kranjski ' Izdaja: Delovni kolektiv Tekstilne industrije Tiskanina-Inteks, Kranj — Odg. urea:nik: P. Gunčar — Ured. odb.: Anton Miklavčič, inž. Alenka Korče, Lea Miklus, Pavla Konc, Francka Zupanc, Vili Zirkelbach, Ivan Mauser, Ivan Rebolj, Janko Zupan, Ivo Jereb, Tine Rojina, inž. Franc Indihar, Bons Per-tot, Katarina Lupša, Anica Lokar — Telefon: 2881-84 — Tisk: CP »Gorenjski tisk«, Kranj LETO V. 29. JULIJA 1962_ST. 7^ LIST TEKSTILNE INDUSTRIJE TISKANINA-INTEKS KRANJ Polletna konferenca mladine škoda je, da nas je zapustil v trenutku hitrega razvoja našega podjetja, sredi poti do cilja, kateremu smo se bližali prav po njegovi zaslugi. Brez dvoma mu je naš kolektiv dolžan zelo veliko, saj Smo pod njegovim vodstvom dosegli na vseh področjih izredne uspehe, izboljšave in fazširitve. Vsi člani mu tudi na novem delovnem mestu želi-jno zadovoljstvo in mnogo uspehov ! -Anica Zamida pri Titu ob njego /em 70. rojstnem dnevu Generalni direktor-Dušan Horjak -je odšel na novo službeno mesto V začetku julija je bila v sejni dvorani Obrata I redna poll etna plenarna konferenca TK LMS Tekstiflindusa. Razen razmeroma majhnega števila mladine so seji prisostvovali tudi predstavniki družbeno političnih organizacij podjetja in zastopniki planinskega društva Kranj. Po izvolitvi delovnega predsedstva in po podanem poročilu je bila živahna diskusija, ki je prinesla dragocene zaključke za nadaljnje delo mladine v podjetju. Največ razprav je bilo okrog vprašanja, kako izboljšati delo po osnovnih organizacijah oziroma EE. Ugotovljeno je bilo, da delo sekretariatov osnovnih organizacij ni potekalo tako kot je bilo določeno na letni konferenci. Zato je bil sprejet sklep, naj sekretariati EE čimprej' pričnejo z načrt-n:m delom, ker je delo po osnovnih organizacijah predpogoj za uspešno delo mladinske organizacije. Tudi večina komisij, ki jih ima TK LMS, ni v tem polletnem obdobju pokazala pravega interesa za delo. Pohvaliti je treba le organiza-cijsko-kadrovsko komisijo, ki je izvedla uspešno akcijo pri kandidiranju mladine v nedavne volitve v samoupravne organe podjetja. Izdelala je tudi predlog najboljših mladincev, ki naj bi bili v tem letu sprejeti v članstvo ZKJ. Več pozornosti pa bo morala posvetiti neorganizirani mladini, da bi se vključila v mladinske vrste, ker je procent takšne mladine v našem podjetju zelo visok. Tudi Kluib mladih proizvajalcev se bo moral v prihodnje, razen ekskurzij, baviti več z ekonom-sko-gospodarsko vzgojo mladine v tovarni. V ta namen naj bi v jesenskem obdobju organizirali predavanja oziroma odgovarjajoče seminarje, ki bi zajeli splošne gospodarske probleme in vse tiste, na katere človek vsak dan zadene pri svojem delu doma in v tovarni, na drugi strani pa naj bi ideološka komisija poskrbela za ideološko-politično izobrazbo mladine, ker ji takšna vzgoja zares primanjkuje. Izredno lepo se je pri tovarniškem komiteju uveljavila planinska sekcija, ki je, kljub razmeroma kratkem času obstoja, dosegla zelo vidne ter lepe uspehe. Zato je bila želja vseh navzočih, posebno pa vodstva komisije ZB, krepiti to sekcijo in preko nje mladino vzgajati v duhu socializma. Konferenca je toplo pozdravila predlog tov. Likozarja, naj bi mladinska organizacija, skupno s komisijo ZB, organizirala v mesecu avgustu množični pohod mladine Tekstiltndusa po poteh Prešernove brigade. Dalje je bil sprejet tudi sklep, da se mora mladina naše tovarne pripraviti za sprejem gostov iz Srbije, ki bodo prišli z vlakom bratstva in enotnosti. Konferenca je določila, naj komisija za MOB izvede večkratne prostovoljne delovne akcije v obeh obratih podjetja. Tako naj bo že krajem julija masovna delovna akcija v obratu I. Zaradi nedelavnosti nekaterih članov tovarniškega komiteja in njihovih komisij je bilo potrebno izvesti temeljite kadrovske spremembe. Tudi število članov to-£ (nadaljevanje na zadnji strani) Po štiriletnem — izredno uspešnem in plodnim delom, nas je moral —- čeprav nerad — zapustiti generalni direktor, tovariš Dušan Horjak, ki bo prevzel isto mesto v podjetju ISKRA. I S tovarišem Horjakom ni izgubilo enega največjih tekstilnih strokovnjakov le naše podjetje, temveč jugoslovanski tekstil nasploh, ker je moral preskočiti v kovinsko industrijo, torej na tuje področje. Generalni direktor Dušan Horjak pri delu v podjetju Tekstilindus Skoda zaradi nesreč Pisec tega članka je sicer prikazal doseženi uspeh za I in II semester tudi v %, vendar grafikona nismo mogli objaviti, ker ga ni bilo mogoče preslikati. V besedah je predstavljal grafikon naslednje: V prvem polletju je foilo stanje ob zaključku naslednje: 37 % je bilo prav dobrih, 44,5 % dobrih, 3,7 % zadostnih in 14,8 % nezadostnih; povprečna ocena je bila 3,04 ali procentni uspeh 85,2 %. V drugem semestru (in končni uspeh!) pa je bilo stanje naslednje: 52,2 % je bilo prav dobrih, 39,1 % dobrih, 8,7 % nezadostnih; ocena je bila 3,35, uspeh pa 91,3%. Spodnji grafikon pa vam nazorno prikazuje, kakšne so bile povprečne ocene za posamezne predmete v I. in II. semestru oziroma za prvo leto. KOLIKŠNA je ekonomska škoda zaradi nesreč pri delu? (Podatki za prvo polletje 1961 in 1962 — Obrat I) Iz navedenih podatkov v tem članku lahko ugotovimo, da je škoda zaradi nesreč pri delti res velika. V prvem polletju leta 1961 je bilo 29 nesreč pri delu. Te nesreče so povzročile 843 izgubljenih delavnih dni oziroma 6.644 ur. Podjetje je izplačalo za čas bolo-vanja 129.483 din. Socialno zavarovanje pa 750 006 din. Izguba na narodnem dohodku je 6,381.640 din. Skupaj je torej izguba v denarju zaradi 29 nesreč pri delu 7,261.129 din, in to samo v 6 mesecih. V prvem polletju 1962 je -bilo 47 nesreč pri dedu. Vsled teh nesreč je bilo izgubljenih 606 delovnih dni oziroma 4.848 ur. Za bodo-vanje je podjetje izplačalo 227.303 din. Socialno zavarovanje 470.653 din, izguba narodnega dohodka je 3,926.880 din. Skupaj je izguba 4,624.836 din, V letu 1962 je -bilo si-cer po številu -več nesreč, vendar so bile to lažje nesreče, kar kaže tudi izguba v tem letu. -Izguba, ki jo ima naše gospodarstvo zaradi nesreč pri delu, je neposredna in posredna. Kaj je neposredna izguba? V neposredno izgubo spadajo nadomestila za osebne dohodke, stroški zdravljenja, izdatki za popravilo okvar, -ki so nastale zaradi nesreče na strojih i.n opremi ter na materialu, izdatki za prvo pomoč, invalidnine in pokojnine. -Med posredne izdatke pa spadajo: izguba narodnega dohodka, za čas, ko ponesrečenec ne dela in potencialna izguba zaradi trajne invalidnosti ali smrti -ponesrečenca, izguba zaradi izpada proizvodnje, ki nastane zaradi okvar na strojih in napravah, izguba delovnih ur delavcev, ki sodelujejo pri pomoči ponesrečenca itd. Izguba ur mojstra, zdravnika in prve pomoči. Dalje' spada sem izguba zaradi zmanjšane delovne zmožnosti ponesrečenca po ozdravljenju, izguba zaradi znižane produktivnosti delavcev, ki so ibi-li ob nesreči prisotni in jih je nesreča demoralizirala. Prišteti moramo še izgubo časa, -ki se porabi za priučevanje novega delavca za delovno mesto ponesrečenca. Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti, da ima tudi ponesrečenec sam izgubo, in sicer: manjši osebni dohodek med delovanjem, eventualne zmanjšane delovne sposobnosti. po Okrevanju, da ne računamo samih bolečin. Seveda vse to povzroči tudi padec življenjskega standarda ponesrečenca in njegove družine. Na drugi strani pa rastejo življenjski stro- ški nasploh, ker se ekonomska škoda zaradi nesreč pri delu izraža v povečani ceni potrošnih izdelkov. Škoda zara-di nesreč pri delu je torej res velika. -Prav zaradi tega denar, ki ga daje podjetje v preventivne namene, ni vržen proč. Čim boljša je preventivna služba v -podjetju, ki ima namen preprečiti nesreče pri delu, toliko več se prihrani denarja, ki bi se drugače moral izdati za zdravljenje in za vse ostalo. Tako je na ta način prihranjen denar čisti dobiček za podjetje, posameznika in skupnost. Tisti mojster in tisto podjetje, ki -trdi, da nima časa skrbeti za varnost, odnosno za preventivo in ki se mu zdi škoda denarja za te namene, vodi zelo kratkovidno politiko. Izgovor, da ima dovolj sikfbi s [pc/jizvodnjo, je v navskrižju s samimi cilji proizvodnje, ker je za visoko storilnost najbolj -preskrbljeno tam, kjer smo uspeli preprečiti nesreče. Delavec, ki smo mu .preskrbeli varno delo, bo delal z veliko večjim veseljem in tudi efekt njegovega ki se na svojem delu počuti nedela bo večji' od tistega delavca, zanesljivo. Ne moremo trditi, da nimamo v navedenih -številkah tudi take koristolovce, ki se predrznejo dati Izvrševanje PREDILNICA I V tej ekonomski enota so za mesec junij dosegli v efektivnih kg 99,0% izvršitev plana, upoštevaje dejstvo, da se je tej enoti znižala planirana letna proizvodnja za 160 ton, in to iz objektivnih razlogov. Polletna izvršitev plana pa je razmeroma nizka, saj znaša v ef. kg le 90,1 odstotka. PREDILNICA U Izvršitev plana za junij v ef. kg znaša 105,4 odstotka, medtem ko je polletna izvršitev 106,9%. Pisali smo že, da ima predilnica II tako dobre rezultate zato, ker mirna nikakršnih težav, kot jih ima predilnica I. Visoko preseganje plana tam torej ni višja produktivnost, temveč urejene proizvodne razmere, deloma pa celo prenizko planiranje zaradi predvidenih prostih sobot. TKALNICA I Tkalnica