GozdVestn 82 (2024) 6 227
Pregledni znanstveni članek
Program Intenzivnega monitoringa gozdov v Sloveniji (2004–
2024)
Programme for Intensive Forest Monitoring in Slovenia (2004-2024)
Primož SIMONČIČ1, Matej RUPEL1, Daniel ŽLINDRA1, Lado KUTNAR1, Aleksander MARINŠEK1,2
Izvleček:
V letu 2024 obeležujemo dvajset let aktivnosti Intenzivnega monitoringa gozdov v Sloveniji, ki je del mednarodnega programa 
ICP Forests in Konvencije  UN ECE CLTRAP. Glavni namen aktivnosti je spremljati učinke onesnaženosti zraka in drugih 
dejavnikov na gozdne ekosisteme. Na desetih hektarskih ploskvah v Sloveniji potekajo različna opazovanja in meritve ter stanja 
drevja po mednarodno usklajenih protokolih. Letna poročila o stanju gozdov so javnosti dostopna na spletnih straneh Goz-
darskega inštituta Slovenije in Inštituta za gozdne ekosisteme Thünen v Nemčiji. Rezultati intenzivnega monitoringa gozdov 
so pomembni za razumevanje odziva drevja na okoljske spremembe, na ekstremne dogodke, bolezni in druge dejavnike in so 
del raziskovalne dejavnosti ter razumevanja razvoja gozdov na izbranih objektih. 
Ključne besede: program intenzivni monitoring gozdov, Slovenija, dvajset let, ICP Forests
Abstract:
In 2024, we mark 20 years of the Intensive Forest Monitoring Program activities in Slovenia, a part of the international ICP 
Forests program and the UN ECE CLTRAP convention. The main goal of the activities is to monitor the impacts of air pol-
lution and other factors on the forest ecosystems. We perform diverse monitoring and measurements and tree conditions 
following the internationally harmonized protocols on plots of ten hectares in Slovenia. The annual reports on the condition 
of forests are available to the public on the web pages of the Slovenian Forestry Institute and Institute for Forest Ecosystems 
Thüngen in Germany. The results of intensive forest monitoring are important for understanding the response of the trees 
to environmental changes, extreme occurrences, diseases, and other factors. They form a part of the research activity and 
understanding of forest development on the selected objects. 
Key words: Intensive Forest Monitoring program, Slovenia, twenty years, ICP Forests 
1 Doc. dr. P. S., Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno ekologijo, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, Slovenija, 
primoz.simoncic@gozdis.si
1 M. R., Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno ekologijo, Večna pot 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, 
matej.rupel@gozdis.si
1 D. Ž., Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno ekologijo, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, Slovenija, 
daniel.zlindra@gozdis.si
1 Dr. L. K., Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno ekologijo, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, Slovenija, 
lado.kutnar@gozdis.si
1 Dr. A. M., Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno ekologijo, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, Slovenija, 
aleksander.marinsek@gozdis.si
2 Dr. A. M., Višja šola Postojna, program Gozdarstvo in lovstvo, Ljubljanska ulica 2, SI-6230 Postojna
1 UVOD
1 INTRODUCTION
Letos 1. maja je minilo dvajset let, odkar v Sloveniji 
izvajamo aktivnosti Intenzivnega monitoringa 
gozdov, ki so del mednarodnega programa ICP 
Forests (http://icp-forests.net/) in Konvencije o 
onesnaženem zraku na velike razdalje prek meja 
(UN ECE CLTRAP; Konvencija 1979). Konven-
cijo so sprejeli 13. novembra 1979 na srečanju 
na visoki ravni v okviru Evropske gospodarske 
komisije za varstvo okolja. Konvenciji se je pri-
družila Jugoslavija (1979, 1987) in leta 1992 tudi 
samostojna Slovenija. 
Mednarodni program sodelovanja pri oce-
njevanju in spremljanju učinkov onesnaženega 
zraka na gozdove ter spremljanja stanja gozdov 
v okviru aktivnosti mednarodnega programa 
sodelovanja za gozdove (ICP Forests) se je začel 
sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja (Uredba 
Sveta (EGS), št. 3528/86). Aktivnosti so se začele 
kot odziv zaskrbljenosti javnosti in politike na 
obsežno škodo v gozdovih, ki so jo v Evropi 
opazili v začetku osemdesetih let prejšnjega sto-
GozdVestn 82 (2024) 6228
Simončič P., Rupel M., Žlindra D., Kutnar L., Marinšek A.: Program Intenzivnega monitoringa gozdov  
v Sloveniji (2004–2024)
letja in je po večini nastala zaradi velikih emisij 
žveplovih spojin. Od takrat se cilji programa ICP 
Forests niso spremenili in so še vedno usmerjeni 
v spremljanje učinkov antropogenih in naravnih 
stresnih dejavnikov na stanje ter razvoj gozdnih 
ekosistemov v Evropi in zunaj nje. Eden od ciljev je 
boljše razumevanje vzročno-posledičnih odnosov 
pri delovanju gozdnih ekosistemov.
Od leta 1986 ICP Forests izvaja letno nadna-
cionalno raziskavo o stanju krošenj gozdnega 
drevja in vzrokih njegovih poškodb. Vsako leto 
poteka spremljanje stanja krošenj drevja (raven 
I) na enotni nadnacionalni mreži vzorčnih plo-
skev v velikosti 16 km × 16 km po vsej Evropi. 
