Politični ogled. — Na Kraniskem se vse stranke pridno pripravljajo na deželnozborske volitve, ki se vršijo meseca decembra. Liberalci in socialni demokratje hocejo iti skupaj v boj proti Slovonski Ljudski Stranki ter rešiti, kar se rešiti da. Orožje jim je laž i.n obrekovanje, kakor povsod. Liberalec sicer v politiki navadno laže, toda v volilnih bojih ta posel posebno pridno opravlja. Slovenska Ljudska Stranka pa gre z veliko saniozavestjo v borbo. L'pa, da bo obdržala vse dosedanje mandate in še liberalcem ugrabila vsa) 2 mandata. Socialnim demokratom pa ne more nič ugrabiti, ker nie nimajo. Dosedaj je S. L. S» postavila že več kandidatov. — Dunaiski nadškof dr. Pifl bo baje kmalu postal kardinal. Slovenci že nimamo kardinala, od kar je umrl naš štajerski rojak dr. Jakob Missia. Tudi Hrvatje jiimajo nobenega kardinala. — NemSki cgsar^ jo^prctcklc dni obiskal najprej prestoloifaslednika FfanfJ1 Ferdinanda na njegovem gradu Konopišt na Ceškem, In potem cesarja v Senbrunu. Sedaj se hoce nemški cesar zopet priknplti naši državi, proti kateri je ob zadnjihbalkanskihzmedali tako nasprotno nastopal. Torla avstrijski narodi dobro vedo, da Prusu ni nič verjeti. On nas ima rad, dokler nas rabi. Kadar rau nismo v nobeno hasen več, ie pa tudi ljubezen proft. Kako neprijateljsko so zopet Prusi nedavno ravnali pri Lipsiji, ko se je odkril spomenik umrlim vojakom v vojski Avstrije, Rusije in Prusije prot: Napoleonu! Nemžki govornik je vpriCo nemškega oesarja, našega prostolonaslednika in ruskegavelikega kneza govoril, kakor da bi se bili pri Lipsiji vojskovali sami Nemci. Toda zgodovinsko resniSno je, da se je tokrat še veftipa Nemcetv po pasje ponižno klanjala Napoleonu in se borila na njegovi strani proti omenjeni trozvezi. Zgodovinsko respicno je tudi, da so Prusi v vojski najmanj pomenili. Toda sedaj odpirajo usta na široko, češ, mi smo bili že od nekdaj junaki. Tudi cesar Viljem se da po svojih listih hvaliti, kako velik prijatelj Avstrije je. Za to prijateljstvo ne dajo avstrijski narodi počenega groša veS.. — Krivičnost Nenicev. Na Dunaju v nižjeavstrijskem deželnem zboru se je sprejela postava, imenovana Kolisko, po kateri se na Nižjeavstrijskein ne bo smela ustanoviti nobena nenemška šola, s 6imur bodo udarjeni posebno Cehi. Dunajcanje šuntajo tudi gornjeavstrijski, tirolski in predarlski deželni zbor, da naj napravijo enake postave. — Madžarska propalost. Prejšnji ministrski predsednik Lukac je moral odstopitl, ker se mu je dokazalo, da je spravil več milijonov denarja v strarikino blagajno, namesto v državno. Zadnjo soboto, 25. oktobra, se je otvoril državni zbor v Budimpešti in kot prvi je nastopil sedanji ministrski predsednik grof Tisa ter se zagovarjal, zakaj da še ni vrnil neki družbi poldrugi milijon kron, katere je Lukafi, ker je dovolil družbi igralnico, zopet sprejel za strankino blagajno. Govori se nadalje, da je LukaS tudi precej oškodoval zaklad srbske cerkve na Ogrskem in da je to razlog, zakaj je patriarh Bogdanovic tako skrivnostno izginil. In še druge enake umazane refii se govorijo, kar je znamenje, da je madžarstvo silno pok\rarjeno. Tem hujše mora biti slovanskim narodom na (Jgrskem, ako morajo prenašati jarem takih propalic. — Nasilni Madžari. Ogrska vlada