I se hitro popravlja in dosega vedno večje prekoračitve. Za junij znaša njen procent 109,2, medtem iko je polletni uspeh 102,3 odstotka. Pri tem preseganju pa je treba poudariti tudi to, da je kvaliteta izdelkov sicer nižja ocena/l setu ^ oeinowQ 7/t "° V/. / smesfre Kcueua povpcaenci /e/kc* oetrm? poopjpol/ctka četne) /predmeti' Ob zaključku I. letnika mojstrske šole Kakor smo ob zaključku prvega semestra poročali o rezultatih učnega uspeha mojstrske šole, tako tudi sedaj ob zaključku šolskega leta posredujemo našim članom kolektiva pregled doseženih uspehov in prizadevanj na področju strokovnega izobraževanja. Morda ne bi bilo odveč, da mimogrede omenimo tudi pomen in namen izobraževanja v sodobnem industrijskem razvoju, ki terja od strokovnjakov — mojstrov — vse širšo splošno in tehnično razgledanost. Da bi zagotovili čim -kvalitetnejši pouk na šoli, smo v učnih programih razdelili snov tako, da so v celoti zajete vse potrebe, ki jih zahteva rekonstruirani tehnološki postopek v podjetju in hkrati tudi sodobna organizacija dela. Kljub obširnosti in zahtevnosti programa, je skoraj vsem slušateljem uspelo doseči dokaj zadovoljive uspehe. Res je, da je bilo dosti objektivnih težav, s. katerimi so se slušatelji vsakodnevno srečavali, vendar jim vse to ni vzelo poleta, kajti pregled ocen nam zgovorno priča o prizadevanju vsakega posameznika, kakor tudi celote. Poleg učnega uspeha je vredno omeniti tudi napredek, ki je bil dosežen med prvim in drugim semestrom, kajti, glede na različni nivo splošne izobrazbe slušateljev, se je ta razlika v drugem semestru precej zmanjšala, in sicer predvsem po zaslugi skrajnega prizadevanja slehernega slušatelja in predavatelja. Sedaj lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da so vsi predavatelji vložili veliko truda in dobre volje, in to ne samo na predavanjih, ampak tudi pri nudenju vsestranske pomoči centru za strokovno izobraževanje. Upajmo, da bodo doseženi uspehi obrodili na vseh področjih praktične dejavnosti zares dobre rezultate. Stane Primožič Novi prstancev! stroji v -prizidku predilnice izpolniti prijavo o nesreči pri delu. Poškodba, ki je nastala in ki jo je dal prijaviti kot nesrečo pri delu pa je bila izven delovnega razmerja, bodisi doma, na polju, -v gozdu, pri medsebojnem fizičnem obračunavanju — ob priliki raznih veselic — v gostilnah pri pretepih, pri padcih z raznimi vozili, ko je dotični vozil v pijanem stanju, ali kršil cestne predpise itd. Zaradi koristoljubja posameznikov mora -to varnostni referent in komisija za higiensko tehnično zaščito, vsako prijavo o nesreči temeljito raziskati, kar zopet povzroča vročo kri pri članih kolektiva, ki- so se v resnici ponesrečili pri delu. Zato mislim, da ni takšno ugotavljanje naloga samo varnostnega tehnika in komisije HTZ, temveč, da bi take ali podobne primere moral javiti vsak posameznik obratni ambulanti ali kadrovsko socialni službi v podjetju. V prihodnje ibomo vse primere, ko -bo nekdo pod krinko nesreče pri delu skušal priti do gotovi-h ugodnosti, do katerih pa ni upravičen, javno objavili, prizadetega pa -dali v postopek disciplinski komisij-i podjetja. Člane kolektiva prosimo, naj navedene številke in članek dobro preberejo, saj bo večja pozornost in pazljivost pri delu v korist posameznika in kolektiva. — J. S. planov v EE kot lani, vendar dosti večja kot v tkalnici II. Izpolnitev letnega (dalje na 3. strani) V Centru razdeljujejo spričevala Politični aktiv in organi samoupravi j anj a V RAZGOVORU S PREDSTAVNIKI REPUBLIŠKEGA SVETA SINDIKATOV SLOVENIJE Na pobudo Republiškega sveta sindikatov Slovenije je bil sklican razgovor predstavnikov političnega aktiva in samoupravnih organov našega podjetja, udeležili pa so se ga tudi predstavniki omenjenega sveta sindikatov Slovenije. Razgovor je bdi usmerjen predvsem na uveljavitev decentralizacije samoupravnih organov na področju ekonomske politike razvoja podjetja, poslovnega združenja, nadaljnje delitve dela in koncentracije sredstev, specializacije in standardizacije v proizvodnji, proizvodne kooperacije itd. Rrazprava naj bi pokazala, do katere stopnje se je že razvilo delo ekonomskih enot in kako so se uveljavili obratni delavski sveti v teh enotah in posredno v Centralnem delavskem svetu. Vzporedno je bila razprava povezana s vprašanji organizacije upravlja s pristojnostmi ekonomskih enot in drugih družbenopolitičnih organizacij ter z vprašanjem odnosov med temi enotami. Republiški svet sindikatov je za vsa omenjena vprašanja pripravil zelo obsežna in konkretna vprašanja. Na ta vprašanja so bili že poprej izdelani določeni odgovori, ki so bili osnova za razpravo. Le-ta je potrdila, da je bila uvedba EE zelo koristna, pokazala pa je tudi nadaljnjo potrebno poglabljanja decentralizacije samoupravnih organov. ANICA LOKAR Izvrševanje planov ekonomskih enotah Člani političnih aktivov in gostje na skupni seji v dvorani OLO Kranj (nadaljevanje z 2. strani) plana pa verjetno za to e. e. ne bo težka in problematična. TTKALNICA XI Tkalnici II ne gTe dobro, saj 98,2% ni ravno odličen rezultat. Kljub neizvršitvi plana v maju in juniju, pa ima ta e. e. vendar polletni rezultat 100,7%. Pereča v tej e. e. pa je kvaliteta izdelkov, ki je daleč pod lanskoletno. Samoupravni organi in tehnično vodstvo so že naredili ustrezne ukrepe, da bi zares resno in zaskrbljujoče stanje izboljšali. OPLEMENITILNICA I Njen rezultat v tm je 103,3% in pa je v tm 99,2% v kv. m 93,5%. v kv. m 99,4%; polletni rezultat Že nasproti rezultatu za prvih pet mesecev je polletni mnogo boljši, upamo pa, da se bo stanje še izboljšalo tako, da bo na kraju leta tudi ta e. e. svoje planske zadolžitve dosegla in celo presegla. OPLEMENITILNICA II 109,2 v tm in 107,7 v kv. m je dovolj jasen dokaz, da ta e. e. zelo lepo in uspešno izvršuje svoje delo. Tudi polletni rezultat 103,8 v tm in 103,9 v kv. m je lep uspeh. Kot vidite se razmere iz meseca v mesec izboljšujejo, in če ne bo kakšnih posebnih ovir in težav, bomo že julija poročali o tem, da so vse e. e. prekoračile svoj mesečni plan. P. G. ZANIMIVO — V novi avtomatski tkalnici v obratu II že obratujejo nove statve. To je zopet nova dopolnitev strojnega parka našega podjetja, ki iz leta v leto stremi za ustrezno in prepotrebno avtomatizacijo v vseh obratih. — Izredno zanimiv je primer širokega rolo-tiskarskega stroja v obratu I, Kot vemo je bdi nedolgo tega montiran in dan v pogon, sedaj pa pogosto stoji neizkoriščen. Sliši se to in ono, vendar človek kaj določenega le ne ve. Verjetno ne bi bilo napačno, če bi nekdo napisal zakaj stroj stoji, saj bi potem odpadlo šušljanje in vse drugo v zvezi s tem strojem. — Sem in tja se tudi sliši, da komerciala naroča desene, katerih valjčki so že ostruženi. Ce je takega desena potem samo dva ali tri tisoč metrov je razumljivo, da se komaj pokrijejo stroški izdelave, pa nič več. Zakaj in kako, pa bo že nekdo obrazložil. — Vsi, ki delate v predilnici in tkalnici I lahko vidite, da zadnje čase tudi obrežni zid hitro napreduje. Upajmo, da bo že letos gotov, saj bo potem možno asfaltirati vso cesto v vaše veselje in zadovoljstvo. Trije jubilantje: Rudi Hilčar, Maks Blažič in Janez Koštrun GASIVGI SO PRAZNOVALI... Predsednik Jože Vilfan med referatom na slavnostni seji *v> Tekstilindus, kar pa le zagotavlja še njeno večjo sposobnost in moč. Razumljivo pa je, da bodo vedno sposobni reševati vse probleme in težave le, če jim bo tudi podjetje nudilo vse potrebno, od tehnične opreme pa do udeležbe na seminarjih ini podobno. Vse to pa so društvu na tej slavnostni seji obljubili predstavniki samoupravnih organov, uprave in družbenopolitičnih organizacij. Za nesebično in požrtvovalno delo pa jim mora biti hvaležen tudi kolektiv, saj bi brez njih že Predsednik Jože Vilfan čestita jubilantu Blažiču Maksu večkrat utrpeli velike izgube na imovim m v drugih oblikah. mnogih tekmovanj in predavanj, Veliko uspeha in sreče še pri predvsem pa varovali podjetje nadaljnjem delu, tovariši gasivci! 