Občasno poteka monitoring tal (Urbančič, M., 
1997), v preteklosti tudi analize iglic in listja 
drevja (Simončič, P., 1995, Kalan, P., 1997). Leta 
2019 je bilo po vsej Evropi ocenjenih približno 
110.000 vzorčnih dreves na več kot 5850 vzorčnih 
ploskvah.
Slika 1: Aktivne ploskve intenzivnega monitoringa v l. 2022 po podatkih PCC (Thünen Institute of Forest 
Ecosystrems, 2024).
Figure 1: Active intensive monitoring plots in 2022 according to PCC (Thünen Institute of Forest Ecosystems, 2024).
GozdVestn 82 (2024) 6 229
Leta 1994 je bila vzpostavljena raven II, mreža 
za intenzivno spremljanje gozdov na približno 
osemsto stalnih opazovalnih ploskvah po vsej 
Evropi. Program načrtuje in usklajuje program-
ski koordinacijski center na Inštitutu za gozdne 
ekosisteme Thünen v Eberswaldu v Nemčiji 
skupaj s predstavniki sodelujočih držav. V pro-
gramu ICP Forests trenutno sodeluje 42 držav. 
Podatke iz spremljanja na ravni I in II hranijo in 
vzdržujejo v Koordinacijskem centru programa 
ICP Forests in so na voljo na zahtevo (Kirchner, 
M. et al., 2023).
Namen ravni II, t. i. programa Intenzivnega 
monitoringa gozdov, je bil in je prispevek k 
Simončič P., Rupel M., Žlindra D., Kutnar L., Marinšek A.: Program Intenzivnega monitoringa gozdov  
v Sloveniji (2004–2024)
Preglednica 1: Pregled aktivnosti, ki so predvidene za spremljanje stanja gozdov na ploskvah na ravni II, prirejeno 
po ICP Forests navodilih (Ferreti et al., 2020)
Table 1: Overview of ongoing activities in Level II forest monitoring plots, (adapted from ICP Forests – Ferreti et 
al. 2020)
Aktivnost Zagotovljanje podatkov o
Frekvenca ocenjevanja / 
meritev / vzorčenja
osnovna raven 
II
raven II, 
intenzivnejša
Opis objektov lokaciji, velikosti in stanju/statusu ploskve  ob vzpostavitvi ob vzpostavitvi 
Opis sestoja osnovnih značilnostih sestoja na pet let na pet let
Upravljanje z gozdovi 
in naravne motnje
o gozdnogospodarskih dejavnostih in 
naravnih motnjah na pet let na pet let
Stanje drevja (osutost, 
zdravstveno stanje …) kazalnikih stanja krošenj, vej in drevja na eno leto na eno leto
Rast drevja rasti sestoja in posameznih dreves na pet let
na pet oz. 
eno leto oz. 
kontinuirano
Fenološka opazovanja 
drevja 
o fenoloških fazah na ravni ploskve 
oz. posameznega drevesa -
tedensko oz. 
kontinuirano
Pritalna vegetacija spremembah pritalne vegetacije na pet let na pet let
Poškodbe  
ozona - rastline
vidnih poškodbah na rastlinah, ki jih je 
mogoče pripisati troposferskem O3
- na eno leto
Meteorološka  
opazovanja osnovnih meteoroloških spremenljivkah, kontinuirano kontinuirano 
Vzorčenje gozdnih tal 
in analize 
talnem profilu, analiznih podatkih za tla; 
podatkih o zadrževanju vode v tleh, idr
na deset do 
dvajset let
deset do 
dvajset let
Talna raztopina in 
analize 
kemijski vsebnosti elementov 
in ionov v talni raztopini -
na eden do 
dva tedna
Vzorčenje iglic in listja 
drevja in analize 
koncentracijah elementov 
v listju/iglicah drevja na dve leti dve leti
Vzorčenje in 
analize opada
količinah, sestavi in kemični vsebnostih 
v opadu -
na dva do 
štiri tedne
Vzorčenje in analize 
depozitov
kemijskih koncentracijah elementov in 
ionov v padavinah na prostem, prepuščenih 
padavinah v sestoju in padavinah, 
ki se stekajo po deblih drevja
na en do 
dva tedna
na eden do 
dva tedna
Kakovost zraka koncentracijah SO2, NOx, O3 v zraku -
na eden do 
dva tedna
Indeks listne površine listni površini drevja - na eno leto
GozdVestn 82 (2024) 6230
Simončič P., Rupel M., Žlindra D., Kutnar L., Marinšek A.: Program Intenzivnega monitoringa gozdov  
v Sloveniji (2004–2024)
boljšemu razumevanju učinkov onesnaženosti 
zraka in drugih dejavnikov na gozdne ekosis-
teme. Intenzivno spremljanje gozdov vključuje 
ocenjevanje stanja krošenj in vzrokov poškodb, 
analize gozdnih tal in spremljanje prehranjenosti 
drevja, spremljanje rasti drevja in biotske razno-
vrstnosti, spremljanje atmosferske depozicije 
in kakovosti zraka (vključno s koncentracijami 
ozona in simptomi), fenološka opazovanja in 
meteorološke meritve in druge meritve ter 
omogoča vzročno-posledične analize stanja 
gozdnih ekosistemov. 
