69. številka.
Ljubljana, v soboto 27. marca
XIX. leto, 1886.
1:			
■	■ *		•
SV'	k .		
4i 1			-
i- v		.j	
Izhaja vsak d jeden mesec 1
an /uMTr, iz;mši nedelje in praznike, ter velja po pošti preje^au aa a v »t r i j »ko-oger sku dežele za vse leto 15 gld., ra pol letn H gld., za četrt leta 4 gld., za . gld. 40 kr. — Za L j ubij u no brez pošiljanja na dom za   so leto l'.i gld., /a <<;ti t b-u .'> gld. 30 kr„ za jeden mesec 1 gld. 10 Kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. it* mesec, po 00 kr. /a četrt leta. — Z« tuj t- dežele toliko već, kakor poštnimi znaša.
Za oznanila plačuje so od cetiristnpne petit-\rste po <i ki., č> s«1 </.n »tiil > ieib-nkrut tiska, po S kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi Maj se izvole trankirati.       Rokopisi s - t.o vračajo. Uredništvo in ti p r h v D i št v o je v Rudolfa Kirbiša hiši. _Glodali.*!,:v stolb«". Up r a v n i št v u naj se blagovolijo poSiljati naročnine  reklamacije, oanaoila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja
na doni:
Za vse leto........13 gld. — kr.
,, pol leta........6   „   50 „
„ četrt leta........3   ,,   30 ,,
„ jeden mosee.......I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto........15 gld. — kr.
„ pol leta........8   „   — „
„ četrt leta........  . . 4   „   — „
„ jeden mesec.......I   „  40 „
TjaratittSttibo    Slov. JS'a.rotla",
Iz državnega zbora.
Na Dunaj i 24. marca.
nLe roi e mort, vive le roi!a Tako bi lahko dejali o teni, kar se je zgodilo tekom denašnje seje. Generalni boj se je po poročilu dra. Mattuša o budgetu končal, a pričel se je ko; po tem specijalni boj. Poslanci, ki se neso poprej spustili v boj s topovi dolgih govorov, sukali bodo prihodnja dva tedna laže orožje. Imeli bomo bitko za bitko in konec vsemu temu bode potrata časa.
Generalno debato o budgetu završil je poročevalec večine dr. Mat tuš. Ta poslanec je biser „češkega kluba", biser desnice. Baje ni veleum, a česar mu priroda ni položila v zibelko, to dosegel je s svojo neizmerno pridnostjo. Sedaj je on mej Čehi tisti, ki zdel uje najteže referate, na čegar ramah sloni marsikatero večje delo, kateremu bi po svojem poklici ne bil kos, katero pa v splošno zadovoljstvo reši, ker je razumen mož in se ne plaši ni časa ni truda, da popolnem dovrši dane si naloge. Poglavitno, kar je govorniku potrebno, glas, ta nedostaje dru. MattuŠu. Ali vender se njegovi govori tem zvestejše poslušajo, ker se odlikujejo po lapidarnej besedi, po jasnosti in stvarnosti. Kakor navlašč je tedaj dr. Mattuš ustvarjen za poročevalca
o budgetu, ki potrebuje treznega in razsodnega preiskovalca ter stvarnega govornika Tudi denašnje njegovo poročilo je bilo vredno dr. Mattuševe indi-viduvalncsti. Malo već kakor pol ure je govoril, a povedal je vse bodi, knr je bilo treba omenjati k stvarnoj kritiki prejšnjih govornikov, bodi k njihovim političnim izjavam. Ko je končal, stiskali so mu roko vsi miuistri in desnica je pohvalno ploskala.
Glasovanje na to bilo je zategadelj zanimivo, ker je letos prvič po sedmih letih za prehod v podrobno razpravo glasoval tudi del levice, nemško-avstrijski klub. To „preobrnonje", kakor je dejal včeraj minister Dunajevvski, je taktični pojav levičarske politike, zgodilo se je „ad cuptandam bene-volentiam" sedanje vlade. Mi menimo, da kabinet vidi tega „zajca za grmom" in da se ne bode dal po tem slepiti v kvaro delniškega in svojega programa.
Za podrobno razpravo oglasilo se je ravno 300 govornikov Predsednik je pripomnil, naj se govorniki držijo stvari, naj ne sezajo nazaj v generalno debato. Da je s tem opominom prišel vsaj za danes prekasno, bilo je takoj jasno, ko je prišla na vrsto točka o minister skem svetu, ministerskem pred-sedništvu in o dispozici j skem fondu
Oglasil se je najprvo jeden izmej manjših bogov na levici, moravski poslanec Wenzlitschke. Kritikoval in obsojal je pisavo oficijoznega časopisja, osobito se je hudoval na „Brttnner Morgenpost".
Predsednik ministrov grof Taaffe je na to odgovarjal, da je čisto naravno, če oficijozni Časopisi ne pišejo po mislih opozicije, ker ravno zastopajo drugo, vladno, ne pa Djeno stališče. Za vse in vsako, kar pišejo, pa on ni odgovoren, ker ni urednik. Grof Taaffe se je pri tem govoru jako živo obnašal in večkrat krenil na pot dobrih dovti-pov. Desnica mu je krepko pritrjevala in konečno veselo ploskala. Pravi se, da ministerski predsednik jako urno napreduje v govorništvu in da kmalu ne bo več potreboval dra. Dunajevvskega kot minister-skega govornika.
Poslanec moravski Wurm z desnice je poudarjal, da je velika razlika v tem, kako so nekdaj pisarili oficijozni časnikarji kot perovodje liberalnih vlad, kako pa se sedaj po časnikih zastopajo vladni nazori.
LISTEK.
Selski župnik.
(Roman.  Spisal Ludovik Hal6vy; poslovenil Vinko.)
Drugo poglavje.
(Dalje.)
Često sta se našla duhoven in zdravnik pri ležišči trpečih in umirajočih z istimi mislimi in čuv-stvi, in tako ja je vedno vleklo skupaj. Čutila sta, da spadata v jedno in isto vrsto ljudij, mej tenkočutne, dobrotvorne in sočutne. Tako je minilo leto za letom, mirno in tiho, posvečeno le zvestemu delu in izpolnovanju svojih dolžnostij. Ivan je doraščal. Oče mu je dal prve nauke v branji in pisanji, pri župniku pa se je naučil pričetnih vodil iz latinščine. Ivan je bil prebrisan in priden. Napredoval je tako urno, da njegova učenika, sosebno pa župnik, v par letih nesta več vedela, kaj bi ga učila. Učenec ja je do malega prekosil. Ravno v tem časi preselila se je grofinja po smrti svojega moža v Lavardens. S sabo je pripeljala izgojevatelja za svojega sina
Pavla, ki je bil zelo ljubezniv, a tudi zelo len dečko. Dečka sta bila iste starosti in poznala sta se od najmlajših let
Gospa Lavardensova imela je zelo rada doktorja Revnauda; nekega dne mu je to-le predlagala:
„Pošljite Ivana vsako jutro k meni in jaz ga Vam slehern večer pošljem nazaj. Pavlov izgojeva-telj je izvrsten mladenič, in lahko poučuje oba otroka . . . Zelo mi boste ustregli. Ivan bode Pavlu dajal dober vzgled."
Tako je bila reč dogovorjena in mali meščanski sin je bil mlademu plemiču v istini izboren vzgled v pridnosti in gorečnosti. A žal, ta lepi vzgled ni našel posnemanja.
Pričela se je vojska. Dne 14. novembra ob sedmih zjutraj zbrale so se ugotovljene garde Sou-vignvjske na mestnem trgu. Kot dušni pastir spremljal jih je abbe Konstantin, kot višji zdravnik pa doktor Revnaud. Oba sta se zajedna odločila za to. Duhovnik je bil takrat dvainšestdeset let star, doktor pa petdeset.
Bataljon je odšel po cesti, ki je držala mimo Longuevala. Žel je torej mimo doktorjeve hiše. Go-
Poslanec W r a b e t i , ki je potem napadel z levice vladno časnikarstvo, je malo resen mož in znan kričač.
Tudi dr. Uuss je danes tako govoril, da ga ni bilo možno zmatrati resnega. Razvezal je culico samih dovtipnih skokov, sedaj proti vladnemu časopisju, sedaj proti finančnemu in notranjemu mini-sterstvu, koneflmT proti socijalizmu kneza A. Lichten-steina. Na slovenskih tleh porojen je udrihal po slovanstvu. a mi bi dejali, da tisto dobro, kar je bilo v njegovih dovtipih, je le odsedlina dolenjskega našega podnebja.
Znova fe potem grof Taaffe jako spretno odbil vse napade. Spretnost svojo dokazni je tudi s tem, da je Članek v uradnej ,,Celovčanki", ki je menda bil iz peresa koroškega deželnega predsednika imenoval „breztak tnega". Ker se mu je reklo, da bržkone ni čital postave o ministerskej odgovornosti, dejal je na to, da jo je že pred mnogimi leti dobro proučil, da pod njo je tudi on podpisan in da se državnega sodišča kar nič ne boji. (Živahna pohvala na desnici.)
Poslanec W e b e r , župnik z Moravskega, je dispozicijski fond in dobro voljo vlade zagovarjal v bumoriBtičnem tonu, kakeršen je pri tem poslanci v. navadi.
Po poročilu grofa Deyma je bil dispozicijski fond z večine glasov potrjen in prihodnja seja se je naznanila za poj titranjem oh 10. uri.
Govor poslanca M. Vošnjaka,
v državnem zboru, dne 2 0. marca 1886
(Po tesnopisnem zapisniku.;
Odkur vlada sedanji vladni sistem, se že sedmi pot narodno zastopstvo posvetuje o budgetu in se pripravlja dovoliti ga in davčni vijak pritiska vedno z jednako silo.
Ako opazujem minulo šestletno postavodavno dobo, moram konstatovati, da so mojim volilcem vedno naraščali davki, zmanjšavali se njih dohodki. Omenim naj samo povišanega zemljiškega davka, davka na petrolej itd. in na drugej strani padanja žitne cene, cene hmelju in živini. Pri takih razmerah mora posestnik napeti vse sile, da zadostuje zahtevam c. kr. finančnega erara in druzih avtonomnih korporaciji, ako hoče, da ne pride njegovo posestvo na boben.
spa Revnaudova in Ivan sta Čakala na cesti. Deček je očetu svojemu padel okolo vratu ter ga prosil: „ Vzemi me s sabo, o papa, vzemi me s sabo.K Gospa Revnaudova je plakala. Doktor je dolgo držal v objetji ljubljenca svoja, potem pa je šel dalje. Na ovinku, ki ga cesta kmalu nato dela, ustavil se je še jedenkrat. Dolg pogled je poslal svojej ženi in sinku nazaj ... za slovo. . . zadnjič! Ni jih več videl . . .