8. julija so imeli naši gasivci pomembno svečanost, saj so praznovali 25-letnico obstoja in dela gasivske enote Tiskanima. Prva desetina je bila ustanovljena leta 1937, njen prvi poveljnik pa je bil — sedaj pokojni — tov. Nande Hafnar. Med elani so bili: Joža Bajželj, Miha Benedik, Vinko Kodrič, Janez Gros, Janez Trebar, Janez Kristanc, Anton Lebar, Janez Koštrun, Rudi Hil-čar in Maks Blažič; od teh so še danes pri tej enoti tovariši: 'Rudi Hilčar, Maks Blažič in J. Koštrun. (Omenjeni tovariši so za svoje vestno in prizadevno delo v teh petindvajsetih letih dobili spominske diplome in nagrade). Vse do leta 1952 je obstojala le gasivska četa pod okriljem Prostovoljnega gasivskega društva Kranj; tega leta pa je bilo v tar kratni Tiskanim ustanovljeno samostojno industrijsko gasivsko društvo, ki je začelo resno z delom in vzgojo prostovoljcev. pred požari, kjer so se vedno odlično izkazali. Danes lahko zato trdimo, da so vestno in odlično opravili svojo nalogo dosedaj, in jo 'bodo — dobro izvežbsmi kot so — uspešno izvrševali tudi v prihodnje. Kot veste, sta se obe enoti, namreč Tiskanina in Inteška združili v industrijsko gasivsko dru- •-1 Naslednje let je društvo dobilo svoj prapor, ki je bil med prvimi na Gorenjskem. Že leta 1954 so dobili naši gasivci tudi nov tipiziran gasivski avto in ostalo potrebno orodje. Iz leta v leto so opremo izpopolnjevali, vadili svoje člane, se uspešno udeleževali Združitev tekstilnih podjetij v OLO Kranj Na pobudo Okrajnega komiteja ZK Kranj je bila določena posebna komisija z nalogo ,da prouči možnosti združitve bolmbažne tekstilne industrije kranjskega okraja. V tej komisiji so delali: Slavko Zalokar — predsednik, člani pa so bili: Marjan Pirc — Gorenjska predilnica v Škofji Loki, Tone Care — Tekstilindus Kranj, Aldo Humer od Imd. bombažnih izdelkov Kranj, France Žitnik od bombažne predilnice in tkalnice Tržič. Postavljena naloga OK ZK Kranj ima svoj cilj v tem, da bi se na osnovi združitve dosegla smotrna in rentabilnejša proizvodnja, kar bi omogočilo, da se bombažna tekstilna industrija vključi v mednarodno delitev dela in tako usposobi za rentabilen izvoz. Drug važen moment je bil, da bi se tako vse sedanje neskladnosti v strojnem parku lahko vskladile, in še več, izvršili bi določne specializacije, ki bd omogočile višji in še kvalitetnejši asortiment, boljše izkoriščanje strojne opreme, zmanjšanje stroškov tako v nabavi kot v proizvodnji, pa tudi večji finančni učinek, ter enotno nastopanje na notranjem in zunanjem trgu. Vzporedno bi rešili izredno pomembno vprašanje ,in sicer: Dosedaj smo iz kranjskega okraja izvažali velik del surovih tkanin, ki dajo razumljivo manjši dohodek kot oplemenitene. Ce bi razširili in dopolnili kapacitete ople-menitilnic, bi lahko oplemenitili vse surove tkanine vzemimo bodočega gorenjskega bazena in do- ločene količine tudi izven okraja. Tako je komisija razmere proučila in sestavila tudi bolj načelno poročilo, v katerem so zajeti finančni in deloma tehnični podatki. Ta poročila je komisija poslala omenjenim kolektivom, da bi se njihovi zastopniki lahko vsaj deloma pripravili za predvideno razpravo. 6. julija so se nato zbrali v dvorani OLO Kranj člani političnih aktivov cimenjenih tekstilnih podjetij. Namen je bil, da bd se načelno pogovorili o pravilnosti in smiselnosti predloga Okrajnega komiteja ZK Kranj. Sekretar komiteja, tovariš Janko Rudolf je navzočim ponovno v kratkih besedah prikazal pomembnost in nujnost združitve, hkrati pa poudaril, da komite ta predlog predlaga brez vsakega pritiska, pač zato, ker smatra, da je trenutno pravi čas, da se s takšno združitvijo ustvarijo za tekstilno industrijo lepe perspektive v bložnji in daljni prihodnosti. Tovariš sekretar je tudi poudaril, da politični aktiv seveda ne more sklepati o združitvi, temveč, da je naloga zbranih le, da na osnovi izdelanega gradiva in pravilne ter odgovarjajoče razprave ugotove, če je predlog pravilen, utemeljen in izvedljiv ali pa da najdejo kako drugo pot sodelovanja teh kolektivov v ta-kelm smislu, da bi bil tudi tekstil v kranjskem okraju lahko na špici gospodarskega razvoja in dogajanja, ne pa razcepljen in mor- ^Zanimivo da že v prihodnjih letih obsojen na stagnacijo in životarjenje. Hitremu pregledu in dodatnim obrazložitvam gradiva je sledila razprava. Le-ia je pokazala, da so omenjeni kolektivi pripravljeni (razen IBI-ja!) iti v to združitev .vendar šele na osnovi temeljitih razprav, izdelanih programov (tehnološko-proizvodnih in finančnih!) in analiz, ki hi dali točnejšo sliko o sedanjem stanju in izglede združenega kolektiva v prihodnje, ki bi dalje že nekako zajamčili enakopravnost združenih kolektivov in določene prednosti v razvoju enega ali drugega. Drugače pa so bili, kot rečeno, zastopniki političnih aktivov mnenja, da je združitev pod pametni pogoji in razmerami skoraj nujna, saj bo zelo utrdila položaj tekstilne industrije v kranjskem okraju in v državi ter omogočila, da bomo lahko zares uspešno tekmovali z drugimi bazeni (Maribor, Dugaresa!). V nasprotnem primeru namreč obstoja resno vprašanje ,če bi razcepljena tekstilna podjetja v prihodnjih letih sploh še lahko napredovala in ekonomično poslovala. Kot vse kaže je združitev torej pred vrati. Najti bo treba še skupne imenovavce, ki bodo odstranili vse nejasnosti in ves strah, pä bo zadeva urejena. IN SE NEKAJ TEHNIČNIH PODATKOV: Skupno bi imelo združeno podjetje: 96.212 vreten, 3,370 statev, 5.468 ljudi, okoli 50 milijonov kv. metrov tkanin, 1.100 stanovanj, v gradnji 240, v počitniških domovih 360 ležišč, 21 milijard celotnega dohodka... to seveda vse ob sami združitvi. Razne izboljšave, sipecialiacije in ostale prednosti, ki jih prinese združitev, pa bi razmere seveda znatno izboljšale ter tako vzporedno ustvarile tudi še boljši življenjski standard zaposlenih. Preberite! O ZAVAROVANJU (nadaljevanje iz prejšnje številke kranjskega tekstilca) C. Montažno zavarovanje (strojev, stroj- s pravim ključem, do katerega je prišel na ne opreme, železnih konstrukcij itd.) nedopusten način, če se v do tieni prostor vti- To zavarovanje krije nevarnosti v zvezi hotapi in v njem skrije, pa tudi, če pride v z nespretnostjo, malomarnostjo ali zlonamer- prostor skozi odprto okno, če se nahaja ta nostjo delavcev ali tretjih oseb, dalje nevar- prostor v prvem ali višjem nadstropju. Ni nosti v zvezi z napakami v materialu, kon- torej šteti za vlom, če pride vlomivec skozi strukciji, tehnično-računski kalkulaciji, bo- odprto okno v prostor, ki se nahaja v pritlič-disi, da je do teh napak prišlo v delavnici ju. Zavarovalnica povrne tudi škodo, ki na-ali pa ob montaži. S tem zavarovanjem je stane zaradi roparskega napada na zavaro-krita tudi nevarnost nezgode kot npr. padec vanca, njegovega delavca (npr. blagajnika, montažnega predmet^, pretrganje vrvi ali ve- kurirja) ali hišnega stanovavca, če so bile rige. premaknitev ali lom montažne opreme, pri tem zavarovane stvari (denar ali kaki poškodovanje opreme med prevozom ali pre- drugi predmeti) odvzete, poškodovane ali pa nosom in slično. Ravno tako je s tem zava- uničene. rovanjem krita nevarnost, ki je združena s Vlomsko zavarovanje opreme in zlasti de-poizkusno obremenitvijo ali pogonom. . narnih sredstev in zavarovanje denarja in Tudi to zavarovanje je obvezno, zavaro- drugih vrednosti, ki jih dostavljajo dostav-valna premija se plačuje v breme material- ljavci iz banke v podjetje ali obratno, je ob-nih stroškov. vezno. Zavarovalna premija gre v breme ma- D. Zavarovanje gradbene dejavnosti terialnih stroškov. To zavarovanje krije nevarnosti, ki so zvezane z gradnjo različnih objektov (stanovanj- F' Zavarovanje proti nevarnosti obrato-ske, industrijske zgradbe, mostovi itd ) Za- valnega zastoja (šomažno zavarovanje) varovalnica krije škodo, ki nastane kot po- To zavarovanje krije nevarnost posredne sladica požara, udara strele, eksplozije po- škode< ,ki grozi gospodarski organizaciji zara-plave, viharja in drugih prirodnih dogodkov. dl zastoia v obratovanju, do katerega pride Krije pa tudi škodo, ki nastane zaradi na- zaradl katerekoli nesreče, ki je krita s kakim pake v statičnem proračunu, napake v kon- drugim zavarovanjem. V podjetju pride npr. strukciji in materialu, napake pri izvajanju do vellkega požara, ki opustoši celoten obrat, gradbenih del zaradi nespretnosti, malomar- Zavarovalnica bo na podlagi požarnega zanesti ali zlonamernosti delavcev ali tretjih varovanja pokrila nastalo škodo. Podjetje bo oseb. Ne odgovarja pa zavarovalnica za ško- s Preieto odškodnino pričelo obrat obnavlja-do, ki bi nastala zaradi kršenja splošno pri- tL NastoP! Pa vendar še posredna škoda, znanih tehničnih pravil ali zakonitih pred- kaJtx Podietie določen čas ne more obrato-pisov ali pa npr. zaradi uporabe neustreznega vatl' Nasto*pi vprašanje plačevanja delavcev in pomanjkljivega materiala. oziroma, ali se jih sploh obdrži v delovnem Zavarovanje gradbene dejavnosti je ob- razmerju. Z vsem tem je tudi združeno vpra-vezno. Skleniti ga mora gradbeno podjetje, šanJe Plačevanja socialnih dajatev, plačeva-ki dotično gradnjo vodi. Zavarovalne premi- nle obveznosti do družbe, pa tudi izpad či-je pa gredo v breme investitorja. ste§a dohod'ka ltd • • • Gospodarska organi- zacija lahko krije to posredno škodo s tem, E. Zavarovanje proti nevarnosti vloma in da sklene tako imenovano šomažno zavaro- roPa vanje. To zavarovanje krije nevarnosti v zvezi To zavarovanje pa ni obvezno in gospo-s poizkusom ali izvršitvijo vloma. Zavaro- darska organizacija prosto odloča, ali sklene valnica povrne škodo, ki je nastala, ker je ustrezno zavarovalno pogodbo ali pa ne. Za-vlomivec odnesel, poškodoval ali uničil za- varovalne premije se plačujejo v breme čiste-varovane 'Stvari, dalje, ker je poškodoval ga dohodka. gradbene dele (steno, strop, vrata, okno...) V naslednji številki bomo na kratko ob-zaradi tega, da je lahko prišel v določen pro- ravnavali še nekatere druge vrste zavarovanj, štor. Za vlom se smatrajo le določena deja- predvsem zavarovanje motornih vozil in za-nja: če pride vlomivec v zaklenjene prostore varovanje splošne odgovornosti, kamor spa-s silo, če odpre ključavnico s ponarejenim dajo tudi odškodninski zahtevki v zvezi z ‘ključem (vitrihom), če odklene ključavnico obratnimi nezgodami. Pravilnik o delitvi ČD in OD Obratni delavski sveti in Centralni delavski svet so ob koncu junija in v začetku julija t. 1. sprejeli nov pravilnik o delitvi čistega dohodka in pravilnike o delitvi osebnih dohodkov za vse ekonomske enote za leto 1962. Ti novi pravilniki se 'bodo uporabljali