je nenadoma umrl ugledni mariborski gostilničar g. Alojzij Horvat, lastnik znane gostilne na Frankopanovi cesti. G. Horvat je bil spoštovan in priljubljen mož, ki je slovel kot gostilničar po vsem mestu. Doma je bil iz Prekmurja ter se je šele po prevratu naselil v Mariboru. Dosegel je starost 53 let, ko mu je neizprosna bolezen izpod-kopala zdravje ter mu uničila življenje. Bil je zelo blag značaj, znana dobrotnik revežev ter zvest pristaš krščanskih načel v življenju. Blagega rajnkega bodo položila k večnemu počitku v torek ob 3. popoldne na pobrežkem pokozališču. Svetila mu večna luč, žalujočim naše sožalje. □ Kolo, torbica, čoln, piščanci.., Dolgi prsti so se včeraj v Mariboru pridno in vsestransko udejstvovali. Cela vrsta tatvin je danes prijavljena policiji. Šolskemu slugi Juriju Petku so ukradli kolo iz veže hiše v Ciril Metodovi 18, prodajalki sliv na Glavnem trgu Jeri Rojko iz ptujske okoli- ce je neka ženska, ki je kupila za 4 Din sliv, sunila ročno torbico z vsem izkupičkom za prodano sadje, trgovcu Francu Dobrajcu je odpeljal neznanec njegov 1200 Din vreden čoln, katerega jc imel priklenjenega s tremi ključavnicami na Dravi za Bergovo tovarno, zasebnemu uradniku Emeriku Herzogu pa je nek prijalelj izpraznil kurnik ter mu odnesel 10 piščancev. Najbolj presenečen pa je bil carinski kontrolor g. Kovačevič, ko se je vrnil z letovišča na morju. Našel je doma svoje stanovanje docela izropano ter ceni škodo na 15.000 dinarjev. kronika Ljubljana, 23. avgusta. Steel v Nunski ulici Okrog polnoči je prišlo v Nunski ulici do zelo j razburljivega prizora. Skozi lo ozko ulico se je ; vračal domov 36 letni brezposelni tapetnik Josip Šimnovec, doma iz Glinške ulice 7. Nasproti mu je prišel neki moški, šimnovec trdi, da tega nio-j škega sploh ne pozna ter da ni imel z njim no-| benega prepira, temveč da je moški proti vsakemu < pričakovanju izvlekel revolver ter oddal nanj strel. Šimnovec je bil zadet v trebuh ter mu je krogla ostala v trebuhu. Do sedaj še neizsledeni napadalec, je v temi izginil. Pribite! pa je stražnik, ki je slišal .strel, ler našel Šimnovca prislonjenega ob zid. Telefoniral je po reševalni avto, ki je Šimnovca prepeljal v bolnišnico. Stanje ranjenca je sicer resno, vendar pa zaenkrat ni nevarno. Policija je o dogodku uvedla preiskavo, ki bo najbrže razjasnila skrivnost lega strela. Nezavesten moš' i v Šiški Ponoči je bil reševalni avto poklican v Šiško, ! kjer so ljudje našli v Lepodvorski ulici nezavestnega moškega. Reševalci so moškega prepeljali v bolnišnico. Bil je lo 35 letni delavec Viktor Horvat iz Dravelj, ki je pripovedoval kasneje, da ga je nekdo napadel ter ga udaril s koloni po zatilju. V teku dneva se je Horvalovo stanje že iz-i boljšalo, tako da je izven nevarnosti.