Ptuj — bogastvo turističnih zanimivosti O sestanku predsednikov vlad velesil, na katerem bi proučili položaj na Srednjem vzhodu, zad- nje čase slišimo in beremo na vsaikem koraku. Kazalo je, da se bodo prizadeti silednjič domenili za tako srečanje v okviru Var- nostnega sveta, potem ko je Hruščev — ob lahni podpori fran- coskega premiera de Gaulla — skušal zaman prepričati London in Washinqton, da bi imela še največ uspeha — zaprta konfe- renca irveti Združenih narodov, na kateri bi sodelovala še indij- ski ministrski pred^edn-k Nehru in olavni tajnik OZN Hammar- skjoM. Toda v Moskvi so šli po drugi poti. Najnm^ejši odgovor Hrušče- va se zavzema za izredno zase- danje Generalne skupščine. Ute- meljitve, ki jih sovjetski držav- nik navaja, v mrarsičem drže. Pravi, da bi Vamo'Stni svet ne mogel pravično razsoditi o polo- žaju na arabskem polotoka, ker je sestavljen povečini iz članic Atlantskega i>akta oziroma bag- dadske vojaške zveze ter pakta Z3. Jutjovzhodno Azi^jo. Vsaka odločitev bi dišala torej — po zahodnem bloku. Sovjetski pred- stavnik bi teda^ pač moral po- seči po »veto«, s čimer bi pre- prečil, k«t sodijo v Moskvi, »eno- stransko rešitev oziroma priporo- čilo«. In iiciitek bi bil enak — nfefi. 2Ianimivo je, da so v Londonu in Washingtomi v najnovejši predlog Hrušceva ceJo privoKli. »Dobro obveščeBti« krogi jM^vi- jo, da se ameriški in britanski diplomaciji v Generalni skupščini nt treba bati preostrih sovjetskih napadov zaradi intervencije v Libanomi in .Tordaitiji, ker lahko svoje ravnanje branita s pravno zaikonitimi in jasnimi dokaizi. Ei- senhower je na primer že sporo- čil, da bo ameriška delegacija na zasedanju dokazala, da je ameri- ška vlada ravnala povsem v du- hu Ustanovne listine, ko je uka- zala svojim enotam, naj se iz- krcajo na libanonskih tleh. Sled- njič jih je povabil zakoniti pred- sednik republike, britanske v Jordanijo pa kralj. (O dejanskih razlogih za posredovanje — za- ščiti anglo-ameriških petrolej- skih družb — seveda rad vsak molči!) Več glavobola je povzročila odločitev Pariza, da ne bo sode- loval v razpravi o Srednjem vzhodu na izrednem zasedanju GS. Temu se nihče ne čudi. Pa- riški diplomati že naprej slutijo, da se bo kak govornik dotaknil alžirskega vprašanja in napadel Francijo. Kako bi tudi lahko obravnavali samo položaj v Li- banonu in Jordaniji, to je samo v dveh arabskih deželah, ko pa je dandanes jasno, da teh dveh vprašanj ni mogoče ločiti od ce- lotnega arabskega problema, od vse močnejšega nacionalističnega gibanja po vsem Arabskem pol- otoku in v Severni Afriki. Londonski komentatorji opo- zarjajo, da je Generalna skup- ščina forum; kjer po mili volji natezujejo probleme, medtem ko bi »ožji sestanek« prinesel več uspeha. To je do neke mere res, kajti razprave zadnjih let kažejo, da se najvišji mednarodni forum povečini ni mogel odločiti za — uspešen poseg. Vendar to ni vedno tako. Spomnimo se samo agresije na Koreji in anglo-fran- cosko-izraelskega napada na Egipt! Pozabiti tudi ne smemo, da je OZN razširila svoje vrste z novimi člani, ponajveč iz Afrike in Azije, in da nekdanja zahod- na večina ni več tako ti-dna, po- sebno še ne. če upoštevamo vr- zeli in lulmje t njenih lastnih vrstah. Če že ne več, predstavlja OZN s svojo Veliko skupščino mogočno svarilo in kdo se mo ne pokorava, izgubi todl mednarodni ogled. O tem, ali naj sklice jo izredni sestanek GS, bo danes odločal Varnostni svet. Pričakujejo, da na večje težave ne bo naletel. Največ preglavic utegne povzro- čiti francoska delegacija, ker v Parizu za tako razpravl^bnje niso nič navdušeni. Vemo, da tarejo vlado generala de Gaulla hude notranje skrbi. Pred durmi je ta- ko imenovani referendum voliv- cev o novi ustavi, ki naj bi za- jamčila izvršnim organom, to je vladi, več pravic ter omejila delo skupščine oziroma poslancev na »najnujnejše«. Težak boj bije tudi na gospodarskem področju, kjer skušajo omiliti težak polo- žaj v državnem proračunu m tr- govinski bilanci. Zaradi samo- stojne, večkrat tudi proti Ame- ričanom naperjene politike, de GauUe ne more več računati na ameriške dolarje tako, kakor so to delali njegovi predniki. Fran- cija išče, kot radi poudarjajo v Parizu, rešitev iz težav — v sa- nri sebi. Omenimo naj še tudi prizade- vanja Anglije, da bi se s Turčijo in Grčijo domenili o rešitvi cipr- skega vprašanja. Tudi londonske kroge muči slaba vest, kajti prav lahko se zgodi, da bo mo- rala britanska vlada na zatožno klop pred Generalno skupščino v jeseni, četudi ne na izrednem zasedanju, ker zadeve še ni uredila. Vsak dan beremo v časopisih o napredku domačega turizma in o prizadevanjih družbenih činite- Ijev, da bi se tririzetn čin^lj in eimiprej razvil. Zato ne bo odveč, če v la Turistično in olepševalno društvo Ptuja in Svet za turizem in gostinstvo pri ptujski ofcčmi. Po zaslugi društva dosega Pt«j lep napredek. Ureje- na sta oba ptujska parka. Veliko delo je društvo opravilo v Ljud- skem, -^"rtu. ki predstavlja eno najlepših točk v nasi neposredni okolici. V Ljudskem vrtu pa je društvo očistilo ribnik, ki je bil do sedaj docela zanemarjen ter ga v zimskem času spremenilo v prijetno drsališče za otroke. Ure- dilo je in prestavilo klopi, otroško igrišče z raznim orodjem za igra- nje, zasadilo cvetlične grede in uredilo poti. Društvo pa čakajo še .mnoga dela pri olepšavi mesta Ptuja. Društvo in Svet se trudita, da se odstranijo njševine nekda- nje minoritske cerkve, ki jih ni bilo mogoče zaščititi in na tem mestu urediti park. Društvo bo tudi še letos in-edilo grajski hrib in ga spremenilo v javni park, ki bo potreben sedaj z novo grajsko restavracijo. Turistično in olepševalno druš- tvo in Svet za turizem in gostin- stvo pri občini sta tudi veliko pripomogla k razvoju turizma in gostinstva v Ptuju. Opremljena so bila najvažnejša križišča z napisi v treh jezikih: v slovenskem, nemškem in francoskem jeziku. Društvo je dalo fotografirati naj- pomembnejši kulturno zgodovin- ski spomenik Ptuja in okolice ter najlepše motive Slovenskih goric in Haloz, da bi tako zadostili po- vpraševanju tujcev po razgledni- cah Ptuja in okolice. Društvo je izdalo prospekt Ptuja in okolice v petnajsttisoč izvodih, ki bo še le- tos razprodan. Lansko leto je bil izdan turistični vodnik I*tuja in okolice, katerega je že nad Jelo- vico razprodanega. Društvo in Svet delata na temelju: zbuditi čimveč zanimanja za naš kraj in okolico pri domačih in tujih turi- stih, obenem pa poskrbeti, da bi se ti pri nas počutili kolikor mo- goče udobno, kar je vsekakor tudi garancija za njihov ponovni obHsk. Turistično društvo se je že dalje časa ukvarjalo z mislijo, kako urediti na gradu gostišče, ki bo primemo stavbi in izletnikom, ki jih bo sprejemal. Ker samo ni moglo urediti tega vprašanja in ker je t»di