681
si je pač sam najprej obliko Lel iz prvih Vrazovih del a pod vplivom oblike Vrazove iz 1.1845. dodal kesneje oni „j", ki ga imajo Novice in rokopis CR I. Poezij. Daleč sicer že tako ni bilo do možke oblike Prešernove na podlagi Vraza samega, in sicer na podlagi Djulabij, kjer stoji že možko lice, dasi "v tožilniku: „. . . ja cenim, štujem Lelja kano Boga."
Noviško varianto pa ima spet Čb. V. 1848, ono „po gerški al latinski meri". In glej, v Novicah je imela taista obliko „Le lj ", tu pa ti stoji — L e 1: t u torej, glej, popravek! Prešeren je tedaj ono obliko v„grški" varianti Novic in rokopisa Poezij tu v tretjem viru iste variante zavrgel, ter tudi tu vsprejel ono obliko prvotnega načrta, Ilirskega lista in Poezij. OdloČil se je potemtakem pesnik
ŽIVALI IZ PREDZGODOVINSKE DOBE NASE ZEMLJE.
Odslej pa ima Prešeren spet, in sicer odslej dosledno in stalno le obliko Lel, in to že v tri dni kesnejšem natisku „111. lista". Zakaj to ? Varianta pesni je tu vsa drugačna, „po zgdlih vdarjih", kakor pravijo Poezije 1847, ki jo tudi imajo, dasi njih rokopis CR I. — čudno! — ono noviško „po gerški meri". Tudi tu tedaj neka prememba med rokopisom in natiskom Poezij, nele v „Namečku"!
stalno za obliko Lel brez „j". Ali da seje povrnil k tej prvi svoji misli — sam iz sebe? Ali mar da je tu Kollarjeve oblike vpliv? Prej prvo ko to. Za nas pa je ta stalnost pesnikova važna? Zakaj?
Rimljana Lelija latinska oblika je namreč „Laelius". Ali je mogoče, da po Prešernovem dobi to ime v slovenščini lice „Lelj", oziroma „Lel"? Vzamem naj tu odgovoru