za celo leto 1962 — to je od 1. januarja 1962 dalje. V zvezi s tem so bili sestavljeni tudi nova analiza in podatki za pripravljalni postopek pri sprejemanju navedenih pravilnikov. Znano je, iz kakšnih razlogov je bilo potrebno pripraviti nove pravilnike, čeprav so bili prejšnji pravilniki sprejeti šele v decembru preteklega leta. O problematiki in razlogih, ki'so narekovali sestavo novih pravilnikov, je bilo v preteklih mesecih mnogo razpravljano tako na raznih sestankih kot v časopisju. Analize so namreč pokazale, da je cela vrsta delovnih kolektivov pri delitvi čistega dohodka postopno zahajala v skrajnost, da je ne le v absolutnem znesku, marveč tudi v odstotku nenehno rastei tisti del čistega dohodka, ki je namenjen za osebne dohodke, istočasno pa se je zmanjševal del čistega dohodka za sklade. Taka politika delitve čistega dohodka je bila dokaj kratkovidna. Delovni kolektivi so imeli pred očmi le dviganje osebnih dohodkov, niso pa dovolj mislili na druge potrebe podjetja — rekonstrukcijo strojnega parka, potrebe družbenega standarda itd. Zaradi tendence prekomernega naraščanja osebnih dohodkov so nastopala tudi občutna nesorazmerja tako znotraj posameznih gospodarskih panog, kakor tudi med različnimi panogami. Pokazalo se je kot nujno, da se te nepravilnosti omeje, vendar pa tako, da se pri tem ne bo okr-njevala samostojnost delovnih kolektivov pri delitvi čistega dohodka. Zvezna ljudska skupščina je v začetku aprila t. 1. sprejela zakon o ustanovitvi komisij za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka gospodarskih organizacij in zavodov, Zvezni izvršni svet pa je predpisal potrebna navodila o izvajanju načel in splošnih meril za delitev čistega dohodka v pravilnikih gospodarskih organizacij. Osnovna misel teh predpisov je, da je treba pri delitvi čistega dohodka gospodarskih organizacij uveljaviti pravilna razmerja kot podlago za trajen in stabilen razvoj gospodarskih organizacij ter za naraščanje dohodka in življenjskega' standarda delavcev, kakor tudi za ohranjanje osnovnih razmerij v vsem gospodarstvu, ki vplivajo na njegov splošen razvoj in stabilnost. Da bi se zagotovilo doseganje tega cilja, morajo gospodarske organizacije iz svojega celotnega dohodka ne le obnavljati vrednost sredstev, ki so jih porabile v poslovanju in zagotavljati delavcem sredstva za osebno potrošnjo in skupno porabo, marveč morajo vlagati tudi dodatna sredstva v svoje poslovne sklade. Pri tem se morajo ravnati po načelu, da naj del čistega dohodka, ki ga namenijo za osebno potrošnjo ali za skupno porabo delavcev in del, ki ga namenijo v sklade, ustrezata uspehom, ki so jih dosegle v svojem poslovanju ter potrebam po razvoju materialne podlage za njihovo delo. Gospodarske organizacije morajo presojati uspehe svojega dela ne samo po svojem čistem dohodku, marveč morajo pri tem upoštevati tudi pogoje, v katerih so ta čisti dohodek dosegle. Doseženi čisti dohodek pa je treba deliti v takem razmerju, da je ta delitev v skladu z njegovo delitvijo v prejšnjem obdobju in pa, da je v skladu z delitvijo čistega dohodka v drugih organizacijah. Ob enakih delovnih uspehih so namreč neskladna razmerja med različnimi organizacijami iste dejavnosti in neenaka osebna potrošnja delavcev teh organizacij v nasprotju z družbenim značajem vsega gospodarstva in z družbeno lastnino na delovnih sredstvih. V skladu z danimi navodili so bili sestavljeni analiza in podatki za pripravljalni postopek pri sprejemanju pravilnika o delitvi čistega dohodka in pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov za leto 1962. £9 (dalje na zadnji strani) Predstavniki EE na skupnem sestanku Neposredni proizvajavci vprašujejo: vrednost točke v EE Delavka iz tkalnice I nam je poslala naslednje vprašanje : »ZAKAJ JE ZA MESEC MAJ BILA VREDNOST TOČKE V PREDILNICI I 1,40 V TKALNICI I PA SAMO 1,30, ko pa je tkalnica maja presegla plan za okoli 7 odstotkov, predilnica pa je bila približno toliko pod planom?« Ker je prišlo vprašanje prepozno v uredništvo, ne moremo postreči že sedaj z odgovorom, upamo pa, da ga boste lahko brali že v naslednji številki. Regres, regres, regres!! V uredništvo je prišlo pismo, v katerem 14 delavk sprašuje, zakaj ne dobijo regresa za dopust tudi tisti člani kolektiva, ki si v času dopusta gradijo svoje hiše ter s to gradnjo zmanjšujejo stanovanjsko stisko podjetja. Pišejo dalje, da se »sončijo« omenjeni pod težkimi bremeni, da jim lijq pot bolj, 'kot onim na kopališču ali ob morju, da se z dopusta vračajo z žulji na rokah. Dragi člani kolektiva, 'ki ste podpisani na pismu in tudi vsi ostali, ki ste prizadeti! Vse to je res, namreč, da člani z gradnjo lastnega doma zmanjšujete stanovanjsko stisko podjetja, vendar pa imate nekoliko napačne poglede na dopust. Le-ta je namenjen oddihu in počitku, ne pa garanju in prekomernemu naporu. Skupnost vam daje dopust zato, da bi si v tem času nabrali novih moči, da bi pozneje zopet lahko hitro, vestno in z vsemi močmi opravljali svoje delo v svojo korist in v korist skupnosti, če pa ves dopust le garate, potem pridete utrujeni na svoje delovno mesto, pa je zato vaša produktivnost verjetno še manjša, kot je bila pred dopustom. Vidite, zaradi tega je naše podjetje namenilo regres le tistim, 'ki dopust resnično koristijo, ker jih je tako vsaj nekaj med vanii, ki bodo svoj dopust izkoristili tako, kot je prav. čeprav imamo v podjetju pravzaprav vsi enako pravico do regresa, je zato zaradi koristi podjetja kar prav, da dobijo regres le tisti, ki ga uporabljajo za predvidene namene. Temelji za novo pred predi Ini co že stojijo Sem in tja po Grčiji Dostikrat človek ne ve, kam bi Sel na dopust, da bi imel od njega še kaj več kot sončenje in kopanje. V takih in podobnih primerih je čudovita pot s tovorno ladjo naše mornarice, ki te lahko popelje v razne tuje kraje in dežele, pač odvisno od tvojih želja in razpoložljivih sredstev. S prijateljico sva se odločili za dvanajstdnevno1 potovanje vzdolž Jadrana, mimo Grčije do Krete in nazaj. Potovali sva z motorno ladjo Inastavo. Človek težko pove, kako lepo se je voziti po morju, če je vreme čudovito, če si spotoma lahko ogledaš vsa večja mesta in njihove zanimivosti, se sončiš in koplješ, počivaš in ogleduješ. V tem članku vam bom sikušala vsaj deloma prikazati ves užitek takšnega potovanja. Zvečer smo torej izpluli iz R®" ke ter se naslednje dopoldne ustavili v Šibeniku, kjer smo si nekateri ogledali znamenitosti mesta, drugi pa so se letos prvič pognali v toplo morje in uživali. Šibeniku sta sledila Split in Dubrovnik, kjer od same vročine nismo vedeli kje je sever in kje jug. Zalivali smo se s potoki pijač, da bi se vsaj malo ohladili V ponedeljek smo se v gosti megli peljali mimo Albanije, kakor da bi nekdo vedel, da je niti ne želimo videti. V sredo zjutraj . srno prvič stopili na grška tla v Iteji, ki je manjše pristanišče. S taksijem smo se peljali v 25 km oddaljeno staro grško mesto v razvalinah — Delphi. Šofer je bil pravi umetnik za volanom. Švigal je enkrat po levi, enkrat po desni, kakor mu je pač prijalo, mi pa smo občudovali deželo. Rastlinstvo je bujnejše kot pri nas v Dalmaciji; je pač večji vpliv sredozem-lja. V Delphi smo si ogledali razvaline Apollooovega templja, stadion in gledališče, ki je izredno akustično zgrajeno. Nekaj naših nadobudnih sopotnikov je izvajalo recitacije, da smo se lahko prepričali, kakšni gradbeni umetniki so bili stari Grki. Ker nobeden od nas ni znal besedice po grško, smo neke dečke, ki so obirali murvo ogovorili kar z »dober tek-«, otroci, ki so mislili, da smo jih pozdravili v svojem jeziku, pa so nam vljudno odgovorili z istimi bsedami. No bili smo obojestransko zadovoljni. Človek bi rn.sdil, da v teh krajih ni vode, pa smo videli studenec, ki se imenuje studenec očiščenja. Ker je bilo zelo vroče, smo se tudi mi napili, umili roke in noge ter se po grško očistili, po naiše pa ohladili. Fotografirala sem grško kmetico, ki se je kar sama ponudila in postavila v primemo držo. Mislila sem, da je zadeva končana, kar je stegnila roko in rekla: (»Drahme, karamele!