Poučevanje v naravoslovji. (Dalje.) Drugi dan. Toplota se zbuja se stisnenjem, tolčenjem, z unetjem gorljivih stvari in po samovnetji. Ako kos železa na nakovalu silno tolčemo, segreje se tako, da se more pri njem žveplenka vžgati; kako se je tukaj toplota oživela? (S stisnjenjem ali tolčenjem.) — Kapice na puškah vnamejo se zaradi pritiska puškinega petelinčka na-nje; unamo se pa tudi, ako se na terdnej podlagi s kako rečjo po njih udari. Kapice so napolnjene z zmesijo pokavnega živega srebra, smodnikom in smolo; pokavno živo srebro je ločnica (raztoplina) živega srebra v salpetrovej kislini, kateremu se prida močnega špirita. Iz česa se pa smodnik nareja? — Kakih 30 let sem pa poznajo še neko drugo strelivo, katero iraa silno moč, ter se vname tudi vsled udarca ali stisnenja; zovejo jo dinamit. Narejajo ga iz nNitroglicerina" in zemlje nInfusorie". Obilne nesreče z dinamitom. — Drugi način, s katerim se da toplota oživeti, je tedaj, da se stvari močno stisnejo ali stolčejo? — Kteri je perviV — Sedaj, ko poznamo že dva načina, s katerima se da toplota oživeti, oglejmo si še tretjega. Kako se ogenj naredi? Prižgerao derva ali kako drugo gorljivo stvar. Ogenj potein gori, žge in peče, t. j. luč in toploto razširja, poslednjič ostane le kup pepela. Kako se to more razložiti. Sežiganje je kemično delovanje. Kislec se namreč veže z ogljencem in vodencem pri veči stopinji toplote. Iz ogljenca in vodenca naredi se ogelno-vodenec, kateri, združcn s kislecom, plamen nareja. Je pa še obilno drugih kemičnih primer, katere ožive toploto, n. pr. gašenje apna; v tem slučaju se živo apno tako močno sogreje, da se v njem lahko jajce skuha. Tretji način, da se oživi toplota, je kemično delovanje. To delovanje je pa dostikrat tudi vzrok samovnetju. Nekatere snovi se namreč silno segrejejo, ako so tesno zavite ali zmešane. Mokre rastlinske snovi, n. pr. gnoj, seno, detelja, žagajne se dostikrat tako segrejejo, da se same ob sebi vnamejo. Mnogo pogorišč je že nastalo vsled samovnetja takih stvari, na katere se prej ni mislilo, da bi se mogla sama vneti. Opominj in svaritev, pazite na ogenj in luč! vselej ne zadostuje; kajti mnogo je takih stvari, na katere je treba paziti, da si na njih ne vidimo ne svitlobe ne ognja. Poslušajte nekatere zglede samovnetja! Meseca avgusta 1. 1780 prikaže se v St. Petersburgu na Ruskem ogenj v shrambah, v katerih je bilo med drugim shranjeno tudi laneno olje in sadje. Nihče ni vedel, od kod ogenj, a poskušinje, katere je napravila ces. akademija, pokazale so, da se zines imenovanih snovi že čez 20 ur začne kaditi, kakor hitro pa pride zrak zraven, začne goreti s plamenom. — Živalska dlaka, z lojem polita, na peči segreta in zavita v zveženj ali v vrečo, segreje se čez 5 četert ur; začne smerdeti, kaditi se, tleti in čez eno uro goreti. — Pšenična in ržena moka prepražena, kakor kava, ter v platno zavita, vname se čez 3 ure; ržene pleve, pražene in zavite vnamejo se čez pol ure; ječmenova kaša vname se čez 14 ur. — Debelo žaganje, praženo ter zavito, vname se čez eno uro; grah pražen, zdrobljen in zavit, vname se že čez pol ure, i. t. d. Naredbe previdnosti in varnosti: z gorečo prosto lučjo ne boditi v hleve in skednje; ne brati pri luči v postelji; ne tobaka kaditi na Devarnih krajih; ne streljati blizo poslopij; neskerbno ravnanje s žigicami; s petrolejem derva polivati, da bi rajše gorela; pepel shranjevati na nevarnih krajih; v lesene pljuvalnike s pipe stresati pepel od tobaka ali metati koščeke smodek, i. t. d. Ogenj in voda dobro služita, a hudo gospodarita. Zavarovalnice zoper ogenj. Korlstna ognja je oblast, Ko človek čuva njeno rast, In kar napravi, kar stori, Je dar nebeške te moči. Alj moč nebeška strašna je, Če varstva sponi zmakne se, In samoglaven tir puhti, Natore proste prosta hči. (Dalje prih.)