V dan 8. januvarja 1871. leta naskočile so garde Souvignvjske vas Villersexel. V njei so se Prusi močno utrdili. Boj se je pričel. Nekega gardista v prvej vrsti zadela je kroglja v prsi, da se je zgrudil. Nekaj časa so drugi omahovali in obotavljali se. A častniki so klicali: „Naprej! naprej I*
Vojaki so drli čez telo svojega tovariša ter mej žvižganjem krogelj prodrli v vas.
Doktor Revnand in abbe Konstantin sta se držala vojakov. Ustavila sta se pri ranjenci, kateremu je kri lila iz ust.
„Jaz mu ne morem več pomagati," pravi doktor, »že umira Vaš je."
(Dalje prili.)
Pri tej priložnosti, ne morem kaj, da ne bi poudarjal, da se sedanja vlada, ki hoče biti konservativna, premalo briga za najvažnejši stan države, za kmetski stan. Vetlno se zmatra ta stan le za to, da se mu naklada davek, a ne skrbi se, da bi se mu tudi omogočilo davek plačevati. Jedina pridobitev sedanje dobe za kmetski stan je zakon proti oderuhom, ki zabranjuje nekoliko, da kapital pre-strašDo ne izsesava kmetov.
Za važno vprašanje, kako bi se znižale obresti, da bi bile v pravi razmeri z dohodki zemljišča, ki donaša k večjemu tri procente, se vlada dosedaj ni zmenila. Za urejenje dednega prava na kmetih je vlada že sicer nekaj predlagala, a se še ni ničesar dognalo. Kaki so pa nasledki tega, da se vprašanje še ni rešilo ? Posledica je vedno napredujoče razkosanje kmetskih srednjih posestev in daljša posledica pomnoženje kmetskega proletarijata.
Kmeta poženo od hiše in postane proletarec, ta proletarijat se bode zjedinil s mestnim proletarijatom in tukaj je nevarnost, da navstauejo veliki socijalni prevrati.
Kakor že rečeno, mora kmetski posestnik napeti vse sile, da si zagotovi svojo materijalno eksistenco. Prizadevanje ohraniti gmotni obstanek pa, kar se tiče slovenskega naroda, mnogo ovira vedni boj Slovencev za narodni obstanek na Spodnjem Štirskem, Koroškem in v Istri.
To zavzema naše najboljše moči, da jih ne moremo rabiti za narodnogospodarska dela. Vsled tega se vedno manjša davčna moč naroda. In kdo je kriv temu? Rekel bi, da v prvej vrsti osrednja vlada, ker ne skrbi, da bi se Slovencem na Spodnjem Štirskem, Koroškem in v Istri varovale narodne pravice, kakor to zahtevajo osnovni zakoni, in ker mirno gleda, kako morajo Slovenci braniti svoje narodne pravice celo proti vladnim organom. Ja- mislim, da nič ne pretiravam, ako trdim, da je sedanji položaj Slovencev na Spodnjem Štirskem, Koroškem in v Istri slabši, nego je bil pod vlado Auersperg-Lasserjevo.
Če tudi so Slovenci v tej zbornici vso poslednjo dr/avnozborsko dobo pripadali večini in vedno korektno glasovali, vendar neso ničesar dosegli, zlasti je člen XIX. državnih osnovnih zakonov ostal mrtva črka.
Naši volilci  nam po pravici očitajo, da nas neso poslali v državni zbor, da bi le glasovali za povišanje denarnih bremen in krvnega davka, am- j pak, da vendar j eden krat priborimo jednakoprav- j nost njih jeziku v šoli in uradu.
Gospoda moja!  Kako je pri  nas z jednako-pravnostjo?   Najvažnejše  izobraževališče naroda je gotovo  ljudska  šola,  od dobre ali slabe ljudske šole je mnogo zavisna omika naroda in njegov narodni obstanek. Namen ljudske šole razen nravno-verske odgoje naše mladine je poučevati jo v najpotrebnejših predmetih v prvej vrsti čitanji, pisanji in računstvu. Ta glavni smoter ljudske šole se pa ne more  doseči na Spodnjem Štirskem, ker se ne poučuje v maternem jeziku  ampak v tujem, in se le gleda, da se učenci, kolikor je moč, priuče nemščini.   Kaki  vspehi se pa dosežejo po tem potu ? Otroci, izstopajoči iz ljudske šole, neso si pridobili potrebnega znanja iz ljudskošolskih predmetov, pa tudi nemščine se neso naučili.   Če tudi že britke skušnje kažejo škodljivost tacega poučevanje, vendar se ga na merodajnih mestih trdo drže, kakor bi hoteli,  da se slovenska  mladina v šoli ničesar ne nauči.   Vsemu  temu je pa nazadnje le kriva vlada, kajti lahko bi odpravila ta  zla v ljudskem šolstvu na Spodnjem  Štirskem ko bi gledala, da dobi nepristranski deželni sovet, katerega vendar po večini vlada imenuje.
Mimogrede omenjeno, ozirati bi se pa moralo tudi na §. 39. štirskega šolskega zakona, ki določuje, da jeden šolskih nadzornikov mora b ti v besedi in pismu zmožeu slovenščine.
V kratkem se bodo znova imenovali okrajni šolski nadzorniki, iu že danes moram vlado opozarjati, da naj pazi, kake osobe bode izbrala za ta posel.
Ako ogledamo sedanje šolske nadzornike, za katere se imamo zahvaliti prejšnjemu naučnemu ministru, moramo reči, da neso nič druzega, kakor agenti nemškega schulvereina, kajti pred vsem gledajo na to, da hi se učenci v ljudskih šolah, kolikor je mogoče, priučili nemščini. Krivi neso sami, ako se njih smoter ne deseže; zakaj ne, to sem že poprej povedal, toda žalibog to ovira omiko našega naroda.
Da pa okrajni šolski nadzorniki neso le agenti nemškega schulvereina, ampak tudi politiški agenti, kaže slučaj, kateri sem hotel navesti v štirskem deželnem zboru; pa se mi je bila odtegnila beseda. Morda mi je tukaj dovoljeno omeniti, oziroma po vedati ta faktum. Bilo je 1884 leta, ko je znani Celjski nadzornik uradno potoval po Savinski dolini. Prišel je tudi v Braslovče, to je v naroden kraj; hotel je morda tudi tam delati propagando za svojo stvar, ali je pa mislil, da govori z ljudmi svojega mišljenja, kajti izrazil se je, da bi Slovenci najbolje storili, ko bi izvolili v deželni zbor nekega Čuvana, katerega so bili tedaj zaradi ropncga umora zaprli.
Naši okrajni Šolski nadzorniki so pa tudi agenti nemškoliberalnc stranke, kajti ne morejo najti dovolj grdih besed, da bi ž njimi ne črnili naše katoliške duhovščine.
Namesto, da bi ti gospodje z našo duhovščino, katero mi visoko spoštujemo, zložno delovali, kadar gre za nravno-versko vzgojo naše mladine, jej pa odločno nasprotujejo. Zakaj, je lahko umljivo: oni so — nemško-liberami šolski agenti, naša duhovščina je pa — k sreči narodna.
Za uzrok, da se v naših ljudskih šolah tako močno gleda na nemški jezik, se navaja, da bodo mogli učenci iz ljudskih šol prestopiti v srednje šole, katerih poučni jezik je nemški. Ta uzrok se pa meni ne zdi opravičen, zakaj se pa ne osnujejo slovenske Brednje šole?
Poglejmo v tem ozira člen XIX, o katerem se je že tako pogostem govorilo in so bile zadnji teden burne debate. Kaj pravi njegova zadnja alinea (čita:) „V deželah, v katerih biva več na rodnosti, morajo se javna učilišča tako urediti, da se dado vsakemu narodu potrebna sredstva, izobraziti se, v svojem jeziku, ne da bi se kdo silil k učenju druzega deželnega jezika."
Je li mari preveč, ako mi Slovenci zahtevamo srednje šole za naš narod ?   Pred nekaterimi  leti, | se je nam reklo, da nimamo potrebnih knjig za slo- j venske srednje šole, kakor bi ne bila naloga vlade skrbeti za to.   Nazadnje so se osnovale slovenske paralelke na kranjskih spodnjih gimnazijah*
V prejšnjej legislativnej dobi se je bila sklenila resolucija zastran osnove slovenskih paralelk na gimnazijah v slovenskih pokrajinah Da se ta resolucija ni izvela na Celjskoj gimnaziji, zdi se mi nerazumljivo, ako jemljem v poštev razmerje učen- l cev nemške in slovenske narodnosti. Letno poročilo — tedaj oficijalni podatki — za šolsko leto 1884/85 i kaže, da je na Celjskej državnej spodnjej gimnaziji, oziroma na štirih spodnjih razredih Celjske gimnazije bilo 100 nemških in lf>3  slovenskih učencev.
K številu 153 je seveda kakih 30 učencev tako imenovanega pripravljalnega kursa prištetih. Vprašali me bodete morda, kaj je Celjski pripravljalni kurs? To ni nič druzega — rekel bi — kakor zavod za raznarodovanje slovenske mladine; tudi ima pripravljalni kurs preprečiti, da so na Celjski gimnaziji ne ustanovijo slovenske paralelke. V ostalem pa ta kurs tudi škoduje slovenskemu narodu, ker morajo otroci slovenskih starišev jedno leto dalje šolo obiskovati kakor otroci, ki so tako j srečni, da imajo nemške stariše. Govoreč o štirskem šolstvu moral bi tudi osvetliti delovanje srednješolskih nadzornikov Rožeka in Zindlerja. Ker pa mi-I slim, da je sedanji naučni minister o tem bolje po-
Iučen  kakor je bil njegov prednik,  ali kakor je ta hotel biti,  hočem za danes opustiti to neprijetno j razkladanje, le gospoda Zindlerja bi rad opozoril, j da ravna  proti  službeni  prisegi,  ako slovenske j učence z drugo mero meri kakor nemške. (Poslanec { dr. Steimvender: to je denuncijacija!) To se je pokazalo pri maturi na Celjskej  zgornjej gimnaziji. (Poslanec di. Steinvvender:  To neso nikaki dokazi, ampak samo smešne trditve !) (Dalje prih.)
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 27. marca.