bivši ptujski okraj kredit, ki ga je že narrtenil za ureditev bifeja na gradu črtal, občina pa, ki je imela dobro vo- ljo, ni zmogla takih finančnih bremen, se je obrnilo društvo na podjetje »Slovenske gorice«, naj bi uredilo prostore v gradu ter odprlo primemo restavracijo. Po zaslugi agiJnega direktorja tov. Krivca in delavskega sveta, je sklenilo omenjeno podjetje teme- ljito restavrirati in urediti prosto- re sedanjega bifeja ter še neka- tere sosedne prostore in na ta način urediti eno najlepših turi- stičnih točk. Zidarska dela so že gotova in grajska restavracija bo v začetku septembra odprta. Pre- pričani smo, da bomo dobili Ptuj- rani z novo restavraci.io na gradu ne le najlepše gostinske prostore, ampak da bodo tudi izletniki od- nesli iz Ptuja vse drugačen vtis kot do sedaj. Tudi večina ptujski gostiln je po svojih denarnih možnostih preuredila svoje lokale (Beli križ. Pri Pošti, Slovenske gorice, Zu- pančič, Strašil, Slon itd.). Gostil- na pri Roziki se je lotila večjih del, ker je dobila posojilo in pre- uredila svoj vrt, ki je gotovo naj- lepši v severovzhodnem delu Slo- venije. Ena naših najbolj bolečih točk pa je graditev ptujskega hotela. Statistika nam kaže, da je obiska- lo Ptuj v lanskem letu 66'81 do- mačih turistov s 16.675 nočitvami in 322 tujih turistov s 375 no- čitvami. Prenočišča pri Belem kri- žu in Krajniku ne zadoščajo niti po kapaciteti, niti po udobnosti. Jasno je, da se bo Ptuj kl,iub svo- ji bogati zgodovinski tradiciji in kljub lepotam svoje okolice lah- ko začel razvijati kot turistično središče spodnje-Dravskega po- lja, Haloz in dela Slovenskih go- ric šele takrat, ko bo dobil ure- jen hotel. Na pobudo Turističnega društva in Sveta so se sestali predstavniki mariborske okrajne gostinske zbornice, ptujski gostinci ter za- stopniki občine Ptuj in zastopni- ki Društva in Sveta, ki so posku- šali rešiti to vprašanje ter ga po- tisniti vsaj z mrtve točke. Občina je sedaj že dala svoj načelni pri- stanek za gradnjo hotela in bo v ta namen najela dolgoročno f>o- .sojilo. Kmalu bo določena lokaci- ja in izdelan idejni načrt in upaj- mo, da bo Ptuj za nekaj let prišel do pref>otrebnega hotela. Turistično društvo je tudi letos organiziralo več izletov na Pohor- je, v Slovenske gorice; v načrtu je še več izletov: v Logarsko do- lino. Rogaško Slatino, na Koroško in Mežico, kamor nas je povabilo pruristično društvo v Mežici. Tu- ristično društvo je tudi organizi- ralo v mesecu juniju turistični te- den s turističnimi predavanji, umetniško razstavo ptujskih umet- nikov prof, Janeza Mežana, prof. Albina Lugariča in Jana Oeltjena, izlet in za zaključd< turistično tombolo. Turistično društvo in Svet bo- sta složno nadaljevala delo in se še naprej borila, da bo Ptuj čim- prej dobil hotel, ki ga to zgodo- vinsko mesto zasluži in ki ga obišče vsako leto do 60.000 izletnikov in turistov. M. J. VEČ STANOVANJ ZA DELAVCE Na občinskem komiteju v Ptuju je bilo v sredo, 6. t. m., posvetovanje predsednikov de- lavskih svetov in odgovornih predstavnikov občinskega ljud- skega odbora o vprašan,ju pospe- šene izgradn.je stanovanj za de- lavce podjetij na področ.ju občine, zakar naj bi izrabili vsa možna sredstva; oblika udeležbe z last- nimi sredstvi ob najet.tu kredita, nakup stanovanj, ki jih gradi stanovanjj^ka skupnost, posojila poedincem. ki so pripravljeni vlagati lastna sredstva in delov- no silo. toda ne v obliki večsta- novanjskih hiš. Obravnava tega vprašanja je pomembna zlasti zdaj. ko sestavljajo d«»lavski ko- lektivi perspektivni gospodarski plan za razdob.ie 1957'58. Postav- ljene naloge bo možno realiz«-ati, ker se odpirajo z zvišanjem pro- izvodnje m z razvojem oblik neposrednega odpravljanja z iistvar,jenimi sredst^-i široke mož- nosti za vlaganje sreds?te%- na ti- sta področja, ki odlocih^o vpliva- lo na dvig žii-tjenjsdce ra,vni de- kwnega človeka. v različnih krajih zelo razRčno pojmujejo vlogo in naloge novih stanovanjskih* skupnosti. Ta raz- loček se ne kaže samo v različnih oblikah dela stanovanjskih ski^- nosti, amp^k v Distveno drtjgač- nem pojmovanju osnovnega kon- cepta nove stanovanjske skupno- st;, kakršnega pred vid e^'a osnu- tek zakona o stanovanjskih skup- nostih. Zategadelj to nerazume- vanje v sedanjem obdobju ovira širše ustanavljanje in razvoj sta- novanjskih skupnosti. Čeprav je v osnutku zakona jasno poudarjena misel nove sta- novanj.ske sikupnosti kot družbe- nega organizma, ki mu je osnov- na nailoga skrb za delovnega člo- veka in družino, se v mnogih krajlih ne morejo iztrgati iz ozkh okvirov dejavnosti dosedanjih sta- novanjskrh skupnosti, ki so skup- no s stanovanjskimi upravam^i in hišnimi sveti skrbele za vzdr- ževanje stanm'anjskega fonda. Takšne administrativne stano- vanjske skupnosti so bile izrazit pomočnik komunalnih organov^ pri občinah. Prav gotovo ne mislimo naprej razvijati take stanovanjske skup- nosti, ki bodo samo adm-.nistra- tvne podružnice komunalnih or- ganov pri občini, pač pa samo- sto.in3 samouprava stano^/alcev posameznega področja. Za boljše ra^zumevanje naj še enkrat po- udarimo bistvo nove stanovanj- s.ke skupnosti. To .ie lahko samo zd'jžitev dražin na dc*ločenem r>odročiu za s:kupr!o. laž,j€ 'n boljše re&evanie njihovih živ- ljm,jsk'h \'pras3rfj. V okviru te naloge pa naj začne s tisto de- ,javnostjo, ki je na določenem področju najbolj pereča. Nekje je to preskrba potrošnikov, dru- god '/arstvo ;n pomoč v vzgoji otrok, drugod zopet obrati druž- bene prehrane in podobno. Dejav- nost stanovanjske skupnosti mo- ra biti torej živ odraz material- ne zainteresiranosti prebiivalcev, ki se združujejo zato, da bi si s samoF>omoč.jo in s samoprispevki ter sredstvi, ki jih bodo prispe- vale gospodarske organizacije uredili Ž!vl.ienje, izboljšali svoj življenj.ski standard. Zaradi tega je ustanavljanje najrazličnejših usKižnostnih dejavnosti za pomoč družini ena prvih nalog stano- vanjske skupnosti. Kot kažejo dosedanje izkušnje, .je za ustanavljanje stanovanjske skupnosti potrebna politična ori- prava v okviru organizacij SZDL, sndikata, zborov volivcev, raznih družbenih organizacij in ljudskih odborov. Največja pomanjklj-vost v dosedanjem delu političnih'or- ganizacij je bila predvsem v tem. da občine in organizacije SZDL niso takoj v začetku priprav za ustanavljanje stanovan.jskih skup- nosti pritegnile k sode1o\'aniu predvsem gospodarske orp an i za- C'je, njihove delavske svete in sindikalne organizacije. Prav oni bi moradi bit: pobudniki in orga- nizatorji stanovanjskih skupnostrl. Zato .]