Številka 23	Ljubljana, petek 13. julija 1984
1131.
Na podlagi 20. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinski zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 47/83 prečiščeno besedilo), drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83) in odredbe o predhodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov (Uradni list SRS, št. 17/84), objavlja republiška uprava za družbene prihodke
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA
stopenj davkov iz osebnih dohodkov, stopenj prispevkov iz osebnih dohodkov in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za II. polletje 1984 (Uradni list SRS, št. 18/84, 19/84, 21/84)
I.	V tabeli I. »Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se:
1.	Pri zaporedni številki 18 občina Kranj:
— v stolpcu 5 se črta stopnja 0,25,
ovs LJUBLJANICA - SAVA
1132.
Skupščina Območne vodne skupnosti Ljubljanica - Sava je na svojem 3. rednem zasedanju III. mandata, dne 15. 6. 1984 sprejela sledeči
SKLEP
V skladu z izvajanjem programa ukrepov in aktivnosti za razbremenitev gospodarstva se znižajo ob-
__Cena 80 dinarjev	Leto XLI
—	v stolpcu 18 stopnja 9,83 nadomesti s stopnjo
9,58,
2.	Pri zaporedni številki 42 občina Radovljica:
—	v stolpcu 11 stopnja 6,31 nadomesti s stopnjo
6,25,
—	v stolpcu 18 stopnja 11,16 nadomesti s stopnjo
11,10,
—	v stolpcu 20 stopnja 11,16 nadomesti s stopnjo
11,10.
II.	V tabeli pod B c) »Stopnje prispevkov iz dohodka« se:
1.	Pri zaporedni številki 42 občina Radovljica:
—	v stolpcu 5 stopnja 0,025 nadomesti s stopnjo
0,01,
—	v stolpcu 6 stopnja 0,525 nadomesti s stopnjo
0,51.
III.	Sprememba pregleda stopenj davkov in prispevkov začne veljati petnjasti dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-16/83
Ljubljana, dne 6. julija 1984.
Direktor
Republiške uprave za družbene prihodke
Tone Pengov 1. r.
veznosti iz povračil od davčne osnove v letu 1984 in sicer tako, da delovne in temeljne organizacije združenega dela plačujejo v letu 1984 le 90 %> celotne sprejete obveznosti iz naslova splošnega povračila.
Predsednik Skupščine Območne vodne skupnosti Ljubljanica - Sava
Stane Hrovat, inž. 1. r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
LJUBLJANA
1133.
Na podlagi samoupravnega sporazuma o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o temeljih plana dejavnosti komunalnega gospodarstva na območju ljubljanskih občin za obdobje 1981—1985 (Uradni list SRS, št. 20/83). rebalansa plana razširjene reprodukcije individualnih komunalnih objektov in naprav za obdobje 1981-—1985, 26. in 27. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnimi zemljišči (Uradni list SRS. št 7/77) in v smislu 13. točke sporazuma o merilih za določitev sorazmernega deleža
investitorjev poslovnih in industrijskih objektov k stroškom izgradnje virov primarnih vodov individualne komunalne rabe (Uradni list SRS, št. 19/82) in 33. člena zakona o energetskem gospodarstvu (Uradni list SRS. št. 33/81) sprejema Skupščina Energetske skupnosti Ljubljana
MERILA IN KRITERIJE
o povračilih za nove priključitve in za povečanje obstoječih priključnih moči uporabnikov, ki se priključujejo na sistem daljinske oskrbe s toplotno energijo oziroma s plinom „
1.	člen
S temi merili določa Skupščina Energetske skupnosti Ljubljana višino sovlaganj v obliki enkratnih povračil za priključitev novih uporabnikov na toplotno omrežje (vročevodno oziroma parno omrežje) in plinsko omrežje ter povračil za povečanje priključnih moči obstoječih uporabnikov.
2.	člen
Investitorji, ki želijo biti uporabniki toplotne energije oziroma plina iz omrežja daljinske oskrbe s toplotno energijo oziroma plinom so dolžni DO Energetika vplačati določeno povračilo za priključitev na toplotno ali plinsko omrežje oziroma povečan odjem iz omrežja (v nadaljnjem besedilu: »povračilo«).
Ta povračila se uporabnikom ne vračajo.
3.	člen
Povračilo se določa na osnovi priključnih moči objektov oziroma naprav, ki se priključijo na omrežje in znaša:
—	za toplotno energijo	10 din/W
—	za plin	7 din/W
Investitorji obstoječih stanovanjskih objektov s
skupno priključno močjo objekta nad 50 kw plačajo povračilo v višini 2/3 stroškov iz prvega odstavka tega člena.
Investitorji obstoječih stanovanjskih objektov s skupno priključno močjo objekta pod 50 kW plačajo povračilo v višini 1^3 stroškov iz prvega odstavka tega člena.
Investitorji novih stanovanjskih objektov (izven usmerjene stanovanjske gradnje) s skupno priključno močjo objekta pod 50 kW plačajo povračilo v višini 2/3 stroškov iz prvega odstavka tega člena.
4.	člen
Priključna moč objektov se določi na osnovi projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) oziroma projektov za izvedbo (PZI).
Izjemoma se:
—	pri stanovanjskih objektih, ki se priključujejo na plinsko omrežje določi priključna moč za obračun povračila na eno stanovanjsko enoto kot sledi:
—	samo za kuho	10.000 W
—	za kuho in pripravo sanitarne tople
vode	15-000 W
—	za ogrevanj e, kuho in pripravo
sanitarne tople vode	+ 5.000 W
Priključna moč ogrev.