« (Razumela sem, da hoče od mene za uslugo denar ali bonbone, in ker imam bonbone preveč rada, sem ji dala denar. Šofer, ki nas je vozil, je bil tako uslužen, da je ustavil avto, koder smo želeli; škoda le, da čas tako hiti; pa smo se morali vrniti na ladjo. V četrtek zvečer, po večerji smo se ustavili v drugem grškem pristanišču Piraeus, ki je zelo obsežen in se je že spojil z glavnim mestom Grčije z Athenami. Obe mesti skupaj štejeta preko dva milijona ljudi. Piraeus je velika luka. Reka je proti njemu mala igrača. Življenje v luki teče dan in noč, saj se tam ustavljajo ladje vsega sveta. Imeli smo srečo, da je bil tisti dan v iPinaeusu praznik mornarice, pa so bile zato vse ladje razsvetljene, v zraku polno raket, pa to velja za miličnike, ki govorijo več jezikov in so tujcu vedno na razpolago. Tako smo iskali pošto ,in prosili prvega miličnika za pojasnilo. Namesto da bi nam na dolgo in široko razlagal kam moramo itd., itd. je pustil svoje delo kolegu, sam pa nas je zares daleč stran peljal vse do pošte. Iz Athen smo se peljali na Kreto. Pristali smo v malem pristanišču HeraMionu. V 5 km oddaljenem Konssosu smo si ogledali razvaline Antične palače. Videli smo med drugim tudi štiritisoč let star kraljevski prestol. Freske na stenah so narejene po originalih, ki jih hranijo v mestnem muzeju; na žalost pa muzeja nismo videli, ker je odprt samo v dopoldanskem času. V mali restavraciji nas je lastnik vprašal od kod smo, pa smo mu odgovorili, da iiz Jugoslavije. Takoj je potegnil na dan majhen notes, v katerega sem mu morala napisati nekaj stavkov v slovenščini. Ker v vsakem lokalu piše na deski, v kakšnem jeziku lahko gosta postrežejo, bo v bodoče na njihovi deski verjetno pisalo, da govorijo tudi slovensko. Povedati moram, da so nas povsod zeloc lepo in hitro postogli, Wmmm OliUnpdjska žara v 18. stoletju dal pobudo za nove olimpijske igre. Poleg spomenika je kamen, (žara) kjer prižigajo vsake 4 leta olimpijski ogenj na kar ga odnesejo v deželo, kjer te igre pač so. Od vsega, kar sem videla v Grčiji si bom najbolj zapomnila Olimpijo, ki je še danes čudovita in zanimiva, posebno seveda za športnika. Vsi originalni kipi so izredno -lepi, nahajajo pa se v muzeju, ki je oddaljen nekaj minut. Kipi so tako lepi, čeprav stari več tisoč let, človek kar težko verjame, da so jih v starih časih znali tako mojstrsko narediti. Ce pogleda človek današnje kipe, pač dostikrat kljub bujni fantaziji ne ve, kaj predstavljajo, medtem ko pri omenjenih kipih Lahko to opa-zovavec ugotovi takoj. Zadnja postaja našega potovanja je bil otok Krf. Tam smo s taksijem, ki bi mu rekli stara ko-reta, odhiteli v 20 km oddaljeni kraj, da bi si ogledali grad avstrijske cesarice Elizabete Ahi-leon. Grad leži na gričku ob morju in ima baje prekrasen vrt, katerega si pa na žalost nismo mo- gli ogledati, ker ga obnavljajo in je vstop prepovedan. Zato pa smo si ogledali bolj natančno okolico, nasade pomaranč, limon in vinograde, medtem ko smo si grad in vrt ogledali pozneje na razglednicah. Ko smo se vračali, se nam je nudil lep razgled na otoke, med katerimi je za nas zanimiv otok Vido, kjer je spomenik padlim srbskim vojakom, ki so pomrli leta 1912, ko so se umikali preko albanskih gora v prijateljsko Grčijo. V mestu smo se srečali in v srbščini pogovarjali z njihovimi potomci. Z otoka Krfa smo zapluli veseli in polni lepih spominov proti domu. Spotoma smo si ogledali prelepi Kotorski zaliv, se še zadnjič okopali in zopet pristali v Dubrovniku. Ogled Dubrovnika zvečer in še ogled Splita drugi dan je bil zaključek našga potovanja. V četrtek zjutraj smo pristali na Reki, kjer nas je pozdravil dež. Kljub vsem lepotam in doživetjem smo vsi občutili in spoznali, da slovenski, pregovor, ki pravi: »Povsod je lepo, doma pa najlepše«, vedno drži. C. R. V Olimpiji. Na sliki so podstavki stebrov velikega Zeusovega templja narod pa na ulicah. Vsi so pili peli in plesali, mi pa smo se čudili, kako vesel narod so Grki. Ogledovali smo ženske, ki so lepe, visoke in močne, temnopolte in svetlolase. Grkinje so zares lepotice, njihovi otroci pa tako lepi in ljubki kot lutke. Narod je izredno vesel in ljubezniv, posebno PRIJETEN IZLET ČLANOV ZB Vsako leto za dan borca radi ■ obiščemo kraje, kjer so se odigravali važni dogodki med narodnoosvobodilnim bojem, pa smo bili zato veseli vabila komisije ZB pri sindikalni podružnici; »Tek-stilindus« za tak izlet, in to 1. julija. Vse do odhoda je ibila smer izleta neznana, vendar smo vedeli že vnaprej, da »neznano« pomeni izlet v partizanske kraje. Zato nismo bili preveč presenečeni, ko smo zvedeli, da gremo v Kočevski Rog na Bazo 20. Bil- je lep dan, pa je 'bilo tudi razpoloženj e izletnikov, članov ZB, med njimi največ upokojencev, zelo dobro. Že pred osmo uro , smo prispeli v Žužemberk, kjer smo si ogledali spomenik padlih borcev. Spomenik je veličasten, stoji pa na hribčku nad Žužemberkom in je viden daleč naokoli, v vse tiste kraje, kjer so se borili in padali za našo svobodo tisti številni borci, katerih imena so vanj vklesana z zlatimi črkami. Nadaljevali smo pot proti Bazi 20. Kmalu smo zavili na strmo cesto skozi gozd. Spomini, ki so nam jih pripovedovali borci, ki so tam partizanih, so oživljali , dogodke, ki se jih še vedno živo spominjajo. Na odcepu ozke, strme poti med smrekami nam kažipot pove, da bo treba do Baze 20 še -kakih dvajset minut pešačiti. Gosto obraščen gozd, posut z velikimi skalami, je nudil partizanom zares varno zavetje. Kmalu so se pokazale med . smrekami številne barake, ki so še zelo dobro ohranjene. Na prvi je napis »zaščitni bataljon«. Na levi vidimo barake, kjer so delali člani IOOF, baraka na desni je služila članom mladinske organizacije in AFŽ itd. — celo naselje. Pa vstopimo v nekatere, bije so zelo čiste in dobro ohranjene. Pogradi, delovne mize, police, lončene peči, vse je tako, kot da bi jih naši borci, ki so tu krojili usodo slovenskega naroda, zapustili šele včeraj. Tisti, ki sami niso bili v partizanih so se čudili, saj si res niso mogli predstavljati, kakšno je bilo partizansko življenje — tu so seveda videli le delček tega življenja. Z Baze 20 smo odhajali s posebnimi občutki. Daleč je že čas, ko smo zapustili gozdove, vendar so se ob povratku kar zvrstili dogodki, ki so jih pripovedovali tovariši iz partizanskega življenja. Ob takih srečanjih se v spominih še posebno oživljajo podrobnosti tistih časov, polnih težkih, pa tudi lepih doživljajev. Nadaljevali smo pot v Dolenjske Toplice. Tu so se nekateri' okopali v prijetni vodi termalnega zdravilišča, nekateri pa so obiskali znance v bližini Toplic. Se ogled dolenjske metropole in gradu na Otočcu in že se vračamo, zadovoljni in veseli lepega ižlta, nazaj na Gorenjsko. V imenu vseh udeležencev Izleta, lepa hvala sindikalni podružnici in tovarišu Likozarju, ki je tako lepo skrbel za dobro organizacijo izleta in prijetno razpoloženje. Marija Strajnar kar o naših gostinskih podejtjih zares ne moremo trditi. Ne bi bilo napak, če bi si jih naši gostinci vzeli za vzgled. Sledila je dvodnevna prijetna vožnja po morju, na kar smo v nedeljo prijadrali v majhno pristanišče Katakol, od koder smo se s taksijem odpeljali v 50 km oddaljeno Olimpijo. Ta ikraj je posebno zanimiv za športnike, saj so se tam predi več tisočieti pričele prve olimpijske igre. Kraj sam leži v prijetni dolinici. Po razvalinah sodeč lahko človek vidi kako ogormne zgradbe so si omisijali stari Grki. Tako so stebri nekdanjega Zeusovega templja široki več metrov, pa tudi ostali ne zaostajajo. Vidijo se lahko še nekdanje učilnice, vežbališča in prvi olimpijski stadion. Ves prostor je ograjen, zunaj ograje pa je spomenik Francozu Coubertinu, ki je Iz pravopisa... Z novim Slovenskim pravopisom so nastale določene spremembe v rabi mnogih slovenskih -besed, in ker je pravopis drag in ne vsakomur dosegljiv, bomo tudi v našem listu objavljali krajše izvlečke. Nekatere besede: Predilnica, predilndški prostori, predilski stroj Predica, predivec Tkalnica, Tkavec -vca, tkavka, statve, tkavstvo Oplemenitilnica, opem-enititi Gasivec -vca, gasivka, gasivsko društvo, toda — gasilni aparat, gasilno orodje! Bolnik, bolnica (oseba), bolniški Bolnica (ustanova), bolnišnica, bolničar Zelo pogosto zasledimo v naših zapisnikih nepravilno rabo glagola VRŠITI in VRŠITI SE. Tako piše: vršilo se je zborovanje, vršila se bo — ali se je — seja itd. Pravilno je: predavanje ali seja je — oziroma bo — v sejni sobi ob 15. uri, je bila ob 13. uri in podobno. Nepravilno je tudi, če pišemo: sprejme se sklep (sklep se sam ne more sprejeti!), temveč: sprejeli so ali smo sklep; ne — zgradijo se nove montažne hišice, temveč: zgraditi moramo, zgradili bomo (ali bodo) nove montažne hišice itd. Ostanki kraljeve palače v Knossosu Marija Strajnar J Letne obleke Upajmo, da bomo vendarle dočakali dan, ko bo vsaj teden dni brez dežja. Takrat se bomo oblekle v letine obleke. Letna obleka predstavlja za nas nekaj sve- neokusa. Prav tako tudi niso priporočljive kake velike rože za majhno žensko. Debelejše ženske naj se izogibljejo kričečim vzorcem ali velikim pikam. Omislijo naj si raje obleko v progastem vzorcu. Seveda morajo proge teči navzdol in ne počez. Lahko si privoščijo Jniren vzorček, ki pa naj bo droban ali pa enobarvno blago iz Inteksa. Po pranju gre iz blaga navadno ves škrob. Obleka potem izgle-da. zelo klavrno. Čemu je ne bi poškroibile? Vzore zaživi in obleka bo zopet nova. Ker niso več modema zelo nagubana krila in pod njimi spodnja krila bomo š šfcrob-Ijenjem dosegle lahkotno obliko širšega krila. Moda zelo temnih vzorcev je za nami in mimo lahko nosimo zopet svetle ohleke, le še zvečer je primemo tmno blago. Obleki primemo se bomo tudi obule. Obule bomo svetle čevlje, oziroma sandale ali natikače - k letnemu krilu in ne črne čevlje ali gumarice. V kombinaciji z vedrim vzorcem so perle zelo grde. Skratka to dvoje sploh ne gre skupaj. Zelo redke koralde bi lahko kombinirale poleg letnih potiskanih oblek. Skoraj vsak tak nakit razen verižice deluje kičasto. Pazile bomo tudi, da se pri de-koleju ne bodo videle naramnice. Naša koža mora biti zagorela in lepa ker pride poleti bolj do izraza. Narisala sem Vam nekaj skic, ki naj pripomorejo k temu, da boste laže razumel moj članek. Julka Janželj Spalne srajce, pižame in jutranje halje Vedno je veliko govorjenja o vstanete iz bolniške postelje in še obleki za dom, v kateri 'lahko ku- to le pozimi, oziroma v mrzlem hamo, pospravljamo, se brez sikr- času. Gotova