€ v industrjjskih sredi- ščih še najmanj narejenega, ker ozko pcsta-vl-iene na'''oqe m vloge stanovanjske skupnosti m pnvk- čMo gospodarske organizacije, de- lan^ke svete m sindikalne orga- nizacije, da bi se bolj zavzele za razvoj stanovanjske skupnost.. Stanovanjska skupnost mora temeljiti na samovzdrževanju, pr- spevki občine in gosipodarsk h or- ganizacij, pa so 1 a hko s amo z ač et - na pomoč za določena dela. Po- dobno je s krediti, čeprav so kre- diti bolj realna in bolj sprejem- l.jiiva oblika pomoči stanovanjskim skupnostim. Stanovanjska skupnost, ki ča- ka samo na dotacije občine, se je odrekla soudeležbi državlja- nov, predvsem pa širokim mož- nostim, ki jih predstavlja splošna moč gospodarstva določenega področja za razvoj stanovanjskih skupnosti. Državljani, podjetja, KZ in občina skupaj vzeto imajo zadostna materialna sredstva lin interes za ustanavljanje in delo- vanje stanovanjske skupnosti. V duhu nalog starih stanovanjskih skupnosti so tudi primeri, ko ustanavl.iajo ponekod koordinacj- ske odbore oziroma občinske sta- novanjske skupnosti, ki naj bi koordi-imrale delo vseh stanovanj- skih skupnosti v mestu ali obči- ni. Na koncu pa se vse delo teh koordinacijskih odborov in ob- činskih stanovanjsikih skupnosti odvija v dajan,iu navodil hišnim svetom za upravljanje zgradb, nadziranju de^la s^tanovanjske uprave, razdelje^-^anju sredstev, ki naj bi se zbirala v skupen sklad vsem stanovanjskim skup- nostim itd. Iz takega gledanja na vlogo in delo stanovanjske skupnosti nuj- no sledijo še druge zgrešene po- teze pri organiziranju stanovanj- ske skujmosti. Nemogoče je, da je na primer v mestu s 36.000 prebivalcev ena sama stanovanj- ska skupnost — občinsika, ki je razdeljena na tako imenovane terenske skupnosti stanovalcev. Te bi dajade predloge skupnemu organu. Ta pa je materiailno po- polnoma odvisen od občine. To bi bil; torej zopet upravni organi neke občine v malem, ki bi upravljala manjša komunalna de- la. Iniciativa m samofx>moč pre- bivalcev in gospodarskih organi- zacij tu ne bi prišla do izraza, kjer bi bile take stanovanjske skupnosti privesek občinskih ko- munalnih organov. Stanovanjska skupnost po no- vem konceptu ne more biti ne občinska, ne terenska, ne zadruž- na. Stanovanjska skupnost je sa- mostojni samoupravni organizem, ki ni in ne more biti podružnica nikogar. Le tako je zagotovljena iniciativa prebivalcev. Stanovanj- ska skupnost lahko najbolj živi in raste ob neposrednem sodelova- nju ljudi. Prav gotovo bo treba še o tem razpravljati in pojasnjevati lju- dem vlogo nove stanovanjske skupnosti v družbenem življenju. Zlasti pa naj razvijejo živahno dejavnost osnovne organizacije SZDL, sindikati in občme za usta- navljanje stanovanjskih sk-upno- sti. t. j. njihov uveljavitev v praksi. Zo volitve zadružnih svetov je potrebna teme- ljita politična priprava Pred dnevi je Izvršni svet Ljud- ske skupščine Slovenije izdal od- lok o določitvi roka za razpis volitev zadružnih svetov in uprav- nih odborov kmetijskih zadrug. Odlok je bil izdan na podlagi Uredbe o uvajanju družbenega upravljanja v kmetijskih zadru- gah. Z volitvami zadružnih svetov in upravnih odborov se razširja družbeno upravljanje na področ- je, kjer tega doslej še ni bilo. Po- litično mnogo p>omenijo volitve zadružnih svetov tudi zategadelj, ker bodo na ta način uveljavljeni enakopravni odnosi vseh proizva- jalcem- v kmetijst^TJ ne glede na njihovo imovinsko stanje. Omenjene volitve nalagajo or- ganizacijam Socialistične zveze posebno skrb za politične pripra- ve, zaradi česar morajo dobro (Konec na 2. straaii) Stran ? PTUJSKI TEDNIK PTUJ, dne 8. avomenu in važnosti KZ na vasi. o italijan- skih sortah pšenice, o kmetijski zakonodaji, o kemizaciji, humifi- kaciji zemljišč in še o mnogem. Po končanem referatu se je med zadružniki razvil prisrčen razgovor, ki je trajal precej dol- go v noč. Tako je KZ Turnišče pri Ptuju, kljub temu da je mala in da je v zadrugi malo kmetov, ker je v njej včlanjenih večina delavcev, polproletarcev in uslužbencev, pokazala, da ji je kmetijstvo pr- va in osnovna naloga. Gne. Živinski sejem 5. 8. 1958 Na žiivinski sejem dne 5. avg. t. 1. je bilo prignanih 261 konj, •198 krav. 117 telic, 46 volov an 29 bikov, skupno 651 glav. Pro- dano pa je bilo 115 konj, 78 krav, 48 teiic, 17 volov in 13 bikov, skupno 271 glav. Svinjski sejem 6. 8.1958 Prignanih je bilo svinj do 2 let 115 'n 205 odojkov. Svinj je biJo prodanih 39, odojkov pa 76. Odojfk: so bili od 300 do 5000 di- narjev. Novi naročniki »Ptujskega tednika« Tone Mahorič, V. P. 6000-1, Beograd; Franc Kos, V. P. 8944-4, Vučitm, Kosmet; Janko Jerenko, Vajeniški dom, Gornji Logatec; Franc Kranjc, Pobrežje 60, Vi- dem; Franc Čuš. Gabernik 20, Juršinci; Franc Rajšp, Desternik št. 55; Franc Kukovec, V. P. 8426, Beograd; Janez Vrbnjak, Senčaik št. 1, Bučkovci. (Nadaljevanje) NAD 500 ŽRTEV JE PADLO FZ PTUJSKEGA OKOLIŠA ZA NAŠO OSVOBODITEV ★ PRIOBCUJEMO NJIHOVE KRATKE ŽIVLJENJE- PISE V POČASTITEV NJIHOVEGA SPOMINA KERENČIČ JOŽE — narodni heroj se je rodil 9. 3. 1913 v Ja- strebcih na Kogu v družini sred- njega kmeta. Izšolal se je za uči- telja. Znatiželjan pa je odšel na- prej na univerzo in postal profe- sor. Že na učiteljišču se je uvr- stil med komunistično mladino, pobornico za novo, pravičnejšo družbo. Zato so Kerenčiča že v stari Jugoslaviji oblastniki prega- njali in ovirali pri študiju. Le- ta 1935 je Kerenčič javno govoril v Ljutomeru proti režimu. Orož- niki so streljali vanj, a krogla je zadela drugo žrtev. Po prihodu okupatorja je Kerenčič stopil v vrste vodilnih organizatorjev OF. Dne 22. 6. 1941 se je Kerenčicu s sodelavci posrečilo izmakniti orožje sedmim nemškim oficirjem, ki so plesali na Kogu. Kerenčič je organiziral pomemben sestanek Za volitve zadružnih svetov je potrebna teme- ljita politična priprava (Nadaljevanje s 1. strani) proučiti navodila o volitvah za- družnih svetov. Hkrati naj v po- lit idho dejavnost pred volitvami zadružnih svetov vključijo tudi razprave o poglavitnih nalogah kmetijstva oziroma zadružništva. Rok za razpis omenjenih volitev je določen od 15. septembra do 30. oktobra. Izbrani čas za volitve družb, organov v zadr. kmetijstvu omogoča, da bodo začele poslo- vati kmetijske zadruge pod vod- stvom novih družbenih organov že z novim letom. OF najprej na Kapeli 13. 8. 1941, nato pa v Gornji Radgoni. Povsod je razpravljal o ocflanizacijskih vprašanjih upora proti okupator- ju. V delu je bil povezan s Kuhar- jem, Iršičem, dr. Špindlerjem, jem, Bercetom in drugimi vodite- lji upora. Že novembra 1941 je ok-upator prekinil n^jegovo plodno delo, ker ga je aretiral v gostilni na Pesnici. Ustrelili so ga v Ma- riboru 27. 12. 1941. Iz ječe je pi- sal svojcem pismo, ki ga lahko napiše samo človek s herojsko ljubeznijo do domovine in pravi- ce. UUBEC MARTIN se je rodil 1. 1919 v Novi vasi pri Markovcih. Po poklicu je bil delavec. Po zna- čaju je bil dober in priljubljen. Zaradi sodelovanja v OF ga je okupator zaprl. Ker pa je Ljubeč v ječi vztrajno zanikal vse obtož- be, so ga izpustili. Leta 1944 je odšel v NOV kot kurir 14. TV po- staje. V Gorišnici so ga Nemci 6. 