prepoveduje Slovakom, ki hočejo braniti svoje narodne pravice, vsako shajajije. Pred kratkim se je zbralo jia neki gorski planoti na shod nad 2000 kmetov. Za shod so izvedeli orožniki in so kmete razgnali, nekaj jili pa aretirali. Obtoženi bodo rovanja proti madžarski narodnosti, oziroma ogrski državi, — Sijajna zmaga katollžanov na Badonskem. Ob volitvi dne 22. oktobra v badenski deželni zbor je bilo izvoljenih 29 pristašev katoliškega centra, 5 konservativcev, 8 narodnih liberalcev, 1 divjak, 1 pristaš ljudske straoke in 9 socialnih demokratov; torej 53 poslancev. Ožjih volitev bo 20. Desnica (centrum in konservativci) šteje že 34 poslancev. Vseh poslancev je 73. Stevilo glasov oentra je od 91.176 leta 1909 poskočilo na 116.153. Ako še pridobijo katoliSajii in ko^iservativci vsaj 3 mandate pri ožiili volitvah, bodo imeli v badenskem deželnem zboru večino. Tako napredujejo katoličani v Nemeiji. Volilci so pametni in nočejo voliti liberalnih in socialno-demokraških kandidatov. — Badensko je samostojna dežela v Neraciji. — Balkau. V soboto, dne 25. oktobra, so se srbske čete umaknile iz Albanijo do po londonski pogodbi doloSene meje. Srbska vlada je to naznanila avstrijski. S tem je novejša napetost med Avstrijo in Srbijo sreSno odstranjena. Srbija bo obdržala na albanski meji mocne vojaške čete, da je prlpravljena proti zopetnim vpadom Albancev. Ob enem s srbskimi so se umaknile tudi črnogorske čete iz albanskega ozemlja. — Spor med Turcijo in Grcijo se bo skoro gotovo vendar mirno poravnal. Med mirovnimi zastopniki obeli držav se je te dni na posvetovanju v. Carigradu dosegel sporazum. — Bolgari so uradno zasedli vse kraje v Trakiji, ki jim glasom turško-bolgarske mirovne pogodbe pripadajo. — Sloviti branilec Odrina, Sukri-pašu, kateri se je naliajal sedaj v bolgarskem vjetništvu v Sofiji, se je vrnil te dni v Carigrad. — NaBalkan se vračamir. — Katoličanstvo v Makedoniji. v veliki dvorani ,,Slovanske Besede" v Sofiji se je dne 22. t. m. vršil javenshod, nakaterem se je razpravljaloo združltvi makedonskili Bolgarov s katoliško Cerkvijo. Več govornikov jo z veliko vnemo govorilo za to zilružitcv. Proti njej se je oglasil samo eden govornik, ki je povdarjal, da bi se Bolgari potem odtujili Rusiji. Posvetovanja sq nadaljujejo. — Državnozborske volitve v Italljl. V nedeljo, dne 26. oktobra, so se vršile po vsej Italiji državnozborske volitve na podlagi splošne, enake in tajne volilne pravice. Skupno se je volilo 508 poslancev. Volitve so se vršile po novem volilnem redu, ki je zvišal število volilnih upravičencev od 3,000.000 na 8 mi Jijonov 700.000. Vsak volilrri okraj je volil po enega poslanea. Volitev se mora pričeti ob 8. uri zjutraj in končati najkasneje ob 8. uri zvečer, na kar se prične skrutinij (štetje glasov), ki mora biti končan do polnoči, Da je tajnost volitve zasigurana, so bili uvedeni posebjii kuverti in voliljii listki, ki so bili opremljeni s podobami kandidatov, da so tisti, ki ne znajo ne brati ne pisati, kandidate lahko razločevali, Volilno gibanje je bilo jako ostro.. Na mnogih krajih je prišlo jia sliodih do krvavih pretepov in glasom poročil iz Rjma je bilo pri tamošniih volitvah kar G ljudi ubitih. Stevilo kandidatov za 508mandatov je znašalo čez 1300.. Katoliška