pa sem, da v nobe-bi vsedemo dn tudi ležemo za nem primeru ne hodite v taki kakšno urico, ne da bi se bali, da bi bila obleka pomečkana. Seveda pa mora biti takšna, da nas ni sram pred morebitnimi nepričakovanimi gosti! žega in veselega. Potrudile se bomo, da bc(mo dosegle tudi me z obleko vred ta izgled. Nedvomno bo naša obleka narejenega iz našega blaga. Zbrale bomo primeren vzorec, ki nam pristoja aii pa se bomo odločile za blago, ki ga izdeluje obrat II. Za našo garderobo bo to zelo lepo. Upam, da se ne bo nobena tako zmotila In si naredila obleko iz blaga za zavese. To je višek karirana oblek az enobarvnim krojena . in predvsem — zelo udob- ovratnikom, pasom in obrobo na žepih. Zapenja se po vsej dolžini — zadaj — ira jo lahko oblečemo čez kako drugo obleko. je le, da hlače ne majhnim močnejšim Upam, da v vaši garderobi ni neokusne, preživele, do tal segajoče halje s tradicionalnim velikim cvetličnim vzorcem na temni osnovi. Ce jo imate, jo gotovo oblečete .le, ko za kratek čas halji javnosti pred oči. Kaj bolj neokusnega si je pač težko predstavljati — do najvišje stopnje neokusnosti manjkajo samo še navijači v laseh — in slika je popolna! Tako oblačilo je bilo primemo za dobo grofic in dvornih dam, ki so v taki halji presedele ure in ure pred ogledalom in se lepotičile. Toda takrat so bile vse obleke dolge do tal! Za nas čas so edino primerne obleke, ki so ravno tako dolge, kot vse ostale obleke. Hvaležno je vzorčasto blago, najlepše je črtasto in kari-rano, ker se na tem vzorcu ne pozna vsak prašek in ne zmeč-kanost — če ni prhuda, seveda'? Danes vam predstavljam dva modela obleke za doma. Prva je na. Skoda pristojajo ženskam. Na ostalih skicah so spalne srajce, za katere je prav primeren naš potiskani ali enobarvni, batist, ki je v nekaterih vzorcih in 'barvah celo zelo lep. Srajce so okrašene z volančki, naborki in čipkami. Dolžina je poljubna. Vedno bolj se uveljavljajo za tople noči kratke srajce, posebno ».baby doli«, sestavljen iz kratke bluzice, ki je pogosto iz prozornega materiala in okrašen s čipkami in hlačk s kratkimi hlačnicami, ki so ob ra-bu nabrane in tudi okrašene s. čipkami. Pižama za poleti je lahko brez rokavov in ovratnika. Tale na skici je narejena iz živobarvnega popelina (zakaj pa ne!) Na drugi skici, pa je najbolj praktična obleka za doma — hlače in udobna bluza. Hlače so lahko vzoirčaste, bluza pa fantazijsko in je lepo vezana ali obrobljena' s čipkami. Hlače segajo le do pod-kolena. Izbirajte in — sladke sanje! Stanka Bole VTISI Z MORJA Ze več kot mesec dni hodijo člani našega kolektiva na morje, da bi tam preživeli evoj letni dopust. Kot veste, imamo svoj počitniški dom v Fiesi in počitniško naselje v Novigradu. V članku vam bomo na 'kratko povedali vtise tistih, ki so se vrnili od tam zopet na delo v podjetje. NOVIGKAD Vsi pravijo, da je tam čudovito. Plaža odgovarja, zacementirane skale so pripravne za gumijaste blazine, kotanje pa za majhne otročke, ker se ob plimi vanje nabere voda, se na močnem soncu hitro segreje in takšna predstavlja udobno kopanje tudi za najmlajše. Hrana je odlična in obilna ter zelo raznolika, postrežba pa skrajno vljudna in pozorna. Stanovanje v hišici je udobno, prijetno in sveže;, opremljeno z zavesami in sanitarijami ter z udobnimi ležišči in ostalim potrebnim inventarjem. Okna so prevlečena z drobno mrežo, ki zapira dostop mrčesu in omogoča, da so okna lahko odprta ves dan in vso noč. Noči so hladne in čudovite za počivanje, dnevi pa vroči, brez vetra in v senci borovcev prijetno hladni. Le zabave je premalo, vsaj za tiste, ki jim zgolj kopanje ne zadostuje. Drugače pa pravijo vsi, da je tam pravi raj, odkoder se moraš vrniti v grenko resničnost. Za upravnika pravijo, da je zelo sposoben in elastičen, zraven pa priden in pozoren do vseh, enako velja tudi za ostalo osebje. V Novigradu so torej razmere čudovite! I FIESA V Fiesi je plaža v redu, čeprav morje ni vedno tako čisto, kot v novigradu. Tudi veter včasih krepko potegne, kar večini prav nič ne prija. Hrana je dobra (nekateri pravijo, da so porcije manjše, kot v Novigradu!), postrežba je solidna in sorazmerno hitra. Ležišča so odlična, če imaš kavč, in slaba, če imaš posteljo, ki ima slabo mrežo, ti pa 100 kg. Skozi okna in vrata te preko noči — če jih imaš odprta — obiščejo tropi komarčkov, ki ti prijetno zapojejo tisto lepo pesmico, zraven pa te še malo ščipljejo in grizejo. Seveda si jim zato zelo hvaležen, predvsem pa se jih vsakdo veseli. Red in čistoča sta na višini, pa tudi ostale razmere so zadovoljive. Zabave je več, kot v Novigradu, le preskrba s sadjem je slaba, medtem ko je v Novigradu tudi ta popolna in vsestranska. Pozabili smo še povedati, da je v Novigradu v samem gozdičku tudi trgovina, v kateri dobite vse od A do Z. Upajmo, da si boste vsaj malo lahko predstavljali počitniški dom v Mesi in naselje v Novigradu tisti, ki mislite iti sem ali tja. Želimo, da bi bilo do takrat odlično tudi vse tisto, kar sedaj še ni ! Direktor Dušan Horjak zadnjikrat na seji CDS Tekstilindusa »-Zakaj enostavno, če gre komplicirano«, so djali v naši upravi, ko je bilo treba najti posebno sobo za vojaško evidenco. Sobe seveda ni bilo nobene, pa so uporabili kar prostor tovarniškega komiteja. Ker pa bi bila zadevica preveč enostavna, če bi tja preselili vojno evidenco, so raje tja preselili slavno blagajno, ki je v našem podjetju redko kdaj več kot pol leta v istem prostoru. Vse skupaj še ne bi bilo tako hudo, če bi imeli v podjetju kakšno bolj sodobno pripravo za pretna- križanka t 1 2 3 d A 5 6 a 7 yi 8 o 1 'C yi ff *2 > ta o u' '5 * >6 f7 Pri zloigovnii križanki se v posamezno polje vpisuje zlog besede, ki jo zahteva definicija. Vodoravno: 1. stik, spoj, 2. ime filmske igravke Bartok, 4. pokrajina, ki pripada Avstriji in Italiji, 5. vrsta zimzelenega drevja, ki je običajna nasajeno na pokopališčih, 7. najgosteje naseljeni indonezijski otok, na katerem leži tudi prestolnica Džakarta, 8. pre-bivavec Barja pri Ljubljani, 9. vrsta vrbe z dolgimi, navzdol visečimi vejami, 10. prikazovanje -slik v spanju, 11. zgornji del telesa, 13. del obroka pri kosilu ali večerji, 14. smotka, 16. starejši •slovenski pisatelj, avtor romana .o koliščarjih »-Bobri« (Janez), 17. .začetek grške abecede. Navpično: 1. del tekstilne industrije, ki izdeluje že izgotovljena oblačila, 2. naziv za Črnogorca, 3. ime ruskega zunanjega ministra Zorina, predstavnika Sovjetske Izveze na razorožitvemdh pogaja njih v Ženevi, 4. levi pritok Donave v naši državi, 6- transport, prevoz, 8 pesem beneških čolnarjev, 10. ozdravitev, rešitev, popravilo, 12. huda nesreča, polom, poraz, 13. pritok Save na Gorenjskem, 15. zdravnik iz stare Rima, katerega medicinske izsledke so upoštevali vse do 16. stoletja, po njem s Imenuje jugoslovanska tovarna zdravil v Zemunu pri. Beogradu. Križanko oddajte najkasneje do- lo. avgusta! šamje težkih reči, kot je npr. kasa. Skoda, da niste mogli videti, kako so se zunanji delavci mučili, predno so jo spravili skozi zunanja vrata. Ce pa -bi selili, vojno evidenco v omenjeni prostor, bi pa vsa zadevščina bila urejena v nekaj minutah. Da, da, kar tako naprej, pa bo vse v redu! Pravijo, da ropot -izredno blagodejno vpliva na delovno sposobnost in brzino vseh tistih uslužbencev, _ki računajo, knjižijo in podobno. V obratu IX so v pisarnah to že preizkusili, sedaj pa s to prakso nadaljujejo v pisarni Konfekcije, kjer jim pred vrati tudi ropotajo, zbijajo zaboje in druge reči. Poleg tega ropota je tista pisarna še izpostavljena čudovitim tresljajem, brnenju -in zibanju, da ima človek občutek, kot da je na ladji. Razumljivo je, da se zato v tistem prostoru lahko »čudovito« dela. posebno še, če ima človek težje umsko delo, ki zahteva zbranost, in mir. Pri vsem tem pa je le škoda, da nismo uvedli rotacije tudi za delovne prostore, da 'bi prišli na svoj račun, tu-di tisti, ki tega užitka še ne poznajo. Verjetno nekateri že veste, da se bomo že v bližnji prihodnosti zopet šli združevanja. Tokrat bomo postali tako močni, da bomo zopet lahko prenašali stroje, kot Martin Krpan svojo kobilico. Boste videli, kako bo zanimivo. Posebnos-t bo pa »gvišn« razdtelje-vanje stolčkov, kjer se pri združitvah vedno ustavi, naprej pa gre z -dobrimi zvezami in namazanim jezičkom. Drugače bo pa šlo kot po maslu, čeprav obstajata v-edino dVe možnosti, in sicer: Pravilne rešitve nagradne križanke, ki je bila objavljena v 5. številki in križanke ter izpol-njevanke, ki sta bili objavljeni v 6. številki: (od leve proti desni!): Kromat, o, Lina, lk, ter, ura, Ra, mikron, BS, kit, Ita, de, jasa, 1, antika; in -druga: Ankara, s, Knin, IP, Aca, MRS, hk, Parnas, TP, kri, ORO, dm, tona, e, ataman. (iz 6. šit. !) Križanka: pakt, Vera, otava, Roma, Madagaskar, oker, Stane, lar, ITA, Ami, ala, Komna, utor, aritmetika, Peko, Salan, Alan, Hary. Izpolnjevanka: Belasica Pitagora, Kalahari, dinamika, Kolorado, kamarila (v krogih: SAHARA). ■ Izžrebani so bili: (za 5. številko!) — 1. nagrada — 1.500 din — Andrej Kodele, 2. nagrada 1.200 din — Stana Rovtar, 3. nagrada — 800 din — Jernej Malovrh in 4. nagrada — 500 din — Rudi Majnik. (za 6. številko!) — 1. nagrada — Tone Šemrov — 1.500 din, 2. nagrada — 1.200 din — Rudi Majnik, 3. nagrada — 800 din — Marjan Jenko in 4. nagrada — 500 din — Ivo Jereb. po maslu hoditi in po maslu peljati se. Ce se pelješ, se dostikrat težko zaustaviš, ker je hudičevo spolzko. Čeprav nerad, pa moram vendar reči, da mi enolončnice niso čisto po srcu. Sedaj je vroče že tako, potem pa še vrela enolončnica, pa si ves prepoten in vroč. Mrzle bo treba začeti prodajati! Kisel fižolček z jajčkom ali salamo, kisel krompirček z -jajčkom ali sa-lamco, tudi kisel stročji fižolček ne bi bil napačen, pa klobasica z zemfkom in podobno. Dokler pa ne bo takih enolončnic, pa se v menzi ne smete čuditi, zakaj stojijo člani pred šarikom v dolgi, dolgi vrsti, pred okencem za enolončnice pa le kaka bela vrana. Zdi se mi, da zadnje čase malo manj hodite k zdravnici po recepte. To je -kar nekam nerazumljivo, saj ste vendar »bovmi«, pa jih potrebujete. Ce pa se seveda bojite, da bi postali, bolni tudi na žepu ali pa samo na žepu, potem pa kar doma ostanite. Vratar v obratu II pravi, da bo sedaj začel peti in zdihovati, kot je to delal nekoč naš veliki pesnik France Prešeren. Revček namreč še vedno zaman čaka na tako pomemben fcnofek, s katerim bo odpiral zunanja vrata, da sedaj nič več ne verjame. Pel pa -bo tole: SMVr POT.CtO UPAL IN SE BAL, SLOVO SEM UPU STRAHU DAL. SIRCE JE PRAZNO, SREČNO NI, NAZAJ SI UP IN STRAH ŽELI. Jaz pa pravim, -da kdor čaka, ta dočaka! Seveda pa znatno dalj čaka tisti, -ki je pohleven, boječ in tih. 