142
Pisma mlademu prijatelju.
XX. ^tL*              Dragi  Bogdan!
•T^jl^rana Oegnarja prištevamo boljšim pcsnikom slovenskim. Zibeika ^Ks mu je tokla 1826.1. pri sv. Dubu poleg Loke in je zdaj vižji brzojavni uraduik v Trslu.
Sodoloval (in nekaj tnili nredoval) je vže pri ,Sloveniji" io ,Ljubljanskem časniku", pridno podpiral »Slov. Brelo," ^Novii-«" in ,Ulasnik" ter je svoje dni marljivo pesnikoval in se potegoval z Levstikom za potrebo slovenske kri-tiko. Leta 18611. je izdal posebej svoje pesni, ki je diei nglajen jczik, pri-prost zlog in živa doraišljija; zato 80 tndi nekatere vžo popolnoina poiiarodnele (Na grobeh. Bojakom). — Oegnar jc turii prevajal iz slovanskih (srbskega, čcSkega) jezikov (pcsni), ;i najbolj ga sluvti njegovi prcrodi SebiJlerjevih drara ,Mari.je Stuart", Viljeraa Tella" (v nOvetji") iu vzlasti ^Valcnštajna", ("egat prelog je tako krascn in dovrSen kakor sam izvornik. 1'revel je tudi neraško igro ,Deboro" iu iz feskega je preložil na slovenski jczik lepo pisano povcat Božene Neračnve Bl!abico" (v nCvetji"), ki je izSla v Krajčevej ,Narodnej biblioteki" vžg \ drugej jzdaji.
Anton Umek (OkiSki) se je porodil 1838. 1. na Okiči pri Boštanji na Bolenjskem. Dmrl je prerano kot učitelj sloTeaščine na Oelovskej gimnaziji 1871. leta. —
Pcsnikoval je vže zgodaj in mnogo po nNovicali", 7 ,Danici" in vzlasti y .Glasniku" ter je izdal 1865. 1. Bkupno sToje pesmi v ,Ovetji", katero je prinesio ttidi daljžo njegovo epsko pesen n8v. Ciril in Metodij". Na s]avo in spomin slavuoga našoga misijouarja Ign. Knobleharja je zložil daljšo slavo-ftatuo pesen : nAbuna Soliman". Bil j« tndi dve Iftti urednik pBesednikovu in po sinrti njegovej so je izdal v letopisu nMatioe Slovenske" njegov prevod lepo povesti: nPavel in Virginija". — Snov njegovih poczij se suče okolo dveh najvzvišeuojšib predmctov, Boga in domovine; ocitala se jim jo prevelika jednoterust in presiljena didaktičnost (pout-ljivost).
Lavoslav (iorinjoc (Podgoričau) jo zagledal beli dan pri sv. Eupcrtu oa Dolenjskcm 1840. 1. Dovršivši gimnazijo v Novem niestu, šel je v bogoslovje in postal duhomik in 1870 župnik v Adlešiiih, kder je umrl 1886. leta.
T prvih letih svojega pisateljevanja je Dabiral in priohčcval narodno blago, a odli(*no rncsto si je pridobil v sloraiskej književnosti kot prola-gatelj. Prevajal jc iz češčine, poljšiine in ruščino, ponajvee romane, povosti in novele, po nGlasniku", nNo?icah", nCvetji" (Kirdža)i), BZori", v podlistkih nSlov. naroda", letopisih rMatiee Slovenske". BLjudskej knjižnici" in za 1886.1. je prinesel prvi zvezek nzabavne knjižniee" (Slov. Matice) prevod njegov: ,Kočja za tasjo" (KraSevskega) in za 1887 pvinese nMrtve duše (Gogoljeve). — Gorenjec je znamenit v slovonskej literaturi kot prdagatelj nc samo zaradi tega, ker je tako ogrorano obogati! slovensko leposlovuo kojigo, ampak še posebno zategadelj, ker je prevajal iz bližnjib nam slovauskih jezikov, iu sicer take nmolvore, ki branija v sebi in duhte čisti slovanski živelj, uc pa izpri-jena in slovcnskemu narodu tuja dela zapadno kulture------------
^143
Josip Podmilš&ak (Aadrejčkov Jože) 90 je porodil 1845.1. v Krašnji pri Karaeniku. Solal se je v Ijjubljani, postal vojak in napoaled aradnik pri glavnej brzojavnej postaji v Trstu.    Uinrl je v Ljubljani 1874.
Audre.)i'koveg& Jo&eta &tejemo mej boljše pripovcdovalee slovenakc. Jiil ji? jako plodovit pisatelj in je pisal mnogo v ,Glasnik" (Mat. Klandor, Ortiee iz življenja )ia kraetih, Potopisni Iisti, Ubežnik . . .), v BBesednik" ^^^1 (Hudoilcloc. Sfiomiiii. Hožja kazeo, Krjcnka, Sabinka, Bcrač . . .), v lcojige ^^^^ drnibe sv. Mohorja (Žalost in voselje, SrcSen . . .). v ,Zoro", ^Novice" za ^^^| ilramatiuno ilrušt.vo (Damoklejer nicč. Umetnost in uarava) in limogo je ža ^^^| ostalo v rokopiau. Poleg izvornih dcl ji: tudi mnogo prevajal ali predclaval, ^^^| vzlasti h čcšriiio iu naliiral narodno lilago. — Podmiljščak jr jako obogatil ^^^J našo pripovodno literaluro. Jezik njegov jc Ijudsk, pripovcflovanje raikavno, ^^^B na drobno opazujoCe in pravo resnieno opisujofe; vender je zlog njegov pre- V rolial, nedostaje mu dobrega kraaoslovaega ukusa in vsestranske izubraženosti.         ¦
Pa konfajval 0 vseli drngih znamenitpjsih knjižovnikih slovenskih in 0 novvjšem preporodu in razvoji sloveuske kujizevnosti pa se pomeniva raje nstuo, kadar rae obi&teš.
Pričaknje Te T?oj stari prijatelj                                                P. B..