2. 1945 zajeli in ustrelili v Ma- riboru. LEGVART MARIJA-NATAŠA se je rodila dne 4. 1. 1916 v Stojncih v kmečki družini. Že leta 1941 se je vključila v OF kot "zavedna Slovenka. Leta 1944 je morala v ilegalo. Bila je zelo sposobna te- renska aktivistka. V Rotmanu pri Polenšaku je v Vičarjevi hiši ustanovila ciklostilno tehniko, ki je delovala od spomladi 1944 do februarja 1945. Nataša je padla pri Bratislavcih v Slovenskih gori- cah v spopadu z nemškimi orož- niki dne 9. 2. 1945 z drugimi ak- tivisti iz ptujskega okoliša. LEMUT MARIJA — žrtev faši- stične vojne," je bila hči Lemut Olge. Ormožanke, ki jo je okupa- tor pregnal v Slavonijo. Marija se se je rodila leta 1908. Skupno z materjo je delala pri hitlerjancu dr. Majeriču v njegovem senato- riju. Njena domovinska občina je bila Sp. Polskava, kjer je živela z materjo pred prihodom v Or- mož. Izseljena je bila, kot zaved- na Slovenka. Leta 1943 je bila pri bombardiranju Srema smrtno za- deta. Ss o požarih u Lourencu V Ptujskem tedniku štev. 29, z dne 25. julija 1958, je marsika- teri čital članek: Požar pri Lo- vrencu. V zadnjem odstavku tega članka piše pisec, da je gasilska četa Lovrenc odmrla. Ni pa po- jasnil, zakaj. Torej par besed na ta članek, da bodo bralci o tem na jasnem^ Res je, da je 22. julija t. 1. iz- bruhnil požar pri Jožetu Turku v Lovrencu in da je pogorelo majh- no gospodarsko poslopje in da nastala škoda ni bila krita z za- varovalno v.soto, zaradi česar je lastnik močno prizadet. Požar je nastal ob 21. uri 30 m.in. Dve mi- nuti pozneje je bil dan alarm z električno sireno v gasilskem do- mu v Lovrencu. Par minut po danem arlarmu je iz gasilskega doma odšlo 11 članov s traktor- jem KZ Lovrenc in pravkar po- pravljeno motorno brizgalpo. Na kraju nesreče je že bilo okrog 15 bližnjih gasilcev, ki so reševali in preprečevali širjenje požara na stanovanjsko hišo in sosednje go- spodarsko poslopje, ki je še del- no krito s slamo. Gasilska četa Lovrenc je takoj začela črpati vodo iz vodnjaka pri sosedu. Mo- torka je delala brezhibno, vendar je v dveh minutah črpanja vode v vodnjaku zmanjkalo. Nato sta Zagotovljen je odkup svinjske masti Oklevanje klavne industrije, da si zagotovi pitane svinje iz do- mače proizvodnje, je vzbudila pri proizvajalcih zaradi visokih od- kupnih cen veliko zaskrbljenost za plasma. Proizvajalci so zahte- vali fx>sredovanje pristojnih or- ganov, da bi rešili ta položaj. Zaradi tega je bil sklican se- stanek. Združenja konservne in- dustrije prisostvovali pa so mu razen predstavnikov rejcev in predelovalcev svinjskega mesa in masti tudi predstavniki Direkcije za prehrano. Po daljši razpravi, v kateri so predelovalci — pred- stavniki klavne industrije obra- zložili, zakaj so prisiljeni uvažati debele svinje, je predstavnik Di- rekcije za prehrano podal predlog svoje ustanove, ki naj bi bil ena izmed možnosti za rešitev težav- nega položaja. Direkcija za prehrano bo po tem predlogu zagotavljala odkup vseh razpoložljivih količin svinj- ske masti, ki jo proizvaja klavna industrija po ceni 320 din za kg, franko naloženo. Edini pogoj, i.i ga postavlja Direkcija in ki bo zagotovil rejcem plasma njihovih svinj je, da bo klavna industrija nabavljala surovine iz domačih virov. Ker je omenjena cena masti stimulativna in kri.ie vse stroške ter ščiti izgubo, se je Direkcija za prehrano zavezala, da bo odloč- no posredovala pri vsakem poiz- kusu zvišanja cen masti. prispeli na kraj nesreče PGD Apa- če in Kidričevo, ki jima je prav tako v drugih vodnjakih zmanj- kalo vode. Tedaj je prispelo še PGD Ptuj s cisterno, kateremu ni bilo več potrebno požara lokali- zirati, temveč samo še zadušiti, za kar se mu naše društvo zahva- ljuje, kajti v nasprotnem bi mo- rali člani gasilske čete Lovrenc vodo donašati na požarišče v ve- drih. Toliko o tretjem požaru. Sedaj pa še nekoliko o prvem in drugem požaru. Eno minuto po izbruhu prvega požara je bil dan alarm z električno sireno društva Lovrenc. Ker gasilska četa Lo- vrenc ni imela motorne brizgalne doma, temveč v popravilu, je ta- koj klicala pomoč iz Ptuja. PGD Ptuj je takoj prišlo na pomoč s cisterno in požar zadušilo, kajti lokalizirali so ga člani PGD Lo- vrenc že sami z vedri. Tako so preprečili širjenje požara na so- sednje poslopje in s tem obvaro- vali 5 milijonov dinarjev škode. Prav tako je bilo tudi na drugem požaru, ker je bila motorna bri- zgalna še vedno v popravilu. Po- novno smo klicali pomoč iz Ptu- ja, vendar jim je motorno vozilo odfx>vedalo in niso prišli na kraj nesreče. Prišla pa so sosednja društva in med njimi celo društvo iz Maribora, ki .so pomagala po- žar zadušiti. Člani PGD Lovrenc so na tem požaru z velikim tru- dom in naporom preprečili širje- nje požara z vedri na sosednja poslopja, kajti če ne bi tega sto- rili, bi se požar razširil še naj- manj na štiri gospodarska poslop- ja, ki so v neposredni bližini in tako bi bila škoda ogromna. Toliko o teh treh p>ožarih. Pisca članka vprašamo, kaj naj vaščani razmišljajo in kako si on zamišlja, kako naj gasilska četa Lovrenc skrbi za požarno varnost na vasi. Pri vseh teh treh poža- rih ogenj ni nastal zaradi slabega dimnika ali iz kakšnih drugih razlogov, pri katerih bi bili nepo- sredno prizadeti gasilci. Kaj naj potem vaščani Lovrenca razmiš- ljajo nad svojo odmrlo gasilsko četo? Res je, da pri gasilski četi Lovrenc ni tako, kakor je bilo pred leti. Kdo pa je kriv tega? Sedanji voditelji društva prav go- tovo ne. Toda dokler ne bodo po- ravnane vse stare obveze prejš- njih vodilnih oseb, prav gotovo med člani ne bo pravega raz{X)lo- ženja. Kar se pa tiče pomaganja bližnjemu v nesreči, smo to ve- dno pripravljeni in nas pri tem prav nič ne ovira. Prostovoljno gasilsko društvo ^ _ Lovrenc Jakob šiiak je imel smolo Zgodaj 26. julija se je znaŠ9>l Jakob Šilak iz Hajdoš št. 77 s puško poškodovan v nogo v ptuj- ski bolnišnsci. Po njegovem pri- povedovanju je bil pre.jšnji večer še pred 20, uro ne.srecen, ko S9 je vračal skozi gozd proti domu. Nekdo da ga je obstrefel, ko se je umaknili s ceste zaradi teles- ne potrebe. Ni mogel vreči s\xma na niikogair. Za njegov primer so se poza- nimaili organi občinskega ta.)ni- štva za notranje zadeve v Ptujai, uvedi; takoj ooizvedbe in kmalu podvomili v Šilakove na'povedi o njegov; nesreči. Vse kaže, 'da ni bil napaden, temveč da je dru- gače pri.