'Pohvaliti moram sezonske delavce, ki so sicer še mladi, pa vendar že kar preveč pregnani. Predvsem dobro poznajo taktiko zalbušavanja. Tu so pravi mojstri, saj- ti padejo v oči šele, če jih dalj časa opazuješ, drugače pa ima človek vtis, da še preveč pridno delajo. Nekateri so sicer zares tudi pridni, vendar se mi zdi, da so bolj pametni tisti, ki lenarijo. Zadnji si ven-jetno mislijo, da gre tako vse v rok službe. Pravijo, da bomo sedaj začeli delati na tem, da -bi že čez kakih deset let lahko kupili ozvočenje. To je vsekakor velik korak naprej, čeprav bomo verjetno potem, ko bo vsa »rištnga« kupljena, še vedno morali čakati nekaj let na napeljavo, ko-t sedaj že več let čakajo v obratih na električne ure, ld. so -bile kupljene že pred 6 leti. Avtomobilov je v podL jetju vsak dan več. Zanimivo je, da -imajo -lastniki vsak svoj način parkiranja. Eni ga postavijo lepo pravokotno na ograjo nasproti stanovanjske zgradbe, drugi zopet vzdolž ograje, tretj-i pred ambulanto, četrti pred menzo, peti pod paro poleg kuhinje, šesti za menzo, sedmi pred vhodna vrata v pisarniško poslopje itd. Se bolj zanimivo je medsebojno tekmovanje za omenjene prostore, posebno takrat, če pripeka vroče sonce. N-ič manj zanimivo pa je, da jih nekateri potem tudi tekom dopoldneva prestavljajo z enega mesta na drugega, pač zopet zaradi sonca. Morda vas bo zanimalo še to, da so nekateri po končanem delu zelo pogumni, saj svojo koretico kar z vso silo za-densko poženejo1 proti poslopju pisarn, čeprav jih pri tem ogrožajo kolesarji, ki privozijo izza menze. Kolesarjem tod svetoval, naj ibodo previdni, ker lahko takemu fi-čotu stolčejo lampico ali kaj drugega, potem bodo pa morali plačati. Na vsaki cesti ima namreč fičo absolutno prednost, če na njej seveda ni avtomobilov. Takole! Upam da bo za danes dovolj. Nesrečen sem, ker sem moral najboljši, odstavek vreči ven, pa je že tako. Se lep pozdrav ! L. č. Kopavci pozor! Vsakdo si po šestdnevnem napornem delu v tovarni in doma želi počitka in lepega razvedrila v naravi. Polovica leta 'bo kmalu za nami in prepričana sem, da marsikdo izmed nas ni bil še nikjer. Vsaj v bodoče izkoristimo lepe nedelje, ki so še pred nami. Vsako soboto, ko se bliža lepa in sončna nedelja, se sprašujemo, kam bi šli. Odločiti se ni težko, če je prilika in možnost. V našem podjetju pa imamo zelo lepo priložnost. Eden naših počitniških domov je tudi v Bohinju. Zakaj si ne bi ogledali Bohinja, saj bi se morda odločili, da boste v bodoči sezoni v letu 1963 tudi tam prebili nekaj dni svojega rednega letnega dopusta, saj je Bohinj zelo znan kraj, zraven pa tih in prijeten, da se človek tamu duševno najbolj odpočije. Tovarniški avtobus pelje vsako nedeljo v Bohinj izpred vratarne obrata I, in to ob 7. uri zjutraj. Cena prevoza je v obe strani 400 dinarjev, medtem ko je cena -prevoznih podjetij znaton višja. Ugodno je še, da greste lahko samo do Bleda. Prevoz do Bleda in nazaj je 300 din. Otroci do 10 let imajo polovično. Avtobus v Bohinju počaka in se vrača šele popoldne. Odhod je ob 17. uri, z Bleda pa ob 18. uri. Kakor vidite, ste lahko vso nedeljo v Bohinju ali na Bledu. Naša poslovalnica v Bohinju ima čolne in dve jadrnici. Lahko se boste vozili s čolni, kdor je navajen jadrnice, pa tudi z jadrnico. Že to nedeljo lahko izkoristite čudovito priložnost. Helena Francelj ABC pojasnjuje Zopet napotki... •Si (dalje s 4. strani) Ce primerjamo podatke iz prejšnje analize, ki je bila pripravljena v mesecu decembru lanskega leta, s sedanjo analizo, vidimo da ni nobenih bistvenih sprememb pri planiranem obsegu proizvodnje in planiranem številu delavcev. Celotni dohodek je nekoliko povečan in znaša 11,782.545.000 din; povečanje gre v glavnem na račun višjih materialnih stroškov. Dohodek podjetja znaša 2,883.269.000 din in je prav tako nekoliko višji, kot se je planiral v decembru. Doseženi čisti dohodek podjetja znaša po sedanji analizi 2,450.779.000 din. Ce od tega doseženega čistega dohodka odbijemo prispevek od izrednega dohodka v višini 188,789.000 din ter prispevek za skupni rezervni sklad 12,155.000 din, ostane čistega dohodka za delitev 2.249,835.000 din. Ta čisti dohodek v višini 2.249,835.000 din je bil razdeljen v skladu z objavljenimi navodili tako, da odpade na osebne dohodke 1.852,840.000 din, na sklade pa 396.995.000 din. Podrobnosti iz tehnike obračunavanja tu ne bomo navajali, ponavljamo le, da družbena merila dopuščajo ob planiranem obsegu poslovanja skupno vsoto osebnih dohodkov 1.852,840.000 din, pri čemer je že upoštevano povečanje te kvote na račun povišanja življenjskih stroškov. Osebne dohodke in vse prispevke, ki so vezani na osebne dohodke, bo torej možno izplačevati le v okviru te vsote. Ker pa je ta nekoliko nižja od tiste, ki je bila izračunana z analizo iz decembra preteklega leta, se morajo vsa sredstva za osebne dohodke znižati za 5 odstotkov. V skladu s tem so bili prilagojeni tudi ceniki za posamezne ekonomske enote, pri čemer se je upoštevalo spremembe pri planirani letni proizvodnji. Pri postavljanju cenikov se je dalo močan poudarek v vprašanju kvalitete, tako da se prizna polna cena za trn le za izdelke I. kvalitete, za izdelke II. kvalitete se prizna 85 oziroma 70 odstotkov cene, za izdelke III. kvalitete 50 odstotkov, za izdelke TV. kvalitete pa samo 25 odstotkov cene. Kot že omenjeno ostaja vseh sredstev za sklade 396.995.000 din. Ta sredstva se razdele takole: za rezervni sklad podjetja 4,000.000 din, prispevek v družbeno investicijske sklade 117,899.000 din, za poslovni sklad 191,219.000 din ter za sklad skupne porabe 83,877.000 din. Pravilnik o delitvi čistega dohodka predpisuje načelne določbe o delitvi čistega dohodka v skladu z analizo in podatki za pripravljalni postopek. Vsebuje tudi predpis o odvajanju sredstev v posamezne sklade v letu 1962. Kar se tiče sredstev za osebne dohodke, bi bilo omeniti določilo 13. člena, ki omenja med drugim, da morajo biti merila za individualni učinek postavljena tako, da pri najvišjem pričakovanem uspehu osebni dohodek po individualnem učinku ne sme biti za več kot 20 odstotkov višji od dohodka po čisti obračunski postavki. To določilo’ pa se nanaša le na postavljanje meril nega učinka, ne bi smel zaslužiti več kot 20 odstot- y i Mevilki smo ^ že lahko poljuhno izbiramo kov nad obračunsko postavko Nasprotno, njegov kakäne ^arate imamo in kafctae oboje, potem je vedno bolje sli-osebni dohodek m omejen na teh 20 odstotkov saj imajo eni in drugi. V kati z 'bolj zaprto zaslonko, • ker je s svojim delom ustvaril tudi večji proizvod m tem članku pa jj0ste brali, ikakšne je ob takih pogojih interval glo-s tem povečal dohodek kakor tudi cisti dohodek jiimg imamo, o osnovah fotogra- binske ostrine večji kot pri bolj podjetja. Člen 16 pravilnika navaja, enako kot ze fye in drugo. odprti zaslonki. Globinski inter- dosedanji pravilnik o delitvi čistega dohodka, da Predno preidemo na filme bi val je mišljen takole: če slikamo so ekonomske enote odgovorne za pravilno izvrše- vaa opozorili še na to, da je treba z zaslonko 2,8 v razdalji 2 m, po-vanje proizvodnega plana tako po količini, kot po vsak aparat, predno ga kupite, tem dolbimo ostro sliko le, če smo asortimentu in kvaliteti. Ce nastane v posamezni preizkusiti, če vse zaslonke in vsi nastavili na objektivu razdaljo ekonomski enoti škoda zaradi kršitve plana oziro- gasi pravilno delajo, če je na- .med 1,9 metra in 2,3 metra. Ce ma neizpolnjevanja planskih obveznosti s strani sploh ves mehanizem v redu. Ce pa slikamo isti objekt z zaslonko druge ekonomske enote, lahko zahteva oškodovana sami tega ne znate, pač prosite 16. potem dobimo ostro sliko že' ekonomska enota odškodnino in to najmanj v vi- nekoga v prodajalni ali pa vzemi- med razdaljo 1,4 metra in 4,5 m. šini nastale izgube na masi osebnih dohodkov. Če te s seboj prijatelja, ki v tem Dovolj’ jasno je torej, da je treba v takem slučaju ne