Slovenija se je programu spremljanjem stanja 
gozdov in učinkov onesnaženega zraka na gozdne 
ekosisteme na ravni I (mreža 16 km × 16 km) 
pridružila l. 1985. Od l. 1994, ko je postala raven 
II (intenzivni monitoring gozdnih ekosistemov) 
del evropske zakonodaje (Uredba Komisije (ES), 
št. 1091/94), smo začeli s pilotnimi meritvami za 
posamezne aktivnosti, kot so meritve depozitov, 
kasneje tudi talne raztopine idr. Sprva so meritve 
potekale na izbranih ploskvah na vrtu Gozdarskega 
inštituta Slovenije, Prednjem Vrhu – Zavodnje 
(Simončič, 1996), poskusno na območju Moše-
nika (Smolej, 2001), kjer je potekal t. i. celostni 
monitoring učinkov onesnaženega zraka na 
ekosisteme (Smolej, 1997, Smolej s sod., 1997), 
meritve so potekale na Preži in Moravških gredi-
cah, postaji Iskrba pri Kočevski Reki ter ob barju 
Šijec na Pokljuki (Kraigher in sod., 1999). Meritve 
padavin druge meritve so postale del aktivnosti 
Javne gozdarske službe (testni program IM) in so 
bile uporabljene za oceno tokov hranil v okviru 
projekta NatMan (Simončič, P. s sod., 2004). 
Slika 2-4: Svečana otvoritev ploskve Intenzivnega monitoringa v oktobru 2003 v okolici naselja Borovec v se-
stoju in obisk bližnje meteorološke postaje Iskrba na Kočevskem. Na fotografijah so predstavniki nizozemskega 
ministrstva za zunanje zadeve, ARSO, ZGS, BF in GIS.
Figure 2-4: Inauguration of the Intensive Monitoring Plot in October 2003 in the vicinity of the Borovec settlement 
in Sestoj and visit to the nearby meteorological station Iskrba in Kočevsko. Representatives of the Dutch Ministry 
of Foreign Affairs, ARSO, ZGS, BF and GIS are pictured.
GozdVestn 82 (2024) 6 231
Vzporedno s terenskim delom in razvojem 
vzorčevalnikov (za spremljanje depozitov, sistem 
za vzorčenje talne raztopine, koši za opad idr.) je 
potekal razvoj laboratorijskega dela (Laboratorij 
za gozdno ekologijo) pod vodstvom P. Kalana 
(Kalan in Kalan, 1997). Za ta namen je bilo treba 
kupiti nove analitske naprave, izšolati zaposlene 
in uvesti nove laboratorijske metode ter tehnike 
za analize gozdnih tal, rastlinskega materiala, 
analizo depozitov in talnih raztopin ter kakovosti 
zraka (pasivni vzorčevalniki za SO2, NO2, NH3 
in O3). Razvoj je bil v veliki meri mogoč zaradi 
programa ICP Forests in sodelovanja z evropskimi 
laboratoriji, ki so že izvajali intenzivni monitoring 
v skladu z zakonodajo EU. Imeli smo in imamo 
dostop do mednarodno usklajenih navodil za 
vzorčenje in analitske postopke (http://icp-forests.
net/page/icp-forests-manual), sodelovali smo 
na rednih delovnih srečanjih strokovnih skupin, 
na delavnicah in krožnih analizah laboratorijev.
Delo na ravni II oz. na intenzivnem monito-
ringu gozdnih ekosistemov je v Sloveniji skladno 
s takratno zakonodajo EU (Regulation (EC) No 
2152/2003) in se je začelo ob koncu l. 2003, tako 
da ob vstopu v EU 1. maja 2004 nismo izgubili 
celotnega leta meritev. S pomočjo Kraljevine 
Nizozemske, ki je sofinancirala predpristopni pro-
jekt implementacije zakonodaje EU (2003–2004; 
Senter International, the Royal Dutch Embassy, 
Alterra Green WR & FECO consulting) smo 
na enajstih objektih velikosti enega hektara z 
osrednjimi ploskvami 50 m × 50 m ter manjšimi 
podploskvami za izvajanje različnih aktivnosti 
vzpostavili intenziven monitoring gozdov v Slo-
veniji (Simončič s sod., 2003, Vel s sod., 2005). 
V začetku l. 2004 sta aktivnosti financirala IM 
MKGP in MOPE, pri izvedbi aktivnosti pa sta 
pomagala ZGS in ARSO. Trenutno IMGE poteka 
na desetih ploskvah ravni II.
Simončič P., Rupel M., Žlindra D., Kutnar L., Marinšek A.: Program Intenzivnega monitoringa gozdov  
v Sloveniji (2004–2024)
Slika 5: Lokacije ploskev intenzivnega monitoringa z njihovimi imeni in prevladujočo drevesno vrsto na ploskvi.
Figure 5: Locations of intensive monitoring plots with their names and the dominant tree species in the plot.
GozdVestn 82 (2024) 6232
Preglednica 2: Osnovni podatki za deset ploskev intenzivnega monitoringa v Sloveniji
Table 2: Main data for 10 intensive monitoring plots in Slovenia.