Državni xl»or bode imel večkrat tudi dve seji na dan, da bode končal posvetovanje o budgetu do 10. prihodnjega meseca. Če tudi so letos mnogo govori pri budgetni debati, vendar se ne sliši nič posebno novega. Stare fraze, stare pritožbe, to je vse. — Pri posvetovanji o budgetu pravosodnega ministerstva misli šlezijski poslanec Swiezy predlagati resolucijo, da bi se jezikovna naredba za Šlezijo tako razširila, da bi sodišča morala češke in poljske uloge tudi češki ali poljski
reševati, ne pa je samo vsprejemati. Za to resolucijo so se že izrekli Čehi in Poljaki.
<»jili«kf Rusini mislijo poslati več peticij na državni zbor, da bi se Galicija razdelila v dva dela: poljski in rusinski. Ravno tako bode rusinsko prebivalstvo poslalo državnemu zboru več protestov proti temu, da bi se v Galiciji ohranil v jezikovnih zadevah status quo, kakor predlaga Schar-schmidov predlog.
V n a ii. je države.
Srbfikl ministri, državniki in vodje strank so poslednje dni imeli posvetovanja pod predsedstvom kraljevini. Sklenili so nekda, da se odloži rešitev o ostavki ministerstva, dokler se grško-tur-ški razpor in vzhodnorumelijsko vprašanje ne re ši, in da ostane Garašaninovo ministerstvo, ko bi se znova začela vojna. Ministerstvo je sklenilo predno odstopi odpraviti izjemne zakone proti društvom in časopisom. — Včeraj je bil v Beleingradu slovesen rekvijem za Aksakovom. Petnajst duhovnikov in trije dijakoni so asistovah pri božjej službi. Arhimandrit Dučić imel je lep govor, v katerem je poudarjal zasluge Aksakova za slovanstvo.
V Bolgariji in Vzhodni Bumeliji so razmere jako kritične. Da bosta ti dve deželi združeni, ni dvojbe, a ne ve se, kdo bo njijin vladar. Močna stranka agituje proti knezu. Mogoč je prevrat, ki bode odstranil sedanjega kneza. Cankov močno agituje, da bi se vojvoda Leuchtenberški proglasil bolgarskim knezom. Mej vladnimi in Cankova pristaši bil je že v Čirpanu krvav boj. Govori se, da je bilo več ranjenih. Vlada je sicer zaprla več svojih nasprotnikov, a to le je povekšalo nevoljo mej prebivalstvom. Ako velevlasti ne bodo hotele dovoliti knezu, da bi bil imenovan vzhodnorumelij-skim guvernerjem na nedoločen čas, se bode težko mogel obdržati na prestolu. Ako pade knez Aleksander, kriv bode sam, ker se je preveč bratil s sovražniki Rusije in slovanstva in se vedno skušal, kolikor je moč, odločiti od Rusov.
Turki so v silnih denarnih zadregah. Zbrana vojska na grškej meji dan na dan veliko stane, davki pa neredno dohajajo. V inozemstvu Turčija ne more denarja dobiti na posodo, ker so njeni dohodki že po večjem zastavljeni. Izdati nekda namerava turška vlada posilim posojilo, pa tudi s tem bode težko in počasi šlo, ker narod nema denarja. Pri tem pa ni upanja, da bi se zadeve na Balkanu kmalu uravnale. Bolgarskemu knezu bi Turčija že reda vse dovolila, kar zahteva, toda temu ugovarja Rusija, ki bi se vsekako rada znebila nepovoljnoga jej kneza Aleksandra. V Carigradi se boje novih zmešnjav. Boje se celo, da ne bi Grki in Bolgari vzajemno začeli boja s Turčijo.
FraucoMka zbornica je predvčeraj izvolila budgetni odsek. Izvoljeni so večinoma radikalci. Izvoljenih je namreč 9 poslancev skrajne levice, 6 radikalne levice, 7, ki skoro vedno glasujejo z radikalci, in 11 oportunistov. Z desnice ni noben voljen. Za predsedstvo budgetnega odseka kandidujeta Člemenceau in Rouvier.
Delavski izgredi v Belgiji vedno naraščajo. Jutri bodo v več krajih tabori delavcev, ki bodo gotovo prouzročili še večje razburjenje. Anarhistični vodje javno propovedujejo ropanja. Delavci, ki so ostavili delo, prosjačijo in ropajo po selih. Iz Char-leroi-a se poroča, da se tam boje, da bodo danes, ko dobe plačilo, vsi delavci ustavili delo. V Ltit-tiškem okraji morajo vojaki spremljati pismonoše, da jih ne oropajo štrajkujoči delavci. Vojaki si dobili povelje vsakega prijeti, kdor nosi brez dovoljenja orožje. Pri kolodvoru v Hasseltu našli so blizu relsov 35 dinamitnih patron. Vsi vojaki, ki so bili na odpustu so se sklicali, ravno tako več razredov milice. Vojaki se razpošiljajo na vse kraje. Mej delavci so se že v več krajih slišali klici: „Proč s kraljem, živela republika!"
Tudi iz »evernoameriakili zjedinjenih držav se poroča o štrajkih delavcev. V Novem Jorku je v tovarni za plašče 7000 delavcev ustavilo delo. Na Missouii pacilic železnici so tudi delavci in uradniki naredili štrajk. Bile so že praske mej delavci in policijo. Vojaki so se morali poklicati, da vzdržujejo red.
Dopisi.
Iz Belega -rada 22. marca. [Izv. dop.] (Kraljevi proglas. — Spomini na zadnjo vojno in nasledki njeni. — MeBtne zadeve. — Gledališče. — Sava.) Kakor že veste, izdal je kralj Milan proglas, v katerem naznanja, da se je sklenil mir mej Srbijo in Bolgarijo ter pozivlje narod, da se, uživajoč blaginje mirne dobe, zopet vrne k navadnim svojim opravkom. Proglas je pisan jako suho. Saj pa drugače tudi ni mogoče; kajti kralj Milan, ki je začel vojno proti želji srbskega naroda, nema sedaj, ko jo je končati moral, narodu pokazati nikakeršnih pridobitev, — niti moralnih ne. Vest, da se je ko-nečno sklenil mir, vsprejela se je sicer radostno po vsej Srbiji, a le zato, ker je bilo vsakemu jasno, da mora dežela popolnem propasti,  ako le še ne-
$aF" Dalje v prilogi. "128$
Priloga „Slovenskemu Narodu" §t. 69. 27. marca 1886.
koliko mesecev potraje neznosno oboroženo stanje. Način pa, kako je bil sklenen mir, vznemiruje vsa-cega, kateri želi dobro za Srbijo in zato vlada tu veliko ogorčenje na Milana in njegovo vlado, da je z mirom uvela izrecno zopet ono napeto stanje, katero je bilo mej Srbijo in Bolgarijo pred začetkom vojne. Kakošno vrednost ima ta mir, dokazuje okolnost, da „ Videlo", glasilo takozvane „napredne" (prav za prav vladne) stranke, govoreč o kraljevem proglasu, posebno opozarja na nevarnosti, katere tiče v stilizaciji mirovne pogodbe same. Sodi se iz tega, da se Milan — bržkone po svetu madjarskih svojih prijateljev in nevestnih svojih „državnikov" — ni še odrekel one dobrodružne politike, katera je Srbijo tako strašno ponižala, temveč, da jo namerava o prvej priliki nadaljevati.
Čitali ste večkrat — seveda po tukajšnjih in Peštanskih oficijelnih in oticijoznih virih - kako navdušeno je Belgrad pošiljal svoje sinove na bojišče. Po osodnej bitvi pri Slivnici, še bolje pa po žalostnih bojih okolu Pirota govorilo se je kar o nekem fanatizmu, ki je zavladal mej Belgrajskim prebivalstvom ter pripovedovalo, kako mnogobrojno se oglašajo za vojno službo sposobni meščani s prošnjo, da se pošljejo na granice proti „razdivja-nemu" sovražniku. Morem Vas zagotoviti, da je vse to bila debela laž. Belgrad navduševal se je za vojno toliko Časa, dokler je mislil, da bode s Turčijo; grenko iznenađenje pa se je polastilo vsega njegovega prebivalstva po napovedbi vojne posestrimi Bolgarskej. Žal, da glavno mesto ni imelo toliko moralne moči, da bi bilo nepremišljenemu Milanu o pravem Času zaklicalo: do sem in ne dalje! Pripisati je to nedostatku prave inteligencije, katere je v našej prvostolnici v primeri s prvostol-nicami drugih držav jako malo; demoralizaciji, katero so uvele po padu Ri stiče vem sebične „cin carske" vlade in pa — in to poglavitno — strašnemu policijskemu nadzorstvu.
Po napovedbi vojne bil je Beligrad premenjen takorekoč v veliko policijsko taborišče. Vsaka deseta osoba bila je gotovo v zvezi s policijo. Po gostilnah in kavarnah, po trgih in ulicah, da, celo po prodajalnicah vleklo se je na uho in ako bi si bil kdo le upal kritikovati še tako neznatne vladine naredbe, že je stal pri njem tajni policist ter ga pozival na urad ,(po zapovjedbi kralja". Tedaj, ko so uradne vesti popisovale, da je navdušenje Belgrajskega občinstva prikipelo do vrhunca, pa so policaji hodili po mestu od gostilnice do gostilnice, od kavarne do kavarne, ter lovili mladeniče in može, kateri so se jim zdeli za vojno službo sposobni. To je bil oni »prvi poziv", s katerim je Milan grozil popolnoma ugnati hrabre Bolgare. Kakšno na udušenje je moglo vladati mej takimi, od vsakdanjega njihovega poklica polovljenimi vojaki, mislite si lahko.
Nasledki poslednje vojne so pa tudi grozni. Ne bodem govoril o ogromnem dolgu, kateri nam bode prouzročeval nova občutljiva davčna bremena; največje zlo ta dolg v celej verigi nesreč ni. Hujša nesreča je gospodarska krizn, katera nam preti. Ves čas vojne odtegnilo je inozemstvo kredit našim trgovcem. V deželi samej pa je tudi vsakdo zahteval moratorija in ga, če se mu ni dovolil, naredil si sam. To je naravno, kajti kjer ni gospodar sam bil v vojni, imel je v njej gotovo svojega sina, brata ali bližujega soroduika in treba je bilo — ker je obskrbljevanje vojakov bilo neizrekljivo nedostatno — skrbeti zanj. Vsa sredstva so se tedaj izcrpnila mnogokomu in ako sedaj inozemstvo ne bode dovol lo moratorija, bode mnogi trgovec moral propasti; padec jednega pa utegne potegniti deset drugih za seboj. — Jednako žalostne razmere so tudi pri poljedelstvu. Ubožnejši kmetje bo se zadolžili m sedaj.1 kb jim' bode potreba pomoči za nakupovanje semena in za živež' đo novine, propadli bodo mnogi, kajti zavodov za posojila na zemljišča Srbija še nema; država, katera je doslej v jednakih prilikah pomagala, mora pa sama pometati bla gaj niče, da jej pajki ne napredo mrež v njih. Poleg tega pa je treba pomisliti, koliko delavnih rok je poslednja vojna odtegnila poljedeljstvu. Več ko 20000 vojakov izgubila je namreč Srbija v zadnjej vojni v bojih in vsled bolezni.