pride do sporazuma med obema pogledu ve in zna kako je to tre- vedno — če je le mogoče — slikati' prizadetima ekonomskima enotama, odloča o takih ha narediti. z majhno zaslonko >(11, 16!). odškodninskih zahtevkih Centralni delavski svet. Vzemimo, da aparat sedaj imate, Razumljivo je ,da igra piri osve-Predhodno pa preveri upravičenost odškodninskega da je to laica format in ima za- tlitvi veliko vlogo tudi film ozi-zahtevka posebna arbitražna komisija, ki jo imenuje slonke od 2,8 do 16, čase pa od B, roma njegova občutljivost. Ta Centralni delavski svet. Računati je s tem, da se Is pa do ,1/750 s. Aparat ima še občutljivost je vedno podana na bodo zahteve glede kvalitete proizvodnje, kakor tudi samosprožilec, daijinomer, metra- filmu, in sicer v DIN-ih ali V glede izpolnjevanja proizvodnega plana po količini žo na objektivu in kazalo za šte- ASA vrednostih. (17 DIN-om od- in asortimentu čezdalje bolj zaostrovale, saj bodo vilo posnetkov, k temu silili neizprosni zakoni tržišča in bodo morali zato odnosi med ekonomskimi enotami postajati vedno bolj jasni in brezkompromisni. Pravilniki o delitvi osebnih dohodkov za ekonomske enote so dopolnjeni z nekaterimi določili. Predvsem so v te pravilnike vključena določila o raznih prejemkih, ki so se doslej urejali s posebnimi predpisi — kot na primer predpisi o nagrajevanju v okviru izobraževalnega centra, predpisi o honorarjih za prispevke v tovarniškem glasilu itd. V pravilnike je vnešena posebna določba, da obratni delavski sveti ekonomskih enot vsak mesec posebej razpravljajo o tem, kolikšen del sredstev za osebne dohodke se v posameznem razdobju razdeli med člane kolektiva in koliko teh sredstev se obdrži v rezervi. Odškodnina za uporabo lastnega osebnega avtomobila pri opravljanju službenih poslov se po novem pravilniku prizna le trgovskim potnikom, in sicer po din 25.— za prevoženi kilometer, pri čemer se obračunava din 18.— v breme materialnih stroškov, din 7.— pa iz osebnih dohodkov. Omeniti bi bilo še, da veljajo določila o prejemkih za sodelovanje pri Centru za izobraževanje in pri tovarniškem glasilu, ki jih vsebuje pravilnik o delitvi osebnih dohodkov za ekonomsko enoto splošna uprava, za vse člane delovnega kolektiva, ne glede na to, v kateri ekonomski enoti so zaposleni. Omenjamo, da znaša tarifa za kakršnekoli članke din 10.— od vrstice, za fotografije po din 300,— od komada ter za razne šale, rebuse in podobno prav tako po din 300.—; honorarji za ostale prispevke so razvidni iz pravilnika. Naj bi bila ta omemba obenem vzpod- govarja npr. 40 ASA.) Dames t. j. izračunavanje norm, cenikov. Ne pomeni pa buda vsem članom delovnega kolektiva za sodelova- to, da posamezen delavec pri polnem zalaganju, t. j. doseganju dobre kvalitete in velikega proizvod- nje, da bi bila čim daljša vrsta tistih, ki pošiljajo listu svoje prispevke. dr. Miro Dolžan Gibanje delovne sile Na novo> se je v podjetju zaposlilo v razdobju januar—junij 1962 Rebus Objektiv fotoaparata Werra. Zgornje oznake predstavljajo zaslonke od 2,8 do 16. V sredini imate oznake za metre. Vidijo se le od 1,7 pa do neskončno. Aparat ima najmanjšo razdaljo od 0,9 metra. Pod metražo imate ponovno zaslonke, s katerimi lahko približno določite globinske interval ostrine, in sicer je pri zaslonki pri isti razdalji 6 m in 4 ostro od 4,5 pa vse do 12 metrov. Pri zaslonki 8 pa že od 3,5 in skoraj do neskončnega, pri zaslonki 11 pa že od 2,8 do neskončno. Spodaj imate še čase, in sicer: B, 1 sekunda, 1/2 sek., 1/4 sek., 1/8 sek., 1/15 seik., 1/30 sek., 1/60 sefc., 1/125 sek., 1/250 in 1/500 Mesec Pred. I Pred. II iš g B Tkal. II Plem. I Plem. II Vzdrž. obr. t—« Ù % È S > C Q, 3 a GQ' Del. rest. Počit. dom. Skupaj i 1 5 12 2 3 3 2 — 2 1 — 31 n 9 1 5 11 7 1 3 2 1 — — 40 m 14 1 9 7 6 — 2 — 2 1 — 42 IV 6 3 12 6 2 6 5 1 3 — - — 44 v 14 7 20 9 4 2 — — — 2 1 59 VI 6 3 6 5 6 3 2 — 2 2 1 36 Skpp. 50 20 84 40 28 15 14 3 10 6 2 252 V istem razdobju je prenehalo delovno razmerje 189 delavcem, in to: Predilnica I (Predilnica II Tkalnica X Tkalnica II Plemenit. I Plemenit. II Vzdr. obr. I Vzdr. obr. II Spl. upr. Del. rest. Skupaj VZROKI PRENEHANJA DELOVNEGA RAZMERJA 20 delavcem 10 delavcem 59 delavcem 42 delavcem 17 delavcem 6 delavcem 6 delavcem 11 delavcem 14 delavcem 4 delavcem 189 delavcem Predvsem je važno, da amater ve, kaj je zaslonka in v kakšni odvisnosti sta zaslonka in čas, pa bomo ta dva pojma zato najprvo obrazložili. Zaslonka (ali blenda) je vgrajena v objektivu, i.n sicer tako, -da jo je možno večati ali manjšati. Zaslonka je pravzaprav odprtina, ki je pri številki 16 najmanjša, pri 2,8 pa največja. Ce torej nastavimo zaslonko na 2,8 — potem gre skozi objektiv v aparat največ svetlobe, pri zaslonki 16 pa najmanj. imamo filme z občutljivostjo od 10 pa do 35 DIN, vendar jih v čmo-beli fotografiji uporabljamo le od 17 pa do 24 DIN. 17 dinSke na soncu, 24 dinske pa za temnejše prostore oziroma tam, kjer so svetlobni pogoji slabi. Ali sedaj slikate Z EFKA, AGFA, FERRA-NIJA in drugimi filmi, je skoraj vseeno, važno pa je, da slikate vedno z istim filmom (glede na znamko!) in, če je le mogoče, slikajte tudi vedno z isto občutljivostjo fiima, ker boste tako> hitro debili občutek za pravilno osvet- S časi je pa ravno obratno. Kot Ijevanje, in tudi dobre posnetke rečeno, ima aparat oznako B, ki ima to lastnost, da drži zaslonko brez svetlomera. Odveč bi sedaj bilo svetovati, toliko časa odprto, kolikor časa kako osvetliti pri tej ali oni pri- pritiskamo na prožilec. Ta B uporabljamo, če slikamo zvečer ozi- Jiki, ker je uspeh odvisen od samega aparata, filma in trenutnih Premeščeni v konfekcijo »Triglav« 1 52 delavcev Odsluženje kadrovskega roka 29 delavcev Starostna upokojitev 22 delavcev Sporazumno prenehanje delovnega razmerja 20 delavcev Samovoljna zapustitev dela 18 delavcev Invalidska upokojitev 17 delavcev Lastna odpoved _ U delavcev Prenehanje delovnega razmerja v poskusnem roku 10 delavcev Disciplinski odpust in redna odpoved s strani podjetja 3 delavci Umrla 2 delavca Ostali vzroki 5 delavcev Konferenca... • (dalje s prve strani) varniškega komiteja se je zmanjšalo od 21 na 17. Nekateri dosedanji člani tovarniškega komiteja so bili ustrezno s sklepom z zboljšanje dela po osnovnih organizacijah razrešeni te dolžnosti in so prejeli odgovorne funkcije po osnovnih organizacijah. roma ponoči zvezde, silhuete hiš pogojev, ki jih ni možno niti opi-in podobno, pač takrat, ko nam sati niti v celoti zajeti in zadeti, čas 1 sekunde in manjši več ne Lahko le rečemo, da naj amaterji zadostuje. Dalje imamo potem v začetku slikajo z Agfa filmom čase: 1 sekunda, 1/5 skunriie, 1/15, 1/25, 1/50, 1/100, 1/250, 1/500 Isopan-F, ki je 17 dinski ali pa z 18 dinskim Ferranija, da naj in 1/750; lahko so seveda ti časi dalje pri sončnem vremenu upo- malo drugačni, in to: 1/5, 1/10, 1/30, 1/60, 1/125, 1/300, 1/500 itd., kar pa je isto duma osvetljevanje filma ne vpliva. Pri časih je treba vedeti, da gre v aparat največ svetlobe pri času 1 sekunda, najmanj pa seveda pri I A'50, ker je pri zadnji zaslonka odprta le 750 del sekunde. Kadar torej sli- rabljajo zaslonko 11 in čas 1/60, dnuigače pa 11 in 1/30 ali pa 8 in 1/60. Kot rečeno si amater občutek pridobi dokaj hitro, čeprav si posnetkov ne zapisuje. Zapisovanje-pogojev za posamezne posnetke ni vedno najboljša in najhitrejša pot! Pravilno pa je, če si vtisnete v spomin okolje in pogoje objek- Skupaj 189 delavcev Ce primerjamo podatke dz II. polletja preteklega leta, ugotovimo, da je prenehalo delovno razmerje 207 delavcem, od tega samo v decembru 102, vendar moramo upoštevati, da se je s 1. januarjem 1962 osamosvojila bivša (šivalnica v invalidsko delavnico Konfekcijo »Triglav« in da gre številka 102 skoraj v celoti na ta račun. Na novo pa se je v II. polletju preteklega leta zaposlilo le 111 delavcev napram 252 v I. polletju letošnjega leta. POZOR! Pri zadnji številki, ki je izšla 26. junija, smo pomotoma navedli številko 7 namesto 6. To je torej bila 6. številka KRANJSKEGA TEKSTILCA, medtem ko je današnja 7. kamo, moramo izbrati določeno ta, ki ga mislite slikati, če nato zaslonko in tej odgovarjajoči čas slikate po lastnem občutku in ali pa obratno, kar zopet, zavisi od hkrati še za eno zaslonko navz-objekta in pogojev, ki jih je gor in za eno navzdol. V tem pri-vedmo veliko pri vsakem slikanju, meru si potem le zapišite vse tri Tako npr. ne moremo poljubno posnetke, da boste na osnovi ne- izbrati zaslonke, če slikamo že pozno zvečer, niti časa, če slikamo hitro se .premikajoče predmete (dirke motorjev, avion ipd.). Če Na žalost odgovorov na anketo še zdaleka ni toliko, da bi lahko izvedli žrebanje. Ponovno torej prosimo vse člane kolektiva, naj anketo izpolnijo in oddajo v skrinjico uredništva. Sindikalne organizacije v EE bi morale pač skrbeti, da bi člani to anketo, kot mnoga druga pomembna vprašanja in zadeve, vzeli resno in pravilno! Uredništvo gativov videli, kakšen občutek imate. TN SE O FILMIH . . . Filmi so dokaj dragi. Če -boste slikali več in pogosto, potem je pametno, če kupite film v roli (v njej so trije filmi skupaj ali pa jih je celo deset), ker boste za tak film dali le okoli 450 dinarjev, medtem ko vaš stane Agfa Isopan-F s kaseto kaj- 680’ dinarjev. Drugič pa še o samem fotografiranju. P. G.