Simončič P., Rupel M., Žlindra D., Kutnar L., Marinšek A.: Program Intenzivnega monitoringa gozdov  
v Sloveniji (2004–2024)
2 AKTIVNOSTI PROGRAMA 
INTENZIVNEGA MONITORINGA 
V SLOVENIJI
2 ACTIVITIES OF THE INTENSIVE 
MONITORING PROGRAM IN 
SLOVENIA
Na ploskvah IM od l. 2004 poteka spremljanje 
sprememb kazalnikov in procesov, opisanih v 
preglednici 1. Aktivnosti so nadgrajevali, neka-
tere meritve so avtomatizirali (meteorologija). 
V preglednici 3 so prikazane aktivnosti, ki so v 
l. 2024 potekale na ploskvah IM (10) v različnih 
obsegih glede na to, ali je ploskev ravni II. temeljna 
ali ne (program ICP Forests). V l. 2003/2004 je 
potekal izbor ploskev v skladu s cilji programa, 
vključitve pomembnejših drevesnih vrst in glede 
na emisije ter imisije onesnažil v gozdu v Sloveniji 
(okolica termoelektrarn, bližina Padske nižine 
idr.). Ploskve smo izbrali na homogenih površinah 
gozdnih sestojev na površini velikosti vsaj enega 
hektara in z možnostjo vzpostavitve meteorološke 
postaje na prostem v bližini osnovne ploskve. Z 
izbranimi monitorinškimi ploskvami smo želeli 
zajeti čim večji nabor rastišč v Sloveniji (Čater 
s sod., 2017).
Lokacija Ime Št. Ekološka regija Glavna drevesna vrsta N. višina (m)
Pokljuka Krucmanove konte 1 Alpska/Alpine smreka (Picea abies) 1397
Trnovski gozd Fondek 2 Dinarska/Dinaric bukev (Fagus sylvatica) 827
Sežana Gropajski bori 3 Submediteranska/  Sub-Mediterranean
črni bor 
(Pinus nigra) 420
Kranj Brdo 4 Predalpska/Pre-Alpine rdeči bor (Pinus sylvestris) 471
Kočevska reka Borovec 5 Dinarska/Dinaric bukev  (Fagus sylvatica) 705
Pohorje* Kladje* 6* Pohorska/Pohorje smreka (Picea abies) 1304
Zasavje Lontovž 8 Predalpska/Pre-Alpine bukev (Fagus sylvatica) 958
Loški Potok Gorica 9 Dinarska/Dinaric bukev (Fagus sylvatica), jelka (Abies alba) 955
Kostanjevica Krakovski gozd 10
Predpanonska /
Pre-pannonian
dob (Quercus robur) 
 in beli gaber  
(Carpinus betulus)
160
Lendava Murska šuma 11 Predpanonska/Pre-pannonian
dob (Quercus robur)  
in beli gaber  
(Carpinus betulus)
170
Pohorje* Tratice* 12* Pohorska/Pohorje smreka (Picea abies), bukev (Fagus sylvatica) 1289
GIS GIS – vrt** 99 Predalpska/Pre-Alpine
mešano (graden  
(Q. Petrea), kostanj 
(Castanea sativa), 
smreka (Picea abies), 
bukev (F. sylvatica)
310
* - V l. 2009 smo na Pohorju vzpostavili novo ploskev Tratice zaradi pripojitve aktivnosti meritev, ki so že prej potekale na 
tamkajšnjem območju; meteorološka postaja zunaj gozda je ostala na istem mestu; ** sestoj za zgradbo GIS
GozdVestn 82 (2024) 6 233
Simončič P., Rupel M., Žlindra D., Kutnar L., Marinšek A.: Program Intenzivnega monitoringa gozdov  
v Sloveniji (2004–2024)
V 20. členu Pravilnika o varstvu gozdov (2009; v 
nadaljevanju: Pravilnik) je opredeljeno spremljanje 
razvrednotenja in poškodovanosti gozdov. Sklicu-
joč se na javnost, oblikovanje nacionalne gozdne 
politike in poročanje v okviru mednarodnih 
zavez, zlasti Konvencije o onesnaževanju zraka 
na velike razdalje prek meja, Okvirni konvenciji 
ZN o spremembi podnebja in EK, in drugih 
obveznosti poročanj, v okviru Javne gozdarske 
službe na GIS (skupaj s sodelavci ZGS) spremljamo 
razvrednotenost in poškodovanost gozdov ter 
vplive gozdov na blaženje podnebnih sprememb. 
S spremljanjem stanja gozdov ugotavljamo vplive 
atmosferskega onesnaževanja, vplive podnebnih 
sprememb na gozdne ekosisteme ter dinamiko in 
količino ogljika v gozdnih ekosistemih. Podatke 
spremljamo skladno z metodologijami, ki so 
določene v predpisih in dokumentih Pravilnika. 
Gozdarski inštitut Slovenije je institucija, ki pri-
pravlja metodologije spremljanja stanja gozdov 
skladno z mednarodnimi zavezami (ICP Forests, 
Navodila za izvajanje monitoringa gozdov in 
Pravilnik o varstvu gozdov) ter letnimi poročili, 
ki so javno dostopna na spletnih straneh GIS: 
https://dirros.openscience.si/Dokument.php?id= 
22622&lang=slvki.