šlo do nasreče z lovsko puško, kar pa bi utegnilo \'pli- vati na n.jegove ugodnosti zdrav- ljenja kot upravičenca do .social- nega zava-rovanja. Zadnjo besedo o tem pr:meru bo izreklo ptu.it>ko sodišče, ko bodo zbrani vsi doka^r., da ne gre v tem pir;mei-u za napad na Ja- koba Šilaika, temveč za dnin pi"i- mer, k; je sprav:! Jakoba- Siteka v neugoden položaj. Novi krvodajalci Obran Jože, Borovci 59; Klin- ger Franc, Borovci 3; Meško Iva- na, Gajevci 50; Habjanič Julčka, Sedlašek 74; Mohorko Marija, Gorca 40; Mere Terezija, Podlehnik 75; Mere Anton, Podlehnik 75; Hliš Ivana, Gorca 45; Ciglar Jo- žefa, Sedlašek 71; Cafuta Ljudmi- la, Gorca 70; Koren Gera, Gru- škovje 53; Drevenšek Ivan, Gorca 47; Sirec Janez, ZakI 23; Dreven- šek Pepca, Gorca 31; Šprah Eliza- beta, Zakl 20; Bigec Štefka, Zakl 22; Bigec Terezija'', Zakl 22; Doli- nar Anton. Vitomarci 5; Pintarič Janko, Kidričevo 59; Koser Ivan, Kidričevo 15; Bratec Franc, Sobe- tinci 8; Bratec Jakob. Sobetinci 8; Topolnjak Drago, Dujnkovec 28; Šegula Ivan, Dornava 2; Mi- slovič Janez, Dornava 84; .lurič Janez, Dornava 1.30; Peteršič An- ton, Dornava 71; Vrtič Konrat, Dornava 74: Janžekovič Mihael, Dornava 81; Škof Martina, Dor- nava 1; Vidovič Anica. Dornava 1; Štrafela Marija, Dornava 1; Marin Frančiška, Dornava 1; Tuš Marija. Dornava 1; Šari ah Zvonka, E>orna- va 2; Cigola Jožef, Dornava 106; Horvat Stanko, Dornava 38; Rep Mirko, Dornava 2; Ribič Karel, Žerovinci 31: Sok Rozali.ja. Dorna- va 107; Tih Marija, Kicar 70; Os- vaitl Antonija, Dornava 82; Fel- dm Meta. Dornava 141: Haga Ana, Dornava 28. Jančar N^a, Dornava 78; Arnuš Martin, Dornava 54; Kovačec Vinko, Zg. Hajdina 6; Toplak Franc, Kidričevo 58; Lov- renčič Angela, Ptuj-bolnica; Vi- dovič Marija, Ložina 20. NA PTUJSKEM ŽIVILSKEM TRGU V SREDO, 6. VIII. 1958 Povrtnina: Krompir 20, zelje v glavah 20—25, cvetača 40, kuma- re 20, kumare za vlaganje 40, grah 40, čebula 40—50, česen 80, ohrovt 40, rdeča pesa 40, šopek korenčka 10, šopek petršilja 10, solate endivija 40—50, paprika 80, luščeni fižol 20—30, špinača 80. buče 10—15, paradižnik 50— 60! Sadje in sadeži: jabolka 15—20, hruške 20—25. ringlo 20—30, sli- ve 15—20. Žitarice in mlevski izdelki: ko- ruza 30—40, proso 50—60, ječ- men 40, pšenica 30—40, ajda 50, oves 40, koruzna moka 30, ajdova moka 50—60. koruzni* zdrob 50. Perutnina: kokoši 300—500, pi- ščanci 300—700. jajca 12. Maščobe: uvožena mast 325. domača mast 400. zaseka 300— 400. maslo 500. Meso: goveje meso 300. teletma 300, svinjsko meso 540 dui za kg. Dspeh jahalnega kluba „Drava" Po daljšem presledku v delu in v kratkem času enomesečnega si- stematičnega treninga so ptujski jahači priredili lepo presenečenje ostalim klubom Slovenije na ga- lopskih dirkah v Mariboru. Čeprav no je bil klub »Drava« prvak Slo- veniji v letu 1957, se nanj v tej sezoni ni mnogo računalo, ker je bil v reorganizaciji in dalje časa brez trenerja. Povedati še mora- mo to, da so v letošnjem letu na- bavili ostali klubi izvrstne polno- krvne konje iz Vojvodine, to pa predvsem KK Maribor, ki je v zadnjem času tudi materialno najboljše stoječ v Sloveniji in tudi z največjim številom konj. Po programu so bile 3 galopske dirke, v katerih so si Ptujčani pri- borili dve zmagi in to v obeh mo- ških galopskih dirkah. V tretji ženski galopski dirki Ptujčanke niso sodelovale, ker so predhodno izključili nemirne konje in je ta- ko zmaga v tej dirka pripadla Ma- riborčankam. Rezultati tekmovanja: 1) Ženska galopska dirka: prva — Glažar Seka na kobili Mar,ianci II. KK Maribor: druga — Karnič- nik Rosvita, na kobili Harfi KK Maribor; tretja — Lešek Anka, na kobili Lasti KK Celje. 2) Moška galopska dirka na pol-» nokrvnih konjih: prvi — Radovič Sandi. na Belgijancu KK Ptuj; drugi — Grdina Kari na Idolu KK Ptuj; tretji — Mesaric Franc na Adenu KK Celje. 3) Moška galopska dirka na pol- krvnih konjih: v tej dirki so tek- movali najboljši konji galoperji Slovenije. Prvi — Nekrep Erih na Desantu KK Ptuj; drugi — Lešnik Vlado na Korveti KK Maribor; tretji — Jurše Rudi na Hipiji KK Maribor. V nedeljo, dne 10. 8. 1958, klub nastopa v Čakovcu v borbi z naj- boljšimi klubi Ljudske republike Hrva tske. Dne 17. 8. t. 1. klub nastopi v Ljubljani. Po končanih dirkah je zbrane jahače in jahačice pozdravil pred- sednik konjeniške zveze S!oveni,ie Jaka Avšič. ki je pohvalil razvoj galopskega športa v Sloveniji in zmagovalcem podelil pokale. G. J. • Nove kn*ige Gojenje zdravilnih rastlin je bi- lo do nedavnega pri nas skoraj povsem neznano. Ker pa je pov- praševanje po zdravilnih in dišav- nih rastlinah pn nas večje kakor pa je ponudba nabranih samoni- klih rastlin, bomo morali pričeti z gojenjem teh rastlin, pri čemer pa skušamo pridelati čimveč de- lujočih snovi, to je tistih kemičnih spojin v rastlinah, ki učinkoijejo zdravilno. Doslej Slovenci še ni- smo imeli priročnika o gojenju dišavnih in zdravilnih rastlin v na- sadih. Zaradi tega je izdala založ- ba >;Kmečka knjiga« v Ljubljani v posebni knjigi priročnik, ki ga je napisal mr. Dušan Valenčič pod imenom GOJEN.TE ZDRAVILNIH IN DIŠAVNIH R.4STLIN. Knjiga ima 156 strani in je razdeljena na uvodni, splošni in posebni del. V prvem je predvsem govora o zgo- dovini uporabljanja zdravilnih ra- stlin ter o gospodarskem pomenu gojenja. Splošni del prikazuje po- goje za gojenje kakor podnebje in lega tla, gnojenje, setev in sadi- tev, kolobarjenje. obiranje, suše- nje itd. V tretjem delu pa so opisi zdravilnih in dišavnih rastlin, ki pridejo za gojenje v poštev in to to je razdelejno na skupine po delih rastlin, v katerih so delu- joče snovi: po plodovih in seme- nih, koreninah ali korenikah, li- stih in cvetih. Številne slike po- jasnjuje besedilo. Priročnik je prav koristen za vsakogar, ki želi pričeti z gojenjem teh rastlin. Dobi se v knjigarnah in pri založ- ^ 1 LJuby§Di 2a ceno 570 din. PTUJ, Ane 8. avcputsta 1958 PTUJSKI TEDNIK Stran 3 Pred proslavo 50 letnice ptujskih dogodkov Dne 13. septembra bo preteklo 50 let, odkar so oholi ptujski Nemci in nemškutarski izrodki divjaško napadli, pretepali, ome- tavali s kemičnim črnilom napol- njimi jajci in kamenjem mirne Slovence, ki so se udeležili skup- ščine šolske družbe Cirila in Me- toda v Narodnem domu v Ptuju. Družba je bila prva slovenska na- rodna obrambna organizacija, ustanovljena leta 1885 z name- nom, da zajezi raznarodovalno delo, ki sta ga vršila med Sloven- ci nemški Schulferein in Siidmarka v bivši Štajerski in Koroški ter italijanska društva Pro patria, Dante Aliphieri in Lega nazionale v primorskih krajih. Poleg tega je družba ustanavljala in vzdrževala otroške vrtce in šole za slovenske otroke, jih pomagala vzdrževati ter nameščala učiteljstvo. Vodstvo družbe je v drugi polovi- ci avgusta prijavilo sklicanje in dnevni red skupščine takratnemu Okrajnemu glavarstvu v Ptuju. Ker je bila s skupščino povezana ljudska slavnost v prostorih Na- rodnega doma, je bilo pričakovati veliko udeležbo okoliškega sloven- skega prebivalstva. Tako priredi- tev so smatrali ptujski Nemci in renegati za izzivanje nemškega Ptuja in so