In pa moralna izguba. Srbija, katero so nekdaj zmatrali za slovanski Pijemont na balkanskem poluotoku, izgubila je vse spoštovanje ne samo pri slovanskih narodih, temveč tudi v ostalem svetu. Sedaj vsakdo ve, da naloge, katero Bi je p ris v Jala
Fin katero so jej prisojali, nikakor izpolniti ne more. . Naj bi dobila še tako dobro in pametno vlado, napake, katera se je storila vlani, niti v petdesetih 1 fih ne bode mogla popraviti. Zato pa imamo de-i bele  prijatelje onkraj  Dunava; (prijatelje, kateri i gnjeto in zatirajo naše rodne brate. Da se nas Bog j usmili!
A sedaj k nečemu veselejšemu. Naša prvo-stolnica se je jela v poslednjem času prav zelo po- . j lepšavati. Veliko pač pripomorejo k temu nove stavbe, s katerimi se okrašujejo Kali megdan, Knjaza j Mihajla ulica, Terazija in nekatere druge glavne ulice; a tudi mestno glavarstvo je začelo prav resno skrbeti, da dobimo konečno „kaldrmo" (tlak), ki ne bode —- kakor dosedanji — samo v korist in radost čevljarjem in zdravnikom kurjih očes. Vlani so se namreč začele „kaldrmati" nekatere glavne ulice in upati je, da bodemo Že , po preteku dveh ali treh let imeli tlak, s katerim se bodemo mogli ponašati. Čudno je le, da „varoški" magistrat toliko časa ni brigal se bolje za to prevažno stvar; kajti v Topčideru — pičlo uro od Belega grada — imamo za tlak po ulicah in hodnike ob cestah tako izvrsten kamen, da bi nas moglo zanj vsako večje mesto zavidati. Pri tem je pa nabava njegova raz-merno jako cena. —■ Poleg tega kamna rabi se za hodnike ob glavnih ulicah prav zelo dvakrat pečena, takoimenovana „klinkerska" opeka.
O posvetovanji proračuna govorilo se je tudi o zboljšanji mestne osvetljave, katera je še jako nedostatna; a ker denarno stanje mesta izdatnega zboljšanja ne dopušča, odložila se je stvar za poznejše, ugodnejše čase. Z velikim mestnim posojilom, na katero se je pred vojno mislilo, da bi se ž njim uredila kanalizacija, uvela plinova ali električna osvetljava in naredila „kaldrma" po celem mestu, na jedenkrat, pač sedaj ni misliti.
Naše gledališče, katero je za vojne bilo zaprto, prireja sedaj zopet redne predstave; osobstvo, katerega polovica je iz varčnosti bila odpuščena, pa še vedno ni popolnjeno. Gledalično poslopje je komaj deset let staro, prostorno in lepo; predstave pa se bodo onemu, ki je drugod videl nastopati izurjene, vešče in umetniško izobražene igralce, zdele nedostatne, Kultivuje se samo drama 'n tu moram resnici na ljubo — in ne morebiti zavoljo rojaštva — konštatovati, da mej ženskimi močmi brczdvojbeno prvo mesto zauzema gospodičina Ni-grinova, katera je začetno gledališko izobraženje zadobila na slovenskem odru.
Sava je te dni jako narastla Vse nižje pokrajine ob njej so pod vodo. To mi je znamenje, da pri Vas nastopa pomlad in da gorko solnce taja mrzlo zimsko odejo po slovenskih gorah in planja vah. O, da bi otajalo tudi ledeno skorjo okolu src mnogih v zimsko spanje pogreznjenih Slovencev!
Iz LJiitomcni 25. marca. (Volitve v občinski zastop.) Kakor znano, vršile so sena dan 24. t. m. v našem trgu volitve v občinski zastop. Tako živahne agitacije od obeh stranij še Lju tomcr dosedaj ni doživel. Narodni volila vseh razredov so se bili zbrali v gostilni g. Vaupotiča. Ob 9. uri marširali so skupno na bojišče t. j. v občinski urad. V volilno komisijo izvolil Bi je župan Stever sledeče gosp. Sever, Gosskopf, Mihelič Anton in Hubei Alto. Izmej teh je somo gosp. Sever Slovenec, ostali pa se štejejo k fortsehrittlerjein, ako ravno vsled svojih duševnih z možnost i j ne vedo, kaj pomeni pojem „iortschritt." Najhuje je pač pi čilo naše laži liberalce, da so nam priskočili na pomoč sosedje okoličani. Nekdanji comtnis vovageur — sedanji kramar i slavofag Hans — se ni mogel brzdati, ter je izustil neumnost kazoč na pomoč „prihiteče kmete." Eiue schone Gesellschaft das, und diese Leute wollen uns regieren. Tem besedam ni potreba komentara. — Volitveni rezultat v tretjem razredu je bil, da so naši kandidati dobili vsak po 79 glasov, a nasprotni samo po 33 glasov. V drugem razredu pa nam usoda za sedaj ni bila prijazna. Našinci so dobili 10 glasov, nasprotniki pa 13 glasov. Tudi v prvem razredu nesmo prodrli. Tukaj so dobili narodnjaki 4 glase, nasprotniki pa 7 glasov. V vseh razredih se je tedaj udeležilo volitve od naše strani 93 volilcev, od nasprotne strani pa 53. Kar se tiče nasprotne agitacije, konstatu-jemo, da so nemškutarji dva volilca, katera sta se hlinila prej kot Slovenca, odposlali na rajžo, baje na svoje stroške. Vsakemu od teh balejekov pa so še pridjali jednega zanesljivega Čuvaja, da ja je spremljal po interesantnih potih. — Zuabiti, da si je boginja A. tudi kaj zaslužila.
Konečno.,pa opozarjamo naše nasprotnike na Pvrrha znani izrek.
Domače stvari.
— (Presvetli cesar) podaril je za nov altar v farni cerkvi v Štangi 200 gld.
— (Shod volilcev I. razreda) je jutri dopoludne ob 11. uri v čitalnični dvorani.
— (Nadvojvoda Karol Štefan) z nad-vojvodinjo Marijo Terezijo priplul je v Lošinj, kjer je bil sijajno vsprejet. Prisoten je bil, ko so porinili ladijo „Sudora" v morje, potem pa je šel v cerkev, iz cerkve pa v šole. V 2. razredu pripetil se je naslednji prizor. Otroci čitali so iz berila, seveda italijanski. Nadvojvoda veli hkratu, naj prenehajo, rekoč: „Sad uzmite v ruke hrvatske Čitanke". Učiteljica odgovori: Jaz učim otroke samo italijanski. „Dobro, pravi nadvojvoda, hajdma dakle u kojigod drugi razred, gdje se uči hrvatski/ Na to ravnateljica: V naših šolah se nič hrvatski ne uči. „Kako to?*, vpraša nadvojvoda, čudnovato, da se zanemaruje svoj materinski jezik! Gdje je nadzornik?" Bliže pristopivšega nadzornika a vpraša potem strogo: „Kažite mi, zašto se nepodučaje hrvatski u nijednom razredu? Nečete valjda kazati, da ovo nije materinski jezik ove djece! Čudim seu. Nadzornik ni niti črhnil, okrajni glavar je obledel, vsi prisotni bili so presenečeni, ljudstvo pa je nadvojvodo navdušeno pozdravljalo  in prosilo Boga za njegovo zdravje.
— (Umrl) je te dni v Peterburgu Peter Aleksijevič Lavrovski, član jugoslovanske akademije, jako plodovit pisatelj ruski, ki je izdal do 60 književnih del, mej katerimi je tudi rusko-hrvatski slovar in srbski slovar. Lavrovski bil je slovanofil. Lahka mu zemlja.
— (Kranjski odsek uradniškega društva) ima jutri (28. t. m.) dopoludne svoji letošnji občni zbor v Schreinerjevi pivarni na sv Petra cesti. Opozarjamo gg. društvenike, da se v zadostnem številu udeleže, ker je treba najmanje 30 udov, da je zbor sklepčen.
— (Filharmonično društvo) ima jutri zvečer ob 7. uri svoj III. komorni glasbeni večer. Na programu so skladbe Mozarta, Brahmsa in Schuberta.
, — (Davica — difteritis) po Ljubljani hudo razsaja. V šoli pri sv. Jakobu so — kakor se nam pripoveduje — iz jedne klopi za davico pomrle vse 4 učenke. — Glede ua žrtve, ki jih davica pobira in z ozirom na to, da se na Beneškem zopet kolera pojavlja, bi vender kazalo, da bi oblastva, ki jim je na skrbi uašega mesta zdravstveno stanje, strožje postopala ter preprečila brezozirnosti, kaker-šno smo videli danes. Ob 1/a2. uri popoludne peljala sta dva voza gnoj, od katerega je gnojnica kar curkoma tekla, da so bile vse ulice okužene. Hlapca, ki sta vozila, rekla sta, da vozita gnoj iz baron L. hiše.