V državah članicah EU (DČ) je bilo financira-
nje aktivnosti različno; v nekaterih so programe 
zmanjševali (Avstrija, Danska, Madžarska idr.), v 
nekaterih so jih ohranjali (Nemčija, Francija …). 
Po prenehanju veljavnosti zakonodaje EU, ki je 
določala izvajanje IM, in po prehodu odgovornosti 
iz direktorata EU, odgovornega za kmetijstvo, 
na okoljski direktorat, je sofinanciranje zlasti po 
koncu projekta Life Futmon (2011) usahnilo, DČ 
pa so same odločale o nadaljnjem spremljanju. K 
sreči so se mnoge države, med njimi tudi Slove-
nija, odločile, da bodo program izvajale na obeh 
ravneh tudi po ukinitvi sofinanciranja EU. Zaradi 
spremenljivosti podnebja, velikopovršinskih 
Slika 6-9: Zaključne delavnice projekta Life FutMon v l. 2011 na ploskvi IM na Brdu pri Kranju (foto: Matej Rupel).
Figure 6-9: The final workshops of the Life FutMon project in 2011 on the IM plot at Brdo pri Kranju (photo: Matej 
Rupel).
GozdVestn 82 (2024) 6234
Simončič P., Rupel M., Žlindra D., Kutnar L., Marinšek A.: Program Intenzivnega monitoringa gozdov  
v Sloveniji (2004–2024)
Preglednica 3: V l. 2024 potekajo na ploskvah IM (10) aktivnosti v različnih obsegih, glede na to, ali je ploskev 
II. ravni temeljna ali ne (program ICP Forests).
Table 3: In 2024, activities are taking place in IM plots (10) at different scales, depending on whether a Level II plot 
is core plot (ICP Forests programme).
Lokacija / Aktivnost
1 
O
pi
s p
l. 
*
2 
St
an
je
 d
re
ve
s
3 
Ra
st
#
3a
 R
as
t -
 in
te
nz
iv
no
4 
Fe
no
lo
gi
ja
5 
Pr
ita
ln
a 
ve
ge
ta
ci
ja
#
6 
Po
šk
od
be
 p
o 
oz
on
u
7 
M
et
eo
ro
lo
gi
ja
8 
G
oz
dn
a 
tla
##
9 
Ta
ln
a 
ra
zt
op
in
a
10
 P
re
hr
an
a#
##
11
 O
pa
d
12
 Z
ra
čn
e 
us
ed
lin
e
13
 Z
ra
k 
(O
3, 
N
H
3. 
N
O
2, 
SO
2)
14
 Z
ag
ot
av
lja
nj
e 
kv
al
ite
te
 
v 
la
bo
ra
to
ri
jih
Krucmanove konte X X e X X X A D O3 X
Fondek X X  e X X X X X A D X O3 X
Gropajski bori X X e X X X A D 0 O3 X
Brdo X X e X X X X X A D X O3 X
Borovec X X e X X X X X A D X O3 X
Lontovž X X e X X X A D 0 O3 X
Gorica X X e X X X A D O3 X
Krakovski Gozd X X e 0 X X A D O3 X
Murska Šuma X X e X X X A D 0 O3 X
Tratice X X e X X X X X A D X O3 X
Legenda:  X: v tekočem letu poteka po protokolu ICP Forests;  0: opuščeno zaradi nezadostnih sredstev in pomanjkanja 
skrbnikov ploskev,  e: nameščeni so elektronski in tračni dendrometri,  A: laboratorijske analize; O3: ozon.
ujm in mednarodnih obveznosti poročanja se je 
izkazalo, da sta programa ICP Forests na ravni I 
in II ter izvajanje Nacionalne gozdne inventure 
pomembna za pridobivanje informacij o imisijah 
dušika, biotski raznovrstnosti, zdravju gozda, 
dinamiki ogljika, sušnem stresu v gozdnem pro-
storu idr. V tem obdobju so tisti, ki so vodili ICP 
Forests, spoznali, da se mora spremeniti odnos 
programa do javnosti in začeli objavljati številne 
prispevke, knjige, javno dostopne informacije. 
Sistem pa je odprt za številne raziskovalce, ki 
želijo pri svojem raziskovalnem delu uporabiti 
podatke največjega usklajenega monitoringa 
gozdov v Evropi in na svetu (v l. 2022 je uradno 
za podatke ICP Forests zaprosilo dvaindvajset 
raziskovalcev širom Evrope). 