sklenili preprečiti zbo- rovanje, posebno še, ker je bila prijavljena ustanovitev telovadne- ga društva Sokol. Časa so imeli dovolj in zloglasni renegatski žu- pan Ornik je s pomočjo svojih oprod storil vse, da onemogoči udeležbo Slovencev na skupščini po točno izdelanem načrtu. Pod vodstvom nemško-nacional- nega advokata dr. Plachkija in proslulega urednika Linhardta so organizirali na dan skupščir>e ve- liko nemško ljudsko zborovanje v mestnem parku in veselico v dru- štvenem domu. Z velikimi hujska- jočimi lepaki so vabili k udeležbi meščane in okoliške nemčurje, a tudi vse nemške bratce iz spod- nještajerskih mest in trgov ter celo iz Gradca in Celovca. Da bi očuval red in branil nemško čast je župan Ornik pojačal ptujsko policijsko stražo s 26 policaji iz Celja, Maribora Čakovca m Be- ljaka. Za vsak slučaj pa je zapro- sil še okrajnega glavarja Weissa v. Schieussenburga za žandarme- rijsko asistenco, c. k. namestnika v Gradcu pa za vojaško priprav- ljenost. Ko je prispel na dan skupščine z dopoldanskim vlakom glavni del skupščinarjev iz sJovenskih mest v Ptuj, jih je že pričakovalo na kolodvoru kakih 200 nredoraslih pobalinov, pomešanih z buršaki in tjMtierji iz sosednih mest in ceio iz Gradca. Začeli so žvižgati in navalili so na Slovence, katere je policija podila v mesto, medtem ko jih je drhal nemoteno obmeta- vala s palicami^ kamenjem, jajci itd. Kdor se je zoperstavljal, go- voril slovensko, ali nosil sloven- ski znak, je bil pretepen in are- tiran. Narodni dom je hil obkoljen, šipe polomljene, udeleženci zasme- hovani, obliti s črnilom in poško- dovani. Napadi so se vrstili tudi po odhodu gostov in celo v vlakih. Pri vseh teh dogodkih ni policija zaščitila niti enega Slovenca. Kljub vsemu divjaštvu se je skupščina vršila. Nemški razboj- niški napadi so povzročali po vseh slovenskih deželah silno ogorče- nje, ki je prišlo do izraza v mno- žičnih demonstracijah v Mariboru, Celju in Ljubljani, kjer je nasto- pilo vojaštvo. Pokale so puške. Padla sta Adamič in Lunder. Mno- go je bilo težko, več sto pa lahko ranjenih. Slovenci so se zdramili, narod- na zavest se je dvigala in začel se je oster boj za obstanek. Na- rod je izprevidel in spoznal, da je treba nadaljevati borbo za svobo- do in enakopravnost. Razpadla je gnila Avstrija s svojim nemško- nacionalnim nasiljem proti slo- vanskim narodom in s svojim iz- koriščevalnim družbenim siste- mom, v narodno osvobodilni voj- ni pa si je slovenski narod pribo- ril toliko zaželeno narodno, go- spodarsko in politično svobodo, da je postal resničen gospodar svoje tisode. MM Posiovanie Zdravstvenega doma Ptuj Dežurni zdravnik je dosegljiv ob vsaki uri dneva in noči preko dežurnega centra v Zdravstvenem domu bodisi osebno bodisi tele- fonsko na številko 80. Otorinolaringološka ambulanta (za ušesa, nos, grlo) posluje vsa- ko sredo in soboto od 13. ure na- prej. Očesna ambulanta sprejen\a 3- krat tedensko: ob torkih, četrtkih in petkih od 18. ure naprej. Rentgenski oddelek: pregledi želodca, srca in pljuč so v po- nedeljek, sredo in petek od 8. dfl. 10. ure. v ostalem časa se vrši rentgensko slikanje. Druge ambulante imajo neiz- premenjen delovni čas. Imen de- žurnih in ostalih zdravnikov ne objavljamo zaradi kratkoročnih nadomestil v času dopustov in sprememb, ki nastajajo v zvezi s tem. Ponovno objavljamo, da se vr- šijo ambulantni pregledi kakor tudi hišni obiski za vse državlja- ne pod istimi pogoji. Pregled v ambulanti stane 194 din, obisk na domu 390 din in prevozni stroški. Uprava Zdravstvenega doma Ptuj Brodarst vo Pavličev Sergej- prvak Slovenije v Kranju je bilo 2. in 3. avgu- sta t. 1. prvenstvo Slovenije za kajak in kanu na divjih vodah. Prvenstva so se udeležili pred- stavniki 6 slovenskih društev in brodarsko društvo iz Zagreba, ki je tekmovalo izven konkurence. Ptujsko »Petovio« so zastopali Vidovič Franci, Pavličev Sergej, Kokelj Marjan in Veronek Bran- ko. Prvi dan tekmovanja spust na 10.000 m. Pri seniorjih I. raz- red F-1 je Vidovič Franci zasedel II. mesto s časom 31.46 ter je za 7 sekttnd slabši od novega slo- venskega prvaka. Pri juniorjih si je Pavličev Ser- gej z odlično vožnjo priboril na- slov pn-vaka Slovenije ter je pre- vozil progo v 29,22 minutah. S tem plasmajem sta si oba ptujska predstavnika priborila pravico sodelovanja na državnem prvenstvu na Neretvi meseca sep- tembra t. 1. Drugi dan tekmovanja — sla- lom z 18 vratci. Nastopili so vsi štirje ptujski predstavniki. Pri seniorjih je Vidovič zasedel III. mesto s 319.3 točkami in Kokolj Marjan V. mesto s 394.6 točkami. Pri juniorjih je Pavličev Sergej zasedel X. mesto s 463 točkami in Veronek Branko XII. mesto s 498 točkami. Veronek Branko je s svojimi 13 leti bil najmlajši ude- leženec prvenstva hi je njegov plasman v tako ostri konkiu-enci presenetljiv. Mlademu tekmovalcu želhno še mnogo uspehov. Organizacija tekmovanja je bi- la odlična, vreme lepo in Sava ideaJna za tekmovanje. MOTORIZEM Nedeljskih VI. mednarodnih dirk na Ljubelju se je udeležil tudi predstavnik ptujskega AMD tov. Prstec Bogomir, ki je tek- moval v kategoriji 175 ccm in za- sedel v močni konkurenci II. me- sto na motorju PUCH SVSS s ča- som 6.39 minut. Proga je bila odlična za vožnje, čeprav je tekmovanje oviral mo- čan dež. Pripomnili bi le ne- razumevanje nekaterih fiinkcio- narjev AMO, ki so imenovanemu obljubili prevoz motorja z aivtom, a tega niso storili, da je moral tekmovalec dan popreje sam na dirkahiem motorju v Ljubelj. C. n. Rojstva, porake in smrti na področju matičnega urada Ptuj Rodile so: Ivana Pavlin, Tmiče 56 — Zlatko; Marija Selinšek. Lancova vas 55 — Maksa; Angela Ferlan, Ljutomer — Vesno; An- gela Sagadin, Dravograd — Boru- ta in Danico; Frančiška Reisman, Strug 20 — Branka; Terezija Sto- pinšek, Dobrina 17 — Antona; Ana Sužnik, Krčevina 71 — Ano; Jelena Bombek. Kidričevo 13 — Vladko; Juljana Schicko, Rabeljč- ja vas 4 — Branka; Marija Jurič, Ptuj, Ormoška 7 — Ljuba; Ga- brijela Medved, Cirkovci 73 — Ireno; Marija Habjanič, Ptuj, Mi- klošičeva 6 — Nevenko; Marija Belšak, Domava 138 — Vlasto; Marija Tcanažič, Gajevci 19 — Ja- neza; Gera Vičar, Rotman 12 — Mirana; Ljudmila Planine, Koritno 24 — Marjana; Alojzija Kolar, Apače 129 — Zvonka; Marija Ko- rošec, Apače 351 a — Jožeta; Ma- rija Vindiš, Dravinjski vrh 51 —' Milana; Marjeta Jaušovec, Rogoz- nica 52 — Rajka. Poroke: Marjan Brglez, Videm 9 — Jožefa Lukman, Gorišnica 23; Jurij Vidovič, Krčevina 43 — Te- rezija Tement, Ptuj, BezJakova 1; Franc Pivko, Zagajiči 23 — Mi- lena Vindišman, Dol. Lendava; Vilko Pongračič, Ptuj. Prešernova 22 — Marija Zoreč, Ptuj, Cankar- jeva 6. Smrti: Julka Svenšek, Gruškov- je 116, roj. 1897, umrla 20. julija 1958; Vladimir Jakovijev, Vumpah 1, roj. 1882, umrl 18. julija 1958; Milica Rajtar, Tmovci 