— (Slovenska Matica) 72. odborova seja „Matice Slovenske" dne 17. marca. Navzočih
,il6 odbornikov; predseduje prof. J. Marn. Prvosed-nik naznanja, da sta pregledala in potrdila zapisnik o 71. odborovi seji gg. odbornika Kržič in Vavru, \er pozove verifikatorjema današnjega zapisnika gg. Kržiča in Pleteršnika. Prvosednik omenja smrti nekaterih gospodov, ki so bili z Matico v ožji zvezi, ter naznanja, da je Matica poslala več pisem iz Kopitarjeve korespondence do Jak. Zupana in še nekaj druzih pisem prol. dr. Jagiću, da jih vsled lastne želje primerno porabi in o svojem času društvu vrne; prof. Jagič pa je Matici daroval več dragocenih knjig iz svojega peresa. Matica je poslala gosp. Batjuškovu v St. Peterburgu zahvalno pismo za dragoceno književno darilo (2 obsežna zvezka starinskih publikacij s krasnim albumom.) Matica ustreže prošnji Novomeškega gimnazijskega ravnateljstva, naj bi se knjižnici in pridnim dijakom omenjenega zavoda darovalo kaj primernih knjig iz društvene zaloge, in sklene darovati posebno onih knjig po več iztisov, ki bi utegnile služiti dijakom v pripomoček pri šolskem pouku in kojih ima še znatno število na razpolaganje. Odbor sklene z dovoljenjem g. darovalca veliko zbirko čeških šolskih knjig, ki jo je g. Lego poslal Matici in namenil v prvi vrsti profesorjem srednjih šol, odstopiti učiteljskima knjižnicama, gimnazijski in realski v Ljubljani. Nekatera društva in zavodi se zahvaljujejo za podarjene jim knjige, drugim jih sklene odbor na njih prošnjo podariti, zopet drugim pod olajšanimi pogoji prodati. S Hrvatsko Matico se ponovi kuji-
Ževna zveza. Poročilo o ptujem premoženji v društveni oskrbi in o njega prirastku v zadnjem letu se vzame na znanje. Poročilo o treh društvenih knjigah za letošnje leto se odobri. Odbor sklene tisk mej tri tiskarne, ki so napravile dotične ponudbe, tako razdeliti, da odda vsakej jedno knjigo v tisk in določi ob jednem, kateri se ima vsaka posamezna knjiga v delo izročiti. Ponudbi zaradi nakupa pisateljskega lastništva (umrlega M. Vilharja in prof. Stritarja spisi) se o glasovanji po dolgej in vse-stranskej razpravi odbijeta z veliko večino. Nekatere rokopise sklene odbor po zaslišanji dotičnih ocen pisateljem vrniti kot neporabljive, druge vrača pisateljem v preosnovo, zopet drugi se imajo po moči pospeševati. Matica je poslala v zmislu dotične naredbe mestnemu magistratu za časa poročilo o društvenem delovanji. Glede nakupa društvene hiše na Bregu sklene odbor ostati pri dosedanjih pogojih. Odbor vzame z odobravanjem na znanje, da je deželni zbor, oziroma deželni odbor, dokaj ugodno rešil prošnjo zaradi denarne poipore glede izdavanja šolskih knjig in naklonil Matici podporo 500 forintov, in pritrdi temu, da se mu spodobna zahvala izreče v občnem zboru. Več zaostalih poverjenikov je Matica povprašala, hote li še ostati poverjeniki? Nadalje je pozvala 100 bivših društve-nikov, naj pristopijo društvu vnovič, in povabila 200 druzih gospodov, naj ji pristopijo na novo. Na znanje se vzemo spremembe v poverjeništvih. Nekateri novi poverjeniki se potrde; drugod se stavijo za poverjeništva dotični nasveti, zopet drugod se sklene še nekoliko časa počakati. Za lansko leto je plačalo 1123 letnikov, za letos 228. Od zadnje seje je pristopilo društvu na novo 12 letnikov, namreč: 1. Knjižnica c. kr. nižje gimnazije v Kranji; 2. Čitalnica narodna v Cirknici; 3. VVendler Sigraunda, c. kr. okr. sodnika soproga v Friedbergu; 4. Šavnik Edvard, zdravnik v Kranji; 5. Ravnikar Vekoslav, pom. uradnik v Ljubljani ; C. Bralno društvo v Rušah; 7. Saiver o. S., benediktinec v Št. Lambrehtu; 8. Lavrenčič Andrej, trgovec na Rakeku; 9. Dolenec Jakob, župnik na Igu; 10. Šega Karol, aprob. gimn. suplent v Ljubljani; 11. Čar-man Franc, c. kr. vojaški duhoven v p. itd. v Mošnjah; 12. Gogala Ivan, c. kr. njtar in mestni odbornik v Ljubljani. Od letnikov je prestopil mej ustanovn ke dr. Franc Kos, ces. kr. pripr. prof. v Gorici. Poročilo o knjižničinem prirastku (66 knjig, zvezkov in Časopisov; 16 vsled daril in 50 po zameni) se vzame na znanje, kakor tudi s posebno radostjo to, da odličen ustanovnik naš hoče zalagati staroslovenske spomenike, ki naj bi jih sproti z novoslovenskimi prevodi na svetlo dajala „Slovenska Matica". O tej ponudbi razgovor bode v prihodnji seji. Letošnji redni veliki zbor bo v sredo 2 8. aprila. Ako želi kdo izmej društvenikov v zmislu §. 4. lit. a. društvenih pravil staviti v zboru kak nasvet, naj ga z ozirom na §. 8. društvenih pravil naznani in predloži odboru najpozneje do 7. aprila t. 1. Ko se konefcno odobrita še račun za 1885. in proračun za 1887. leto z vsemi postranskimi računi, zaključi prvosednik sejo ob 8. uri na večer.
— („Slovenskega pevskega društva") odbor je v svoji zadnji seji sklenil, da se bode vršil drugi veliki pevski zbor dne 15. avgusta 1886 v Ptuji. Pevski del vsporeda je že sestavljen. Peli se bodo moški zbori: Benjaui. Ipavčev „Kdo je mar" s spremljevanjem orkestra, Dav. Jenkov „Na-prej", Ant. Nodvedov »Tam' kjer beli so snežniki". Mešani zbori: Ant. Foersterjev „Ave Marija iz operete „Gorenjski slavček" s spremij o vanj em orkestra, Gust. ipavčev „Pod lipo* in „Slovenska dežela". Pesmi so se dale tiskati in se bodo takoj po dovršenem tisku razposlale Kdor še hoče pristopiti društvu, naj se oglasi zaradi razpošiljanja pesmi o pravem času. Ker pa bode tiskanje sekiric društveno blagajnico popolnem izpraznilo, prosi odbor poverjenike, kakor tudi posamične člane, da mu pošljejo zaostalo, kakor tudi tekočo društvenino. K pevskemu zboru se bodo povabila vsa pevska društva in Sokoli, ter se nadejamo mnogobrojne udeležitve.
— (V Dalmaciji) je zadnje dni mraz veliko škode napravil. Cvetje mandljevih dreves je po-zeblo in tudi druge rastlino so poškodovane. Veliko trpela je živina, ki v Dalmaciji, kakor znano, ni v hlevih. V okolici Zadarski poginilo je par tisoč glav, na Pagu 3O0O glav. Tudi iz Kotora prihajajo neugodne vesti Samo jeden posestnik v okolici zgubil je vsled mraza 140 glav.
— (V Beljaku) bil je v četrtek pogreb dekana Neste-ja. Ko se je sprevod pomikal čež most, začel se je sledn i majati. Vsled tega nastala velika groza in gneča mej pogrebci. Tovarnarja Moritscha so pohodili, pristava Plaichingera sunilij na tla, da si je nogo zlomil. Več drugih osob je poškodovanih. Žandarji so preprečili večjo nesrečo.
Telegrami „Slovenskomu Narodu".
Dunaj 27. marca. Za peterimi levičarskimi govorniki govoril Šuklje, generalni govor- ; nik k političnej upravi v Kranjske). Precizno razjasnil narodnostne razmere nasproti trditvam Plenerja, Russa, dokazoval objektivnost Winklerja nasproti sumničenju nepoklicanega Tomaščuka zastran hranilnične šole in podrejenih uradnikov. Predsednik ga je prestrigel, a po krivem. Govor, ki je 9/4 ure trajal, bil živ in jedernat, razveselil desnico. Sedaj govori Pfeifer o dolenjski železnici.
Dunaj 26. marca. (Za včerajšnji list , prekasno.) Nadaljevanje specijalne debate o ! budgetu. Točka „centralno vodstvo". Upisani Strache, Knotz, Pernerstorfer, Bendel, Aus- | serer, Weitlof itd. contra, Heinrich in Kaizl pro. Strache očita vladi, da je zvita, zaupanja nevredna, Čehom adreso za Aksakova, trdi, da sedaj vlada korupcija. Predsednik mu dvakrat izjavi ukor, tretjič mu vzame besedo. Vsa zbornica razburjena. Gregr kliče: „To je po-balin iz češkega deželnega zbora". Predsednik ga pokara. Potem govori Kaizl in za njim Pernerstorfer, kričaje napadajoč grofa Taaffeja zastran policije Grof Taaffe vse jako dobro zavrnil, izjavljajoč, da se bo tudi poslej opiral na desnico. Razložil, kaj je bilo mej njim in mej Neminarjem v Inomostu ter na Dunaji, da je že pred leti vsakega svaril pred tem „sleparjem". Desnica govor burno pohvalila. Sedaj govori Heinrich.
Brno 26. marca. Včeraj ustrelil se je v Olomuci KopaČek, gvardijan tamošnjih kapu-cinov.
Ala 26. marca. Municipij Padovanski naznanja nov slučaj kolere v predmestji Volta Barozzo.
Charleroi 27. marca. V varstvo mesta dobili so vojaki pod kropljenja. Kovinske tovarne nehale so delati, veliko število steklenih tovarn oropanih. V Chatelineau spoprijeli so se štrajkujoči delavci z žandarji. Več ranjenih. Pivovarna, tovarna za lesene izdelke v Chatelineau in steklena tovarna v Jumetu gore.
Lttttich 27. marca. Položaj tukaj in okolici boljši, število štrajkujočih se je zmanjšalo. Jedna železna tovarna je zopet delati začela.
ID-u-najslsa, "borza,
dne* 27. marca t. 1.
(Izvirno tele^rafl^no poročilo ) Papirna renta .......
Rmftlrjeno zdravilo. Množeča se naročila na Moll-ovo „Francosko žganje" dokazujejo o uapeŠnoj upoiabi tega sredstva proti protinu, trganju in vsem boleznim vsled prehlada. Steklenica 80 kr. Po poštnem povzetji g* razpošilja vsak dan A. Moli, lekarnar, c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchluuben 9. Po lekarnah in špecerijskih prodaj alineah na deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v izdelek z njegovo varstveno znamko in podpisom. 10 (20—2)
Poslano.
Bolezni vsake vrste, zlasti bolezni itvcov, pa-dico, bolečine v želodci, nervono šumenje po ušesih, trgnule j»o ušeMtli, slab poaluli, glavoboli«', migreno, bledieo In mrtvi«o ozdravlja po ra-cijonaluej zunus\)ivi metodi. Pri bolnih na |»l|ucah in nnduMljlvib dosežemo v štirih tednih čudovite vspehe. Prosimo obSirno poročilo poslati nam s pridejann marko za odgovor. (708—17)
Privatna klinika ,,Freisal" v Solnogradu (Avstrija).
Poslano.
P. n. Juri FajfUr, slušatelj vseučilišča
na Dunaji.
Prepovedujem si s tem jedeukrat za vselej od Vaše strani vsa pismena nadlegovanja moje osebe, da bi vas jaz počastil z odgovorom, tega ne pričakujte, ker za to Vas preveč zaničujem. (108) A uto u Obreza.
Tujci:
26. marca.
Pri ttlonui LehmaU z Dunaja. — Scherz iz Celovca. — Auzzi iz Reke. — Scharzer iz Trsta. — Deim z Dunaja. — Krauer iz Karlovca.