3 VLOGA IM GOZDOV V 
PRETEKLOSTI, DANES IN V 
PRIHODNJE
3 THE ROLE OF THE IM FORESTS IN 
THE PAST, PRESENT, AND FUTURE 
Gozdarski inštitut Slovenije je del mreže ICP 
Forests in strokovnih skupin znotraj nje že od 
leta 2004 in izvajamo osnovno dejavnost, t. j. 
intenzivni monitoring gozdnih ekosistemov po 
metodologiji ICP Forests. V ta namen smo v 
obdobju od 2004 do 2024 na Gozdarskem inšti-
tutu Slovenije vzpostavili ustrezno terensko in 
laboratorijsko infrastrukturo ter terenske ekipe 
skupaj z Zavodom za gozdove Slovenije. Zago-
tovili smo prenos znanja, na MKGP so vključili 
GozdVestn 82 (2024) 6 235
Simončič P., Rupel M., Žlindra D., Kutnar L., Marinšek A.: Program Intenzivnega monitoringa gozdov  
v Sloveniji (2004–2024)
aktivnosti v Pravilnik o varstvu gozdov (2009; 
Pravilnik). Sodelujemo s številnimi evropskimi 
instituti in si izmenjujemo informacije ter obiske 
(Italija, Avstrij, Madžarska in Hrvaška). Redno 
sodelujemo na skupnih delavnicah in delavnicah 
za usposabljanje doma ter na ekspertnih skupinah 
ICP Forests. Za zagotavljanje najvišje kakovosti 
zbiranja, analiziranja in obdelave podatkov sode-
lujemo pri krožnih testih vzorcev in razvoju ter 
harmonizaciji terenskih meritev, laboratorijskih 
postopkov, postopkov spremljanja kakovosti 
podatkov, uvajanju mednarodnih klasifikacij 
(vegetacija, WRB, tla ) idr. Pri hitri analizi Web 
of Science (WoS), ki omogoča dostop do multidi-
sciplinarnih bibliografskih baz podatkov z indeksi 
citiranosti, se je na ključni besedi ICP Forests 
pokazalo, da smo bili na GIS  glede na institucije 
vseh sodelujočih držav relativno uspešni, saj je od 
271 zaznanih objav 24 navezanih na GIS (8,8 %) 
oz. 27 na Slovenijo (9,9 %).
V zadnjih dvanajstih letih smo morali zaradi 
zmanjšanja financiranja izvajati aktivnosti v 
omejenem obsegu predvsem z željo, da bi ohranili 
terensko in laboratorijsko infrastrukturo, zadržali 
strokovnjake specialiste na GIS in vzdrževalce 
ploskev na ZGS ter da bi zadržali vpeljane stan-
darde kakovosti dela, ki omogočajo mednarodno 
primerljivost našega dela. Zaradi kratkoročne 
naravnanosti projektnih raziskav (domače in 
mednarodne) se zavedamo pomena programov 
s kontinuiteto in pomena dolgotrajnega spreml-
janja stanja gozdov na izbranih ploskvah, ki so 
del trajnih raziskovalnih ploskev GIS (Žlindra, 
D. s sod., 2023). 
Na okrogli mizi na temo Zgodovina intenziv-
nega monitoringa v Sloveniji na znanstvenem 
srečanju GOZD in LES Podnebne spremembe in 
biotska raznolikost (GIS, Ljubljana,  30. maj 2024) 
so predstavniki izvajalcev gozdov IM v Sloveniji 
(GIS, ZGS) in EU (ICP Forests; (Schwärzel, K. 
2024).) in MKGP ter občinstvo podprli nadaljnje 
izvajanje programa. Vendar je treba po mnenju 
prisotnih na okrogli mizi v program vključiti 
nove metode in tehnologije spremljanja stanja 
gozdov. Tako je npr. daljinsko zaznavanje, uporaba 
lidarskih posnetkov, spremljanje pestrosti tal, 
vključevanje genetskega monitoringa gozdov idr. 
Posebna pozornost mora biti namenjena analizi 
meritev, rezultatov monitoringa ter prenosu ugo-
tovitev v prakso, rezultati pa morajo biti dostopni 
odločevalcem in javnosti. 
V zadnjih dvajsetih letih je delo IM potekalo 
na terenu, v laboratoriju, kabinetih ter na medna-
rodnih delavnicah in srečanjih, na katerih smo se 
usklajevali ter iskali možnosti za napredek glede 
kakovosti dela, novih vsebin idr. Velika zahvala 
velja tudi terenskim sodelavcem Gozdarskega 
inštituta Slovenije in Zavoda za gozdove Slovenije, 
ki vztrajajo pri vzorčenju depozitov in skrbi za 
ploskve. Na izbranih objektih (temeljne ploskve) v 
zadnjih dvajsetih letih poteka vzorčenje depozitov 
v vseh vremenskih razmerah. 
4 ZAHVALA
4 ACKNOWLEDGEMENT
Študija je potekala v okviru Intenzivnega monito-
ringa stanja gozdov v Sloveniji, ki je del programa 
EU ICP Forests. Raziskavo je v okviru nalog Javne 
gozdarske službe GIS - JGS 1/3 (Intenzivno spre-
mljanje vpliva onesnaženosti zraka na gozdove v 
skladu s Pravilnikom o varstvu gozdov in Konven-
cije UNECE CLRTAP) in JGS 1/2 (Spremljanje 
stanja gozdnih rastišč in njihovega razvrednotenja 
kot podlage za načrtovanje in gospodarjenje 
z gozdov) podprlo Ministrstvo za kmetijsko, 
gozdarstvo in prehrano RS. Velik del aktivnosti 
je potekal v okviru postdoktorskega projekta 
Z4-4543 (Spremembe gozdne vegetacije zaradi 
vplivov globalnih in lokalnih okoljskih sprememb 
v daljšem časovnem obdobju) in Programske 
skupine P4-0107, ki ju financira Javna agencija za 
znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost 
RS (ARIS), v zadnjem obdobju Podnebni sklad 
(2022-2023),  Life Watch. Program je bil deloma 
izveden v okviru pripravljalnega projekta eLTER 
faze (eLTER PPP), projekta eLTER Advanced 
Community Project (eLTER PLUS), in projekta 
Razvoj raziskovalne infrastrukture za medna-
rodno konkurenčnost slovenskega prostora RRI 
- RI-SI-LifeWatch, ki ga financirata Republika 
Slovenija, Ministrstvo za izobraževanje, znanost 
in šport, ter Evropska unija iz Evropskega regio-
nalnega Evropskega sklada za regionalni razvoj, 
Podnebni sklad (2022–2023). 