50, roj. 1958, umrla 12. julija 1958; Bojan Leber, Vošnjakova 5, Ptuj. roj. 1958, umrl 18. julija 1958. Telovadni nastop ..PARTIZANA" Markovci Kakor vsako leto, je tudi letos marljivo telesnovzgojno društvo »Partizan« v Markovcih priredilo zadnjo nedeljo svoj letni telovadni nastop. Že v zgodnjih popoldan- skih urah so prihajale v vas večje gruče ljudi, kar je dalo slutiti, da bo nastop glede števila gledalcev gotovo uspel. Točno ob napoveda- ni uri so krenili telovadci od do- ma »Partizana( na telovadišče. kjer je navzoče pozdravil društ- veni propagandnik, nakar se je začel nastop, ki je obsegal 14 točk. Vse točke so naštudirali in pri- pravili domači vaditelji in pred- njaki sami. Izjeme so bile le točke gostujočih duštev in sicer »Par- tizana« Maribor L, Dornave in Vidma. Nastopali so vsi oddelki društva. Članice so nastopile s prostimi in simboličnimi vajami, člani na orodju, ter v lahko in težko atietskih točkah. Posebno je ugajalo gledalcem dviganje uteži, kar je društvu nova telesnovzgoj- na dejavnost. Dvigovali so ca 70 kg, kar je za začetnike zadovolji- vo. Mladinci so se izkazali v pre- skokih in prostih vajah, pionirji v parterju in preskokih. Pionirke so nastopile v dveh simboličnSi vajah. Nastop so poživili tudi pri- padniki »Partizana« Maribor I. s parterrK) točko, ki je bila za Mar- kovčane posebno zanimiva, kajti videli so lepe premete in salte ce- lo z obratom. Vrsta za drog in bradljo je bila okrepljena z gosti. Tu je bilo opaziti, da je orodna telovadba v Markovcih v stagna- ciji, kar nikakor ni pravilno, ker je ta za kraj značilna že iz prejš- njih let in bi jo bik) ravno sedaj treba ponovno okrepiti, ko smo vi- deli, da se je jtK(Osloranska vrsta na svetovnem prvenstvu v Moskvi odlično odrezala in da ta panoga športa pri nas precej pomeni. Za- ključna točka nastopa je bila go- tovo najlepša, ko so izvajali čla- ni in članice narodne plese v sli- kovitih narodnih nošah. Ta fol- klorna skupina .je znana in je na- stopila že marsikje okrog po na- ši domovini. Le škoda, da so svoj nastop odpovedali Beltinčani, ki bi folkioro še požrveli. Po nastopu sta se pomerili v nogometu enajstorici starih in mladih. Rezultat je bil neodločen. Nastopili so ljudje, ki že dolgo let več ne delajo aktivno na šport- nem polju, vendar so na spodbudo mladine pripomogli k pestrosti nastopa. Markovski fizkulturniki upajo, da je usp^ nastop zgled vsem ti- stim, ki morajo skrbeti za razvoj in pravilno rast naše mladine in da bodo primemo uslišani, ko bo- do potrkali na njihova vrata za od|>ravo težav, ki ,jih imajo pri srojem delo. Društvo nima pri- mernega tek)vadišča, da o drugem sploh ne govorimo. Poleg tega je t Markovcih še popolna osemlet- ka, ki prav tako nima nobenega prostora za redno telovadbo. Mar- kovčani upajo, da se bo ta težava primemo rešila in da bodo pri- hodnje leto že lahko nastopali na društvenem telovadišču, ali pa vsaj na šolskem. Društvu k nastopu čestitamo in mu želimo nadaljnjih uspehov. OP. Knjižna zbirka „Kmeoke knjige" za 1959 Knjižna zbirka »Kmečke knji- ge« izhaja že sedem let in je pri naročnikih zelo priljubljena. Le- tos je bila reorganizirana z na- menom, da se še bolj približa na*- šemu podeželju in se še bolj raz- širi. Združena je bila s Kmečkim glasom, čigar naročniki imajo po- seben p>opust pri naročnini. Na- ročniki bodo letos v decembru dobili v knjižni zbirki za 1959 priljubljeni Koledar Kmečke knji- ge za 1959, zgodovinsko povest Oskarja Hudalesa Vrnitev v živ- ljenje in pet strokovnih knjižic. Strokovne knjižice bo mogel izbrati vsak naročnik izmed na- slednjih: 1. Krompir, 2. Jagodi- čevje, 3. Kisanje (siliranje) krme, 4. Gojenje in oskrba posevkov, 5. Travniki in pašniki — naša naj- večja rezerva, 6. Pitanje živine (telet, baby beef in živine od pr- vega leta dalje), 7. Kolobarjenje in vaški kolobar, 8. Pitanje be- konov in pršutarjev, 9. Gojenje hibridne koruze, 10. Sodobni vi- nograd, 11. Sodobni sadovnjak, 12. Mleko. Vsaka knjižica bo imela po 40 strani. Za naročnike Kmečkega glasu je cena zbirke (torej koledarja, povesti in petih strokovnih knji- žic) 240 din, za nenaročnike pa 300 din. Kdor bi želel dobiti še več strokovnih knjižic poleg pe- tih, ki jih dobi v zbirki, dobi lahko nadaljnje po 100 din izvod. Za zbiranje naročnikov so se zavezale okrajne zadružne zveze in kmetijske zadruge, ki bodo po- skušale dobiti čimveč naročnikov, mnoge med njimi so pa naročile zbirko za vse svoje člane. Vse tiste, ki se na zbirko še niso na- ročili, pa opozarjahio na n.io ter jih vabimo, da se nan,io naročijo pri svoji kmetijski zadrugi ali pa neposredno pri založbi »Kmečka knjiga« v Ljubljani, Miklošičeva štev. 4. KINO MURETINCI predvaja 9. in 10. avgusta t. 1. mehiški film »Trije pustolovci«. ' KINO MAKOLE predvaja 9. in 10. avgusta t. 1. ameriški barvni film »Ljubim Melvina«. MESTNI KINO PTUJ predvaja od 8. do 10. avgusta francoski film »Julietta« in od 12. do 14. avgusta t. I . jugoslovanski film »Tuja dežela«. ' ljubljana NiaiBLJA. W. AV«USTA 6.00—^7.00 Ve 6.05—6.10 Poročil« m ▼temenska na?>oveoTOčila, vremenska naiioved m objava dnevnega sporeda. 7.15 Reklam«. 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva. 7.35 Kmečka godba igra. 8.00 Mladinska radijska igra — Pnšan Radovič: Ladja ..Maščevanje". 8.43 Krešioiir Baraoovič: Lectovo srce, snrta )ii baleta Praocois Auber: Nema iz Ponikija, nvertara. 9.08 Solistične skladbe Roberta Sctitunaana in Johannesa Brahmsa. 9.25 Kar radi poslu- šate (pisan spored domače zabavne in lahke glasbe). 10.00 Se pomnite, tova- riši ... Dr. Ivo Brodarec: Bitka za ra- njence. 10.30 Ponovitev II. dela javne oddaje ,,Pokaži kaj znaš" z dne 1. VI. 1958. 11.30 Igra zal>avni orkester Radia Beograd. 12,00 Naši po«|ošalci čestitajo in pozdravljajo - I. 13.06 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 13.15 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame. 13.45 Za na- šo vas. 14.15 Naši poslušalci čestita-jo in pozdravljajo - II. 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved. 15.15 Lahka glasba. 15.45 Silvo Mateltč: Bitolj, moi rodni kraj (reportaža). 16.20 Glas- beni mozaik. 17.15 Radijska igra - Char- les Dickens: Oliver. 18.08 Popularne or- kestralne melodije. 19.00 Zabavna glas- ba, vmes obvestila in reklame. 19.30 Ra- dijski dnevnik. 20.00 Variete na valti 327.1 m. 21.00 Zabavne melodije. 21.30 Športna nedelja. 22.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. 22.15 Risto Sa- vin: Trio v g-molu, op. 6. (Izvajajo: vio- linist Slavko Zimšek, čelist Vlado Požar in pianistka Zdenka Lukec-Carjeva). 22.45 Za lahko noč igra George Mealchrino. 