Meteorologično poročilo.
g    (JaHopJ, fe? 5   zevanju barometra M               :   v mm.		Temperatura	Vetrovi	. | Mo Nebo  krina v mm.	
g B	1 7. zjutraj: 74378 mm. 2. pop. J 743-26 na. 9. zvečer 748-26 ma. 1	— 3-2" C 1 brezv. 10 4" 0 si. szh. ll 86 (   hI. szh.		megla jas. ju.-,.	0-00 a*.
•:»!.-.  . . • •  •  •  «.,
prg .:oi.m:.j /
Zlatu renta ..... V A marčna renta . . . Akcije narodne banke . Kreditne akcije . . . London ....
Srebro.......
Napol
C. kr. cekini .....
NeuiAke marke        . • .
4Vj državne srečke iz 1. 1854 25rt gld. Državne srečke iz 1. 1*<;4 100 wld.
Odrska zlati renta 4"., .   , .
papirna renta 5 , ... &' , Štajerske zemljišč, odvez, oblig-. Dunavu mg. srečke 6% 100 gld.
Zemlj. ohč. avstr. 4",° . zlati zast. listi
85 gld. 45 kr.	
«5 .	55
114 ,	35
101 \	85
878 (	—
299	7o :
	60 ,
	— _
	98 „
5 i	V3 l
«1 ,	
129 ,	75 ,
170 „	75 3
104 „	05 ,
»j ■	60 ,
104 ,	_
U6 ,	75 "
126 „	25 J
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze srčnega sočutja ob smrti našega preljiibtfenegu nina, oziroma brata, gospoda
OTONA PAPEŽA,
kakor tudi za mnogobrojno častilno spremstvo k poslednjemu počitku in muo«e darovane lepe ver.ee izr kamo gospodom uradnikom na Savi in .Ta verniku in sploh vsem udeležiteljem najsrčnejšo in najlepšo zahvalo.
(i!»7) Žalujoči ostali.
Na Jesenicah, dne 2(j. marca 1880.
Zahvala.
Za toliko srčno sočutje mej boleznijo in vsled smrti naših prel j ubijenih, nepozabljivih treh sinov in bratov
RIHARDA, VIKTORJA in AVGUSTA
nam izraženo, javljamo sorodnikom, prijateljem in znancem najtoplejšo zahvalo.
Žalujoči
Jakob in Josipina Praedika,
stariSi.
Emil Praedika,
brat.
(19«)
Srednja temperatura 86°, za 1*8° pod normalom.
P. n. občinstvu naznanjam, da bodem
I>i*i  Codellove m gradu
v nedeljo dne 31. t. m. začel točiti
izvrstno novo rudeče vino liter 25 kr. in rumeno po 32 kr. liter.
jpV Dobo ae tudi mrzla Jedila. _£rff
Za mnogobrojni obisk se priporoča (180-3) Hi.j« Pre«lovl<\
JOSIP LEVEČ,
trgovec pri mesarskem mostu v Ljubljani,
kupujo
borove popke, česminovo lubje od korenin, debla in vej, vsake vrste rastlinstva in sploh poljske pridelke,
kakor že poprej  več let in plačuje vso to po najvišjih cenah.
Proda|a p» tudi
iz rsten semenski krompir in fižol
jako po ceni. (200—1)
iecol i-ćva esehVa za žel o dec.
^i. •' ; katero pripravlja
r,G. PICCOLI,lekar v Ljubljani.
Ozdravlja kakor je razvidno iz zahvalnih pisem in zdravniških spričeval bolezni v želodcu in J trebuhu, bodenje, krč, želodečno In premen-javno mrzlico, zabasanje, hemerojide, zlatenico, j migreno itd. in je najboljSi pripomoček zoper gliste pri otrocih. Pošilja izdelovatelj po pošti v škatljicah
po 12 steklenic za 1 gld. 36 nove. Pri večem številu dobi se primeren odpuat. ui 18—-JU) Cena ateklenlol 10 novo
j SIMON KUKEC,
I      v Žavci v Savinskej dolini,
4 priporoča svoje izvrstno, preokusno
j marčno pivo
v sodčkih in steklenicah
t r zagotavlja č. naročnikom natančno, ročno in pošteno postrežbo. (170—2)
Bolehajoči za
plučnimi, prsnimi, vratnimi boleznimi,
■ušico in nadaho se opozarjajo na zdravniško presku-šeno in s tisočimi dokazi potrjeno zdravilno moč zdravilne rastline, katero sera jaz našel v sr.'di Rusije in se imenuje po mojem imenu ^Humeriana". Knjiiuro o tem posije se zastonj in franko. Zavitek nHomeriana1<-čsja s *J0 grami teže, zadosti za dva dni, velja 70 kr., in ima kot znamenje pristnosti imenski poork mojega podpisa — Paul Homero. — Pristno se dobiva samit pri meni. Zaloga r Ljubljani pri gospodu lt'kani G. Picculli. Svarim prod nakupom nepristnega „IIomerianau-čaja, katerega ponujajo druge tvrdke. (73—*j)
♦ Umetne (50—17) ♦
l z.&he i» zobovja !
J ustavlja po najnovejšem amerikanskom načinu J a  brez vsakih bolečin ter opravlja plombovanja in «
0 vse lobne operacije ♦
1 zobozdravnik A. Paichel, ♦
i       .....      .....     7 *>
"% poleg rlraaecKega mostu,  i. nadstropje. t
Objava. S
Jako važno u vsako družino!
Ker sem po ceni in ugodno kupil veliko zalogo c. kr. patentovanega
jedilnega orodja iz fčnix-srebraf
morem prodajati po sledečih skrajnih cenah in sieer posamezne kose:
0 nožev z zanetminii rezili.....gld. 2.—
0 patentnvanih žlic a krono iz fonix-arobra
s krono........... „     1.60
6 masivnih pntentovauih vilic iz fOnix-
srebra s krono......... „ 1.50
0 masivnih pateutovanin kaviuih žličic b
krono iz t'onix-srebra...... „   —.05
G lin i h jajčnih žlic........ „  —.45
0 prekrasnih finih jajčnih kupic   ... „   —.80
1 masivno fsvratno čajno cedilico z držalom .... ....... „  —.50
1 masivna zajemalka za mleko.   ...    „  —.75
1 ■ zajemalka za juho .... „ 1 — G masivnih podstavkov za nože   ...     „ 1-25
2 jako lepa svečnika za na mizo ... „ 1'— 1 r „ preztmtovalna tasa. ... „ 1.5'J 1 lina ciikrarnica iu poprovnica   .   . „   —.40
49 kos i v. Vkup glcfc la.oU
To jedilno orodje vkupe 49 kosov, najedenkrat naročeno, dana lamo za gld. 10. (183—.'J)
Opomba. To patentovano jedilno orodje iz fonix srebra, ki jo jako trajno in nopokončljive baze, ostanu vedno belo, so ga no loti zeleni volk, tedaj ni zdravju škodljivo, zatorei so mora najbolje pripn-ročati vsakej družini, lastnikom gostiln in kavarn. Pošilja se hitro proti poštnemu povzetju.
Naslov: Universal-Export-Bureau,
Wien, II., Grosse Schiffamtsgasse 3.
fSHEBiSSMHra
Kolajne I
Mnogobrojna spričevala prvih medicinskih avtoritet.   *^|jp   raznih razstav.
Skozi 40 let poskušena
c. Ur. izklj. liri v. prvo uuierlslco in angleško putentovana
c. kr. dvor. zdravnika za zobe
Dr. POPP-a
zobna in ustna voda.
Dunaj, ihckIo, BogiierguMNe 58.
Zdravniška potrdila.
Prof. dr. O>ppol>er, bivši rektor magnif., prot. d. kr. klinike na Dunaji, kr. saks. dvorni svetnik itd. Jaz sem preiskal Vašo Anatherin ustno vodo in spoznal, da je priporočevanja vredna.
Prof. Draache rabil je pristno Anatherin ustno vodo na svojem medicinskem oddelku v c. kr. občnej bolnici za poskušnjo in se izjavil, da je primerna svojemu imenu in izvrstna.
Dr, Knin/hhiier, ces. svetnik, bivši profesor. Rabil sem Popp-ovo Anatherin ustno vođo pri jako velikem številu svojih bolnikov pri ustnih in zobnih boleznih z izrednim vspehom, ker sem preverjen o njenej kemično eiBtej kakovosti.
Tudi pri kroničnem katara je dobro, ako se bolni deli ust, grla in vratu namažejo s Popp-ovo Anatherin ustno vodo. (In2—1)
Prof. Bclinltzier rabi Popp-ovo Anatherin ustno vodo pri boleznih ust, vratu in grla, kakor tudi pri boleznih zobnega mesa z najboljšim vspehom.
Dobiva se v Ljubljani pri lekarjih J. Swoboda, V. Mayr, U. pl. Trnkoezv, E. Birschitz, G. Piceoli, dalje pri trgovcih C. Kariuger, Vaso Petričič, Ed. Mahr, P. Lass-nik, bratje Krisper; v Postojini: Fr. Baccarich, lekar; na Krškem: F. Boinches, lekar; v Jdriji: J. Warto, lekar; v Kranji: K. Šavnik, lekar; v Škofje/ Loki: C. Fabiani, lekar; v Kočevji: J. Braune, lekar; v Ajdovščini: M. Gugliclmo, lekar; v Litiji: J. Beneš, lekar; v Metliki: Fr. Wacha, lekar; v Radovljici: A. Roblek, lekar; v Novem mestu: F. Haika, D. Ri.;zoli, lekarja; v Kamniku: J. Močnik, lekar; t) Trebnjem: J. Etap* reeht, lekar; v Crnomlji: J. Blažek, lekar; v Vipavi: A. Leban, lekar
v LJubljani.
Kongresni trg, na voglu gledališčne ulice.
priporoča svojo veliko zalogo vseh  vrst modernih
klobukov in kap;~W
prejema tudi
kežubovino in zimsko ebleke
črez poletje v shranjevanje. (199—1)
Slamnike
pere  in  prenareja  po najelegantncjših  novih  modelih in n;tjni/jtli «enah.
Ana Merješič,
(194—ij       Sv. Petra cesta št. 13 v Ljubljani.
Radgostski niiircr^iiltii vaj
i a
rožnovsti maho-rastlinsfei celtlifti,
priporočajo so posebno
za vse, tudi za zastarane bolezni na pljučah, za srčne, prsne in vratne bolečine, posebno za sušico, želoelčevo slabost, za splošno slabost tut-nic in začenjajočo se pljučnico!