Posebna zahvala Mateju Ruplu in Danielu Žlin-
dri ter mnogim drugim sodelavcem Gozdarskega 
GozdVestn 82 (2024) 6236
Simončič P., Rupel M., Žlindra D., Kutnar L., Marinšek A.: Program Intenzivnega monitoringa gozdov  
v Sloveniji (2004–2024)
inštituta Slovenije in Zavoda za gozdove Slovenije 
za pomoč pri izvedbi programa spremljanja stanja 
gozdov v skladu s Pravilnikom o varstvu gozdov v 
Sloveniji in programoma ICP Forests v Sloveniji.
5 VIRI IN LITERATURA
5 REFERENCES
Čater, M., Ferlan, M., Kobal, M., Kovač, M., Kutnar, 
L., Levanič, T., Marinšek, A., Rupel, M., Simončič, 
P., Sinjur, I., Skudnik, M., Urbančič, M., Vilhar, U., 
Žlindra, D., 2017. Program in metodologija ICP 
forests v Sloveniji. V: VILHAR, Urša (ur.), ŽLIN-
DRA, Daniel (ur.). 30 let spremljanja stanja gozdov 
v Sloveniji. 2., dopolnjena izd. Ljubljana: Gozdarski 
inštitut Slovenije, Založba Silva Slovenica, 2017. Str. 
11-13, ilustr. Studia Forestalia Slovenica, 156. ISBN 
978-961-6993-24-1. ISSN 0353-6025. https://doi.
org/10.20315/SFS.156. 
Uredba Sveta (EGS) št. . 3528/86 o varstvu gozdov 
Skupnosti pred onesnaženostjo zraka. 
Uredba Komisije (ES) št. 1091/94 z dne 29. aprila 1994 
o določitvi nekaterih podrobnih pravil za izvajanje 
Uredbe Sveta (EGS) št. 3528/86 o varstvu gozdov 
Skupnosti pred onesnaženostjo zraka.
KALAN, Polona. Vsebnost kovin v gozdnih tleh ter 
iglicah in listju gozdnega drevja na ploskvah 16 X 
16 km mreže v Sloveniji = The metal content in 
forest soil, forest tree needles and leaves on plots 
inthe 16 X 16 km Slovenian forest network. Zbornik 
gozdarstva in lesarstva, 52. ttp://dirros.openscience.
si/IzpisGradiva.php? id=7473.
Kalan, J., Kalan, P., 1997. Razvoj in pomen pedološkega 
laboratorija na Gozdarskem inštitutu Slovenije = 
The development and meaning of the laboratory 
for soil science at the Slovenian Forestry Institute. V: 
HOČEVAR, Milan (ur.), JURC, Maja (ur.). Znanje za 
gozd : zbornik ob 50. obletnici obstoja in delovanja 
Gozdarskega inštituta Slovenije = Knowledge for the 
forest : proceedings on the occasion of 50 years of 
the existence and activities of the Slovenian Forestry 
Institute. Ljubljana: Gozdarski inštitut Slovenije, 1997. 
Str. 55-60. ISBN 961-90316-3-6. 
Kraigher, H. (avtor, urednik), Božič, G., Čater, M., Čas, 
M., Jurac, D., Jurca, M., Kalan, P., Kutnar, L., Kralj, A., 
Robek, R., Simončič, P., Smolej, I., Urbančič, M., Rupel, 
M., Diaci, J., Šircelj, H., Sinkovič, T., Ribarič-Lasnik, 
C., Al Sayegh-Petkovšek, S., Beričnik-Vrbovšek, J., 
Piltaver, A., Agerer, R., Trošt Sedej, T., Vilhar, U., 
1999. Raziskave gozdnih tal in rizosfere ter njihov 
vpliv na nekatere fiziološke parametre gozdnega 
drevja v izbranih gozdnih ekosistemih, sestojnih 
tipih in razvojnih stadijih gozda : elaborat. Ljubljana: 
Gozdarski inštitut Slovenije, 1999. http://dirros.
openscience.si/IzpisGradiva.php?id=6631, https://
dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=6631. 
Kirchner M., A, Prescher, T., Schwärzel K, editors (2023) 
Forest Condition in Europe: The 2023 Assessment.ICP 
Forests Technical Report under the UNECE Conven-
tion on Long-range Transboundary Air Pollution (Air 
Convention). Eberswalde: Thünen Institute. https://
doi.org/10.3220/ICPTR1697801881000. 