22.55—23.00 Poročila. Zmrznjen slon Sktipina sovjetskih znanstveni-^ kov je na svoji ekspediciji v se- verne polarne kraje našla pofKii- noraa ohranjenega slona, ki je ži- vel pred 30.000 leti. Skma je iz- nenadil ledeni val mraza, ki je takre* zajeJ deJ Sibirijo, ko je bil še v sobtropski klhni, V znanstve- nih krogih, kjer zastopajo razne teorije o ledenih obdobjih, je ta vest povzročila nove diskusije. Sedaj razpravljajo tudi o tem, ali je mogoče, da bi nast<^k) novo ledeno obdobje. Čedno dekletce »Veš kaj, mamica. Peter nd je dejal, da sem najbolj prikupno dekle v vsem mestu. Kaj bi bilo, če bi ga povabili kdaj k nam čez edeljo?« »Hm,« je odgovorila mati, »ali bi ne bilo pametneje, da ga pustiš v tej dobri veri?« Podnajemnik: »Ampak, saj sobo z vseh strani zamaka. Saj bcan komaj brodil...« Gospodinja: »Kaj mislite, da vam bom za borih 5 tisočakov še čoln nabavila!« LJUBEZENSKA PISMA Zaročenca sta se sprla in on ji zagrozi: »Ne ženi me v obup — sicer bom objavil Tvoja pisma!« »Četudi,« je odgovorila ona, »v njih se mi ni treba ničesar sra- movati razen naslova!« - narodne čitalnice- žarišča slouenske kulture (K septembrski razstavi Mestnega arhiva v Ptuju) Slovesna otvoritev , ptujske čitalnice Narodno čitalnico v Ptuju m slovesno odprl: 5. septembra 1864. Na tej proslavi se je zbralo nad 1200 udeležencev, med nj:m: zastopniki celjske in mariborske čitalnice s preds^ednikom dr. Ko- čevarjem in dr. Semecem. Pri- hiteli so tudi pevci iz Slovenske Eistnce z dr. Jos;.pom VošnJa- kom, dalje gostje iz Ormoža, Lju- tomera in Hrvatje iz Varažd;na. O pomenu čitalnice pravi poz.'v pripravljalnega odbora med dru- gam: »Povscd med narodom cve- tajoče čitavn;ce, ko ognjišče na- rodnega duha, so žiivi svedoki poganjanja za narodno priznavo in veljavo, ter žive želje in priza- de^-e za narodni razvoj.« Dalje narznanja.TO člani pripravljalnega odbora, da bodo smatrali »za po- glavitno nalogo slovenske čitaJ- nire predvsem duševno povzd^^.go, izobraženje jezkg' ;n omiko slo- vensJoskakuje« — prav; Vošnjak — »še mi spo- min srečnh ur, ki smo jih uživali 5. septembra v starodavnem Ptu- ju, v prsih obuja nepopisne ob- čutke radosti...« Pisec ne more dovolj prehvaliti »imenitne, ne le za ptujsko mesto in okolico, tem- več za vse .štirske Slovence ve- levažne slavnost;.« Delo narodne čitalnice v čitalnici so .ljudje prebrali časopise, pa tudi za razvedrilo je skrbela čitalnica s prirejanjem raznih iger, plesnih zabav, pev- skih nastopov in driigo. Člani so se udejstvovali v najrazličnejših smereh. Tako so gojili petje in ustanovili leta 188.3 pevski odsek, iz'katerega je nastalo pozneje »Slovensko pevsko društvo«. V le- tih 1883 do 1887 je obstajala tu- di posebna »muzikalna šola«, v letu 1895 se je ustanovil tambu- raški zbor pod vodstvom Aleksan- dra Pintariča in učitelja Jakoba Kopica. Čitalnica je zlasti živahno upri- zarjala razne predstave, tako so uprizorili 18. decembra 1864 prvo igro. pozneje tudi operete. Ze leta 1885 so predlagali, da bi se v okviru čitalnice ustano- vila tudi knjižnica, toda ta ko- ristna zamisel se je uresničila šele leta 1907. ko so ustanovili ljudsko knji žnico, kamor so za- hajali v velikem številu ljudje iz mesta in okolice. Narodna strpnost v za- četku čitalniške dot>e štajerska pisateljica Ana Wit- tula pravi v romanu »Dekle .Anč- ka od Zlatega noja« o narodnost- nih razmerah v Ptuju v šestdese- tih letih, da v tem času še ni bilo narodnostnih sF>orov. Družabni EHujčani so prav tako obiskovali nemški kazino, kot slovensko či- talnico. V"resnici je bilo po absolutizmu 1861 v narodnostnem pogledu ne- kam bolj umirjeno. Tako nam te- danja p>oročila govore, da se je otvoritve čitalnice udeležilo mno- go Nemcev in takratni nemški žu- pan v Ptuju. Med svoje člane je ptujska čitalnica štela dokaj Nem- cev. To medsebojno sožitje pa se je iz leta v leto slabšalo, ob či- talniški dvajsetletnici so bili med udeleženci jubilejne proslave le še trije Nemci.. Spomini Matije Murka na čitalnico v svojih spominih opisuje Ma- tija Murko, da je na koncu prve- ga gimnazijskega razreda 1. 1872 prišel v ptujsko čitalnico, ki je imela že takrat svoje prostore v Narodnem domu. To stavbo .so ptujski Slovenci odkupili 1. 1882. Na neki čitalniški veselici je Mur- ko deklamiral Koseskijevo pesem »Kdo je mar?« tn žel velik uspeh na omenjeni prireditvi. Razne čitalniške prireditve Viri za čitalniško delavnost so zelo pomanjkljivi, tudi ohranjeni čitalniški zapiski so zelo skopi. Še največ podatkov o življenju v ptujski čitalnici najdemo v so- dobnih letnikih Bleiweisovih »No- vic«. Med čitalniškimi prireditva- mi so bile tudi take s človeko- ljubnimi nameni, n. pr. Ietal878, ko so čisti dobiček veselice poda- rili ranjenim vojakom. Med spo- minskimi dnevi naj omenimo Vod- nikovo proslavo 3. februarja 1866. »Novice« poročajo za 15. febru- ar 1877 o veliki maškaradi v ptuj- ski čitalnici. »Šeme so bile skoz in skoz dostojne« — pravi dopis- nik — »šale in smeha veliko, ve- selje občno. Sploh naj iz tega, če se o naši čitalnici v poslednjem času malo kdaj bere, nikdo ne sodi, da čitalnica p tujska hira.« Dopi.snik graja v svojem poročilu, češ da pri zabavnih večerih pre- vladuje nemščina, kajti »obžalo- vati je treba, da se p>ri teh vese- licah, kakor drugod, istotako pri nas čuje več nemške besede, ne- go domače slovenske.« Neka druga domača vest v »No- vicah« govori, da so 6. januarja 1875 imeli v ptujski čitalnici »prav živahno veselico«. Vrstile so se deklamacije. torr>bola in ples. De- klamirali sta Ema Planinškova in Marta Mašeljinova. Pesem se je vrstila za pesmijo, na programu je bila tudi Prešernova »Slovo od mladosti«. Poročilo kornava 14 pri Ptuju. PISALNI STROJ m KLAVIRSKO HARMONIKO prodam. Spodnja Hajdina 137. VINSKE SODE od 500 do 2000 litrov prodam. Karolina Vind:š, Ptuj. TRGOVSKEGA POMOČNIKA-(CO) sprejme trgovina »Mavrica« v Ptuju N.^JDITELJA MOŠKE SIVE JO- PICE, ki je bila izg^Jbljena od Zagrebške ceste do banke v Ftuju, naprošam, da jo vme prot'! nagradi Ivanu Širovniiku, Strojne delavnice Ptuj. V TRGOVINI ZVEZDA PTUJ .je bila v juliju najdena polivini- lasta denarnica z nekaj denar- ja. Lastnik jo dob: v trgovin: Zvezda. Iščemo rejnika Iščemo rejnika v Ptuju, ki bi prevzel v oskrbo otroka, starega 9 let. Otrok je brez staršev in bo v Ptuju obiskoval pomožno šolo. Mesečno rejnino bo plačeval OBLO Ptuj po dogovoru. Oddelek za zdravst. - in socialno varstvo OBLO Ptuj Hlevski gnoj dobre kakovosti kupuje in pre- vzame na licu mesta proti ta- kojšnjemu plačilu po prevzemu zadružno podjetje VINARSKA ZADRUGA PTUJ Izdaja »Ptujski tednik«. Direktor Ivan Krarijčič. Ure,juje uredn^šk odbor Odgovorni urednik Bauman Anton Uredništvo in uprava v Ptuju, Lackova 8. Telefon 156, Cek rač. pri Komunalni oarUa ^ Maribor, podružnica v Ptuju, št. 604-708-5-206. Rokopisov ne vračamo, Iiska Mariborska tiskarna, Maribor. Letna naročnina 500 din, polletna 250 din.