Veliko incvi'.o priMumskih pisem razpolagajo se v prepričanj 6__
Gospod lekar J. Selehert v Rožnavn!
Prosim Vas zopet, pošljite mi dve steklenici dr. Elorsta pristne vode za oči proti poštnemu povzetju. Skoro popolnem oslepela H3 letna vdova je rekla, da se jej je zboljšal vid, ko je porabila drugo steklenico; mojo soprogo je popolnem nehalo peči po očeh, ko je porabila pol steklenice ter ima sedaj popolnem zdrave oči, dočim jo poprej vedno tožila, da jo <>či bolč.
Z velespoštovanjem Peter Id«*, učitelj.
St. Margnrefnen b. Neumarkt (Zgornje Štajersko), 21. jaimvarja 1881.
Velecaatltt gospod lekar! Zopet pridem z naročilom, prti poskus imel je tako ugo 'en vspeh, da sta me dva znanca prosila, naj tudi M nju naročim. Naročam tedaj pet zavitkov R*dgostskega univerzalnega čaja, onem Skatljic inaho-r istlinstih celtličkov, škat-yioo Taldottes de Santonin, steklenico Algophon, koŠcek Kalium-mila in dve steklenici francoskega žga: ju. Vam se priporočajoč z vtdespoštovanjem Fran X. I.j|i»»v<»t«. c. kr. davkar.
V Kamenici pri Lipi, 22. junija 1879.
Vašo blagorodje! Prosim pošljite mi blagovoljno đve stoklbiiici „dr. Horsto e rode za oči", katero sem slišal hvaliti od več znancev kot izvrstno zd, avilo, po poštnem povzetji. Vaš izvrsten prsni čaj in maho-raBtlir.ski celtlioki ozdravili so mojo rodovino trdovratnega kašlja po kraikej porabi.
Z veleBpoštovaniem Josip Weli»eh. ekonom.
Sara tlglaVsko okrožje), 5. junija 1880.
Velečnstiti lekar Seichert! Prosim, pošljite mi še jedno steklenico Rožnavsko eseneo za živee po poštnem povzetji, ko je to sedaj dovoljeno. Ta esenca mi dobro dene; potem 1 steklenico maho-rastlinskih celtličkcv.
S spoštovanjem  Jurij Kopcl*ky,
nadporočuik v c. Ur. I. lovskem batalijonu.
Banjaluka, 5. aprila 1880.
Od tega po zdravniškoj razložbi i>i prodpiaih pripravljeni čaj, voija za 14dnevno rabo pripravljnui paket 'i nakasom >* rabi 1 gld. »v. v. Jedna original/u. š - atlja Kožnovskih maho-rastlinskih o;*Itii6-kov 50 ?tr. Za kolek in zavijanje pa IO kr. posćbo.
lt»d<oMtMkl unlversHlni eaj (u Rožnovski liiulio-raMllinslrf e^lill^ki dobivalo so veduo le v lek-u-iu J. Meieliertt* v Ito/uovi na .Uoruv-bknui , in razpošiljajo so naroČila na vae serani proti poatneuiti povzetju,
Da ju p* p n. občinstvu bolj priročno, imajo tudi zalrgo slededi »kar.i: W. Mayr iu E. Bir-schitz . JLJublJani, W. Kitni« v Muriboru, Š. Mit t e 1 b« c h iu J. C e j b o k v Zagrebu, Birm-hertige Briidor in A. Ne d ved v dradei, A. M a rek In J K u ptorschmied v Cel|l9 O. Rus-s h e i m v Upulei, Carl Grabacher v Hurau, J. 111 i u g v Kotteumaiiu, W. T h u r n w a 1 d v Celovel.
Zaloge
napravile se bodo v vseh lekarnah in večjih prodaj alnicah materijalvega blaga. S|V I>oktor IIoralova Jedino prava voda
za o£l, prirejena natanko po starem rodbinskem receptu tega svetovno slavnega zdravnika za oči, pripravna je za okrepljenjo in vzdržanje vida v vsa-koj starosti; v kratkem ozdravi,ne da bi bolnika motila v njegovem poklicu, frišni ali stari prisad na očeh, pege r.a rožnici in kašo ter odpravi sitno solzonjt-.
Izvirna steklenica z navodom za rabo velja 70 kr., za kolek in zavoj lO kr. več.
Prava so dobi samo naravnost iz lekarne v kopolirtči Rožnavi.
jfVT Rožno vislii cvet za zlvee, hitro iu trajno o/.dravija pmik(<. trganje po udih in vsake vrste slabost v živcih in kilah. Izvirna skleuica 70 kr. av. v., '{a kol"!c "ti /,av--j lO kr. več. Pravi so dobi samo uaraviaoMl. iz lekarne v Rožnavi .4-.-ravska). (19-11)
Komu a
z dobrimi sprioali vsprejme takoj v prodajaloico z meisnina blagom (17«—3)
Ivan Iti aj ar o n v Borovnici.
V c. kr. centralni drevesnici pod Rožnikom
proda se še 1,500.000 3 letnih, lepih, presajenih smrekovih sadik v skupinah po tisoč kosov, katerih vsaki z zavijanjem vred 2 gld. stane.
Naročila vsprejema c. kr. deželno gozdno nad -zorništvo v Ljubljani 15. aprila t. I. (l&8*-2)
Resolvirno milo,
izumljeno in napravljeno od Frana Pichler-ja, 1.1, živ. nad/.dravniku t avst.-oger. tjski, se je za dobro pokazalo pri vseh vnanjih poškodovanjih
BionJ in goved.
"Večkrat odlikovano s častilnirai spričevali, zahvalnimi iu priznalnimi pismi živinozdravnikov, kinetijs'<ib dru-št«!v in zavodov ter mnogobrojnih posestnikov. — V Ljubljani prodajajo: Mihael Kastner, Viljem Mayr, Josip Schlafer. (180—61
LIPPMANN-OVI
KARLSBADSK1 šumeči praški
izdelujejo se s pomočjo iz Karlsbadskih voda dobljenih studenčnih produktov, imajo tedaj v sebi vse učinkujoče snovi istih in imajo tedaj izvrstne zdravilne kakovosti.
siaat vzbujajoče. Vademecnm
za
Za prebavljsnje. <holeliajočc v žcloiln
Baba prijatna. Upliv gotev.
Neprekosljivo čistilo
uplivu l»rex lxjeme liitro In gotovo.
Prijetno, ceno in pripravno nadomestilo za alkalično ■ solninske rudninske vode, grenčice itd.
Zdravo! Okrapflojooo 1
Tediij boljši,  nego vsa hitro uplivajoća sredstva,  phe, pa-stile itd.
Za prodadravljenje 1
Za po »dravljenjit
Zdravniško priiioroč:oio za đomude in zimsko zdravljenje pri boleznih želodca, črev, jeter, obistj in meburja.
Dobro stĐšeno in innogo Irtagj domače sreflstvo
pri motenem in slabem prebavljenji, pomanjkanji slasti do jedij, »hlapu želodea in črev vsled sedenja, /aslizenji, slabosti po jedi, pitnem VsdigOVanji in napenjanji, zgagi, bolečinah v ielodcii ščipanji ali krči, navalu krvi, glavobolu, omotici, trdovratnem glavobolu, Btcjenji krvi, zlatuj žili, nepravilnem izpraznim ji, trdovratnem zapiranji in debelenjj. Cena pušci 20 kr., originalni škatlji — 19 pušic = 2 gld. a. v. <'«-nt l-M 1 iit; zaloga:
Lippmann-ova lekarna v Carlsbad-u.
Pazi naj s»', da ima vsaka posamična škatljica varstveno
znamko in Lipmnai i>-ov imenski poerk. Dobiva ho na Kranjskom v lekarnah v Kranji, v ii|ui». ljanl (U. pl. Trnk(Kv,>~l<ikar, H. Birschitz, lekar), v Itu-dolfoveiu,  v lladot'ljiei,  v (riioml,!, kakor tudi v vseh lekarnah avstrijske države itd. (78—14)
ftaiiio ^oScl. Sta?5
velja pri meni od ibiues naprej izvrstna, regiilovana HaiuoHvetoča
ura na nihalo, ki bije
cele in pol ure, ter ima dve bronasti uteži,
z Dihalom v prekrasnem, fino poliranom imit okvirji iz orehovega lesa, je izžlebljena, ima prekrasno ka-zališče. katero je prevlečeno I neko snovjo, ki po noči tako svetlo avetl kakor luna, tak > da se vidi, koliko je ura, ne da bi bilo treba prižgati luč. Za svetlobo plsm.en.c jatnačia^io.
kakor tudi garantujem za dober tek. Jaz sem jedini izumitelj teh ur in je le zato tako po ceni prodajem, ker jih imam DmogD v zalogi in denarja potrebujem. Naroče so lahko proti gotovemu plačilu ali postnem povzetji. — Razpošilja
Fabrik ieuchtender Pendeluhren
"VVieii  III.  Hintere  Zollamtsstrasse  ITr. 9.
•I. II. ltat>inovicN. (163—3)
Q%iOI*llnf Od družiti strani) ponujajo so ure z OVctlllU I nihalom z budilom po gold 210 in tako ure z nihalom v tako imenovani remontoir-obliki po 2 85, pn to je le navadna sleparija, kajti nikakor so ne dajo primerjati tej uri in p. n. občinstvo so v lastnem interesu svari pred nakupovanjem  tfteih ur.
4
JAN. JAX v Ljubljani
priporoča
iz najboljše angleške snovi narejene elegantne (160—8)
„Bieyeles"
s krogljastimi tečaji (Kugellager).
Daje so pomlc«
~~   Naivečja zaloga
siva
JAN. JAX
Ljubljana,
HOTEL EVROPA.
N» m i ■MeAue obroke p * 4 «lo 5 «!<!. (ni3-3o>
Šestletno jamstvo.
Pouk brezplačno.
zboljšanje šiva I-nih strojev.
Naznanilo in priporočilo.
Uljudno naznanjam slavnemu občinstvu, zlasti v moji okolici, da seui otvoril zalogo vsakovrstnih
lesenih mrliški! trstij ali rakev
v različnih velikostih, lepSih pa tudi bolj priprostih prav po nizki ceni. Tudi ■ pripravami za mrtvaški oder lahko postrežem, in sicer tako, kakor je milu ovemu strnu primerno. — Obilnim naročilom se uljudno priporočani.
JANEZ GROŠELJ,
mizar t Vtžiunrjih, poleg kolodvor:, pri (193—2) ftent. Vidu nutl Ljubljano.
mer Semena ~«
velikanske pese, detelje, raznih trav in sočivja
jji-otl i|ti sveza (180—7
PETER LASSNIK v LJUBLJANI.