Konvencija 1979. Convention on Long-range Transboun-
dary Air Pollution. UN/ECE. (http://www.unece.
org/fileadmin/DAM/env/lrtap/full%20text/1979.
CLRTAP.e.pdf).
Pravilnik o varstvu gozdov 2009. Uradni list RS, št. 
114/2009 z dne 31. 12. 2009. 
Regulation (EC) No 2152/2003 of the European 
Parliament and of the Council of 17 November 2003. 
concerning monitoring of forests and environmental 
interactions in the Community (Forest Focus). Official 
Journal L 324 , 11/12/2003 P. 0001 - 0008. (http://
eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/HTML/?
uri=CELEX:32003R2152&from=EN).
Schwärzel, K. 2024.  Long-term monitoring of the 
effects of anthropogenci and natural stressors on 
forest ecosystems under the UNECE Air Convention. 
Simončič, P. 1995. Preskrbljenost gozdnega drevja z 
mineralnimi hranili na 16x16 km bioindikacijski 
mreži = The procurement of forest trees with mineral 
nutriments on the 16 x 16 km bioindication network. 
Zbornik gozdarstva in lesarstva : forest and wood 
science & technology. 1995, 47, str. 117–130. http://
dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=7269.
Simončič, P., Smolej, I., 1997. Ekosistemske raziskave 
na Gozdarskem inštitutu Slovenije = Ecosystem 
research at the Slovenian Forestry Institute. Znanje 
za gozd: zbornik ob 50. obletnici obstoja in delovanja 
Gozdarskega inštituta Slovenije Ljubljana: Gozdarski 
inštitut Slovenije, 1997. Str. 81–92. 
Simončič, P., Smolej, I., Kalan, P., Mavsar, R., Levanič, 
T., 2003. Intenzivno spremljanje stanja gozdnih 
ekosistemov (IMP-SI) : letno poročilo (2003) = 
Intensive monitoring in Slovenia (IMP-SI) : annual 
report (2003). Ljubljana: Gozdarski inštitut Slovenije: 
= Slovenian Forestry Institute; Wageningen: Alterra, 
2004. 29 str., ilustr. ISBN 961-6425-18-8. 
Simončič, P., Grebenc, T., Kraigher, H., Čater, M., Ur-
bančič, M., Vilhar, U. 2004. Nat-Man WP4 : Slovenia. 
Ljubljana: Gozdarski inštitut Slovenije, 2004. 44 str..
Smolej, I., 1997. Možnosti za celostni monitoring učin-
kov onesnaženega zraka na ekosisteme v Sloveniji = 
Possibilities for integrated monitoring of air pollution 
effects on ecosystems in Slovenia. Zbornik gozdarstva 
in lesarstva : forest and wood science & technology. 
GozdVestn 82 (2024) 6 237
Simončič P., Rupel M., Žlindra D., Kutnar L., Marinšek A.: Program Intenzivnega monitoringa gozdov  
v Sloveniji (2004–2024)
[Tiskana izd.]. 1997, vol. 53, str. 49-70, ilustr. ISSN 
0351-3114. https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.
php?id=16854. 
SMOLEJ, Igor, KUTNAR, Lado, URBANČIČ, Mihej. 
Izbor in priprava predela za celostni monitoring 
vplivov onesnaženega zraka na ekosisteme v Sloveniji 
= Choice and preparation of an area for integrated 
monitoring of the effects of air pollution on ecosys-
tems in Slovenia. Zbornik gozdarstva in lesarstva : 
forest and wood science & technology. [Tiskana izd.]. 
1996, št. 49, str. 161-186. http://dirros.openscience.
si/IzpisGradiva. php?id=7294, DiRROS - Digitalni 
repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije, Di-
gitalna knjižnica Slovenije - dLib.si.
Smolej, I., 2001. Celostni (integralni) monitoring gozd-
nih ekosistemov kot del okoljskega monitoringa v 
Sloveniji. V: Kutnar, Lado (ur.), Smolej, Igor (ur.). 
Raziskave gozdnih ekosistemov na območju Mošenika 
pri Kočevski Reki : zbornik prispevkov. Ljubljana: 
Gozdarski inštitut Slovenije: Zavod za gozdove 
Slovenije, 2001. Str. 4-7, ilustr. ISBN 961-6425-02-1. 
Urbančič, Mihej. Temeljni izsledki pregleda gozdnih 
tal na Slovenski 16 X 16 kilometrski bioindikacijski 
mreži = Basic findings as to forest soil survey in 
the Slovenian 16 X 16 KM bioindication network. 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 52. http://dirros.
openscience.si/IzpisGradiva.php?id=7477.
Vel, E., Simončič, P., Vries de Wim., 2004. Implementa-
tion of a mandatory programme on Intesive Forest 
Monitoring in Slovenia. Alterra-rapport 1171, Alterra, 
Wageningen, 43 p.
Žlindra, D., Levanič, T., Skudnik, M., Simončič, P., 2023. 
Predlog metodologije za spremljanje stanja gozdov za 
l. 2024. Predlog metodologije v skladu s Pravilnikom 
o varstvu gozdov (2009) in mednarodnimi zavezami 
(Konvencija UNECE CLRTAP). Ljubljana, Gozdarski 
inštitut Slovenije, 16 str.