stranka je le malokje nastopila s saraostojnimi kandidati, ampak je skoro povsod podpirala tiste kandidate, ki so obljubili, da v državnern zboru ne bodo nastopali proti katoliški cerkvi. Kakor je videti iz poročil, je dosegla vlada pri volitvali večino. .Med izvoljenci je tudi 19 pristašev katoliške stranke. Potrebnih je še 64 ožjih volitev. — Najmanjša ljudovlada nsi svetu je državica ,.San M.arino" v Italiji, Cela dcželioa je dolga komaj 6.km na daljavo, to je dobro uro hoda. Ta državica je sedaj skleplla, povefiati svojo armado od 10 mož na 30. Artilerlja je obsegala dosedaj 1 sam top, a letos so kupili še 3, tako, da imajo sedaj 4 topove In 30 mož stalne vojske. Toda glej spaka, topov sedaj ne morejo rabiti, ker nesejo topovi 14 km daleč, dežela je pa dolga le 6 lan!! Sedaj so politiki v veliki zadregi, kaj se ima zgoditi s teml 4 topovi! — Odstop liberalnega minlstrstva na Spanskem. Ta država je veljala nekdaj kot katoliška dežela in ljudstvo je še sedaj po veliki veCini iskreno katoliško.. Dokler so bili pa čelu španski vladi katoliški mozje, je bil v državi še mir in red. Od kar so pa prišli do vladnega krmila liberalci in jih celo kralj Allonz sam podpira, se na Spanskem širi in utrjuje republikanska in anarliistična stranka. Celo velik del liberalne stranke ni več zadovoljen s sedanjo vlado ter ji je odpovedal sodelovanje. V seji senata dne 25, oktobra je ministrski predsednlk Romanones poročal o zunanjem in notranjem političnem položaju. Končno so vladni poslanci predlagali vladi zaupnico, katera pa je bila s 106 glasovi konzervativnih in nezadovoljnih liberaloev proti 103 glasovom odbita, Liberalno ministrstvo je vsled tega odstopilo. Sedaj je zavladala nejasnost in zmešnjava. Kralj Alfonz je ponudil sestavo novega ministrstva možem katoliške stranke, toda voditelj konzervativcev je to odklonil. Liberalni listi grozijo z nemiri, če se poveri sestava ministrstva katoliškim možem. — Upor na Portugalskem. Pristaši kraljestva skušajo zadnji Sas na Portugalskem zopet izpodkopati tla liberalni ljudovladi. Organizirali so svoje pristaše na upor, ki je izbruhnil zadnje dni prejšnjega tedna. V vecjih portugalskih mestih/ je izbrulmil upor z vso silo na dan. Oboroženi pristaši kraljestva (monarhisti) so napadli vladne cete. Upornikom so so pridružiii po nekod tudi vojaki, Prišlo je do krvoprelitja. Do nedelje, 20. oktobra, je bilo ustreljenih nad 100 ljudi. Vlada je uporabila vojaško silo in je upor že potlačila. Pozaprli so mnogo odličnili voditeljevmonarhistov in celo vec odličnik castnikov, ker jih dolžijo vodstva upora. — Spor med Mehiko in Združenimi državami S.Amerike, Zacasni predsednik mekikanske ljudovlade, Huerta, bo pajbrž še dalje ostal na krmilu, ker je volitev novega predsednika vsled premajh.ne udeležbe neveljavna. Evropske velesile so se baje izjavile, da priznavajo Huertovo izvolitev, le Združene države se protivijo tej izvolitvi, čeŠ, da je Huerta skozi kri prišel na krmilo. Huerta je nasprotnik Združenihdržav; nedavno so Huertovi vojaki pobili ve6 severoameriških držav>ljanov. Združene države zahtevajo zadošcenje. Ako tega r.e bo, grozi vlada Združenih držav z oboroženo silo, Mehikanska vlada je v zadnjem 5asu pomnožlla svojo armado od 85,000 na 150.000 mož.