Usnjarija (Rothgarberei)
z vso pripravo se daje takoj v najem.
Natančneje pod naslovom: Fran Kastelio v Ru-dolfovem. (181)—2)
astna skušnja {yg
Kdor dvomi, katero sredstvo bi rabil prot' revmatlzmu ali bolečemu  trganji po udih,
kupi naj za 40 kr. iteklunico
|»rl*llieirii _
PAIN-EXPELLER
r. iimrslihii iii.ulu m.
1
Sedemnajstletna skušnja in mnogobrojni vspehi jamčijo, da se 40 kr. ni zastonj izdalo. Dobi se skoraj v vseh lekarnah*.   Glavna zaloga J   Lekarna pri
Zlatom levu v Tragi. Staro mesto. * V Ljubljani: E. Birsc.hitz, lekar.   V Mariboru: J.
W. Konig, lekar. (618—.88)
Štajerski deželni zdravilni zavod.
Južno železnična postaja:
Pcljčane.
Glasovite kisline z glavberjevo soljo, jeklene kopeli, zdravilnica z mrzlo vodo, ozdravljenje z mlekom in siratko. — Glavno označenje bolezni prebavljivih organov. Ugodno bivališče. Saisona od maja do oktobra.
Prospekti in narodbe za stanovanja na ravnateljstvo. (150—2)
■na1
»prijeten in prirojen lek za sčiščenje."
Prof. VALENTA, Ljubljana.
,,ne prouzroča nobenih težav."
Prof, pl. BAMBERGER, Dunaj.
„je uspešneje, kakor druge grenčice."
Prof. LEIDESDORF, Dunaj.
Zahtevaj se vedno izrecno: „ FRAN-J OSI PO V A G R E N Č1C Au. Zaloge povsod. "^5H3   (82—7)    Vodstvo razpošiljatve v Budapešti.
FRAN JOSIP0™ GREN-ČICA.
na-----ta.
. >nv ^ ^ ^ ~ + ~ >w A A ^ ^ A A A A ^ A A ^
vločei; osvobodil me je
slabostih |r<
3 rentierice Uelbar v Eberswalde. rST^ da sem so z uživanjem liotlovega
Ivana Hoffa stadni izvleče": telesne
Lastne besede gospe
V čast resnici priznavam, zdraviteljnega piva znebila moje splošne telesne slabosti iu popolnem okrevala. Gospa udova C»<>l»ar9 rentiefioa.
Hietzing, v januvnrji 1881, Hctzendorfcrstrassc 18.
Iz vseh krajev sveta doposljulo se je že gospodu HotFu toliko zabvalnih besed, da se tudi jaz Čutim dolžno, pridružiti se onim, ki so svojo toplo hvaležnost izrazili v besedah, ker so njim vsem, kakor meni pomngali izvrstni slndni izdelki Ivana Iloll'a. Mene sta s In d no pivo in sladu a čokolada po porabi 18 steklenic piva in 1 kilo čokolade hitro in popolnem ozdravila plučnegai kataru. Slndni bonboni pomirljivo uplivajo. .laz nadaljnjem zdravljenje, da se tako varujem upliva slabega vremena, prosim tedaj za novo pošiljatev.  Z gorko in dolžno hvaležnostjo podpisuje se
JI a i*i J it Itar.tnka dti Monl. roj. grof. Battli y;'my.
Berlin, 1. julija.
Kot "(Hotni starček bil sem na telesu jako slab in trpel na živcih. Vnše zdravilno pivo iz sladnega izvlečku, katero sem delj ensa pil za svoje okrepčanjo, me Je pomladilo. Prosim, da mi ga zopet pošljete. L, pl. St-liirp. baron, ritmajster lav. si.,
Bergmaustrassu 107.
Njega VeliČnstvo kralj je z veseljem opazil zdravstveni upliv Vašega sladnega izvlečka in sicer na sebi kakor na več članih svoje hiše.
Ko dan j itd. KnatviiMkiold.
Njega VeliČastVO kralj grški Jurij utemeljil je podelitev naslova dvornega založnika .,kot primanje Vašega sladnega izvlečka".
Od Nj. kraljeve visokosti princa Wuleskega došla je sledeča brzojavka: .,Za Nj. kraljevo visokost princesinjo Walesko prosim takoj doposlati Vašega izvrstnega sladnega piva".
Gospodu Ivanu lloflo, po izumljanji po njegovem imenu imenovanih Ivana Hoda zdravilnih Izdelkov iz sladnega izvlečka, c. kr. svetniku, imejitelju zlatega saslttinega križca s krono, vitezu visokih pruskih in nemških red<iv, lastniku tovarn v BerolinU in na Dunaji: Graben, Braiuierstrasse 8. (693—7)
Opomba. Slad ni izvlečki so ponarejajo, na kar mora paziti zdravnik in bolnik. Pristni sladni izdelki Ivana Hofla morajo Imeti varstveno znamko (podobo izumitelja Ivana llofta in podpis Ivana Hoda). Vae prodajalnioe ao za prodajo na drobno pooblaščene z litogralovauim barvastim plakatom.
(■lavna y.idn»a v Ljubljani: l*eter JLaNNnilt.
V Kranji: Josip Dolenc. V Postojini: Doxat & Dietrich. V Kočevji: Ed. Hoflmann. V Gorici: G. Cristofuletti. c. kr. dvorna lekarna. V Krškem: Itup. Ei« ;elspor-er. V Kntlultovrm: Dominik Ri/./olli, lekar. V Zagrebu: Salvatorjeva lekarna, knezoškofijska lekarna in lekarna usmiljenih bra tov. V Oelji: Marek. Kupierschmidt, iekarja, J. Matić. V Reki: N. Paličic, F. Jecbel, G. Catti. lekarji. V Celovci: W. Thurimvuld, lekar. V Mariboru: F. P. Ho'asek. V Ptnjl: J. Kasimir. V Pulji: G. B. VVasser-mann, lekar. V Trstu: Franceaoo B. Prinz. via Aquedotto, Oarlo Zanetti, J. Serravalo, lekarji. V Bel<uku: Dr. Kuinpf, F. Scliolz, Iekarja, B. Cana-vall. V Zadru: Crleioforo Mazzocco.
I
I
Vinska prodaja*
Da izpraznem svojo veliko zalogo Bizeljskega vina, ga bodem od 1. aprila dalje prodajal v vsekolikih količinah po znižanih cenah.
Točilo se bode tudi čez ulico liter po 24 in 28 kr.
I j u 1» tja u a.
(195—1)
ANATERIN USTNA VODA, 1 steklenica 40 kr. BABY P0VVDER.  štnpa za otroke, in odraSoone debele ljudi, 1 škat-ijica 30 kr. BERGERJEVA KOSMETIČNA IN ZDRA-
VILSKA MILA. VliOLČNO GLICERINSK0 M1L0,40 kr. OEP.AZN0 LEP0TIL0,imeno«ain> rDamen-
toiletio", 1 steklenica 30 kr. P0MADA ZA LASE, po katerej lasje hi-tru'e rastefo, po prof. Pitbn, a 60 kr. TU.K TURA ZA LASE. po katerej lasje bi-trolc i'- Btejo, a 65 kr
^Lekarna TRI0CZYf
^Sp? zraven rotovža v Ljubljani, %
bkra'u %
HOME OP ATIĆJN A LEKARNA, J
zaloga vaeh domačih in tujih apecijalitet, -^G %
priporoča sledeče izdelke. ♦
Vsakemu izdelku pridene se navod, k;iko je rabiti. <.
GLICERINSKO MILO, a 18 in 12 kr., %
kakor  MANDELNUV0,  PEŠČENO Z
MILO itd. ♦
FRANCOSKO ŽGANJE, 1 mala sto T
slonica 20 kr,  1 velika stekle S
nii-a 40 kr. ♦
BALZAM ZA OZEBLINO, 1  stekle J
niča 8 • kr. a
PARIŠKI PRAŠEK ZA DAME, beli in rn- ♦
deči, a      in 40 k r. x
RUM,   ki  ga  neposredno  dobivamo,  a «
30, «0 kr. in 1 gld. 4>
SALICILNA USTNA VODA IN ZOBNI PRA- % ŠEK, i steklenica 50 ki., i ikatUica
30 kr.,  do sedaj nedosegljiv izdelek, ♦
ki se pa ne sme zamcnj.o s s: jicilno £
kislo ustno vodo in zobnim piMŠhoui. +
TRPOTCEV SOK IN CUKP.ČKI. pro i kaš- J
lju, liripavosti ml., ki so se "'v dosti- J
krat za dobre izkazali, 1  steklenica ^
50 kr., 1 Sk>tt jira 3o kr., k: kor ludi J
PELINOVI, SLIŽN1, GUMI IN SALMIJA- %
K0VI CUKRČKI po proizvoijf.ih cenah. G
ČAJ RUSKI,  katerega neposredno  dobi- ♦
varno, v zavitkih po 30 in 50 kr. 2
0GERSK0 MAZILO ZA BRADO, originalni +
zavitek, (novo), se nikilar ne posuši, #
a 20 kr. I ZOBNI PRAŠEK IN ZOBNA PASTA razne vrste.
iJ8F~ Ti izdelki in druge tu neomenjene specijalitete prodajajo se Z po ceni in razpošiljajo slednji dan po posti. ~VC3 («44—22)
rebanje ŽC priliodnji Hlosec.
f  TINKTURA ŽA KUPJA OČESA, 1 steklo
nic.i 40 kr. s Čopičem vred. K0LINSKA VODA  v pilgjttalnih steklenici-b a dO kr. i i 1 gld ŠMARNIuNl PARFUM 1 s.eklenica 1 gld.,
k; ko • tudi drUgi p:irtmni po proi/.volj-
D*h ceu b. MAI.AGA VINO, kateio nepo redno dobi-
vati'«j, v Mek'enici'h po 30. dO kr. in
1 »Id. 10 ki. MALAGA S CHH0, pro j pomanjkanju
sircLi do jed i.d., 1 iteklenioa 70 kr MALAGA Z ZELE 0M. proti bledici, po-
man'kitniu krvi itd., 1 steklenica. 60 kr. SLAJEVI CUKRČKI, a 10 kr. in po pio
izvoljenih cenah.
m incsem„ 1% SREČKE
Glavni dobitek v gotovini I
denarnih dobitkov.
10.000 ^: 5000 s>^r2n 114788
SEincsem-srečlse dobivajo se v loterijskem bureau ogerskega Jockey-kluba:
JUiMlinipcčta, WaitxncrtraNNO ii. (142—161
I
l/.datelj in odgovorni urednik: J van deležnika t.
Lastnina iu tisk »Narodne Tiskarne".