—	pri objektih, ki se priključujejo na vročevodno omrežje — povratni vod, se določi priključna moč za obračun povračila v višini 2/3 priključne moči iz prvega odstavka tega člena.
5.	člen
V teh povračilih niso zajeti stroški graditve sekundarnih 'in priključnih vodov, ki jih v celoti financirajo interesenta za priključitev na toplotno ali plinsko omrežje.
6.	člen
Vsak nov uporabnik in uporabnik, ki povečuje obstoječo priključno moč, združuje za vsak W priključne moči ustrezna finančna sredstva; povračila iz 3.
člena; za sofinanciranje graditve energetskih virov in primarnega omrežja za daljinsko oskrbo s toplotno energijo oziroma plinom po planih Energetske skupnosti Ljubljana.
7.	člen
DO Energetika in uporabnik oziroma investitor skleneta pred izdajo soglasja h gradnji in priključitvi pogodbo o priključitvi in plačilu povračila. Sklenjena pogodba in plačilo povračila je pogoj za izdajo soglasja $1 gradnji in priključitvi.
8.	člen
Če so toplotne naprave (instalacije) nekega uporabnika odklopljene od mreže več kot 4 leta, je treba pred ponovno priključitvijo plačati povračilo, ki pa se zmanjša za višino že vplačanega povračila.
9.	člen
Način plačila določata DO Energetika in uporabnik (investitor) v pogodbi o priključitvi in plačilu povračila.
10.	člen
Plačila povračila so oproščeni investitorji:
—	usmerjene stanovanjske gradnje, ki se realizira v prioritetnih stanovanjskih soseskah po planih in letnih programih samoupravnih stanovanjskih skupnostih, če so njihove organizacije združenega dela podpisale -samoupravni sporazum o združevanju sredstev prispevka 1’20 BOD iz čistega dohodka in poravnale svoje obveznosti;
—	stanovanjskih objektov, ki so vključeni v programu prenove samoupravnih stanovanjskih skupnosti in če so njihove organizacije združenega dela podpisale samoupravni sporazum o združevanju sredstev prispevka 1’20 BOD iz čistega dohodka in poravnale svoje obveznosti.
Investitorji iz prvega odstavka tega člena dokažejo, da so izpolnili obveznosti iz SS o združevanju sredstev prispevka 1'20 BOD iz čistega dohodka pred izdajo soglasja DO Energetika k izdaji uporabnega dovoljenja pri daljinski oskrbi s toplotno energijo in pred izdajo atesta o sposobnosti plinske instalacije za obratovanje pri skrbi s plinom.
11.	člen
Če investitorji usmerjene stanovanjske gradnje ne dokažejo skladno z 10. členom teh meril in kriterijev, da so izpolnili obveznosti iz SS o združevanju sredstev prispevka 1’20 BOD iz čistega dohodka morajo plačati povračilo po določbah teh meril in kriterijev, vključno s pripadajočimi deležem za sekundarno omrežje (razliko med polno in očiščeno ceno stanovanja). Pri tem se priključna moč stanovanjske enote določi po naslednjem obrazcu:
__ Qhlok:i ■ ^stnn
pri čemer pomeni:
Qsten = priključna moč ene stanovanjske enote CJbloka = priključna moč celotnega objekta (bloka) Pstan = neto etažna površina stanovanjske enote Pbloka = skupna neto etažna površina objekta (bloka)
.	12. člen
Z ozirom na določbe zakona o energetskem gospodarstvu in na vlogo energetskih skupnosti po tem zakonu ter v zvezi z njihovimi pravicami in obveznostmi pri gospodarjenju z energetskimi sredstvi se prenesejo pravice 3. točke sporazuma o merilih za določitev sorazmernega deleža investitorjev poslovnih in industrijskih objektov ter investitorjev stanovanjskih jibjektov k stroškom izgradnje virov in primarnih vodov individualne komunalne rabe (Uradni list SRS, 19/82) na energetsko skupnost.
Vse vloge, na ojsnovi katerih do. uveljavitve teh meril m kriterijev še niso bila izdana soglasja h gradnji in priključitvi oziroma ni bila sklenjena pogodba ter objekti niso bili priključeni, se obravnavajo po določilih teh meril in kriterijev.
13. člen
Ta merila in kriterije je sprejela Skupščina Energetske skupnosti Ljubljana, dne 28. 6. 1984 in začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik
skupščine Energetske skupnosti Ljubljana
Borut Miklavčič 1. r.
1134.
Delavski svet Energetike, n. sol. o., TOZD Plinarna Ljubljana, n. sol. o., Ljubljana Verovškova 70 je na seji dne 31. maja 1984 sprejel spremembe in dopolnitve
POGOJEV
za dobavo in odjem zemeljskega, mestnega, mešanega in uparjenega plina (Uradni Ust SRS, št. 20/80, 26’80)
1.	člen
2.	člen se spremeni tako. da se glasi:
»Plinarna je izključni dobavitelj zemeljskega, mestnega, mešanega in uparjenega piana iz omrežja na območju Ljubljane.
Odjemalec plina je po teh pogojih vsaka fizična in pravna oseba, ki ji Pl narna na podlagi predhodnega pismenega sporazuma dobavlja plin po plinovodnem omrežju.
Z velikimi potrošniki se lahko sklepajo posebne pogodbe o dobavi plina. Veliki potrošniki so tisti odjemalci, katerih poraba plinske energije je večja kot 5 GWh (18 TJ) letno oziroma 0,4 (1,44 TJ) mesečno.
Posebne pogodbe se lahko sklepajo tudi s potrošniki. ki nimajo statusa Velikih potrošnikov v smislu tega sporazuma, če za to obstojajo posebni pogoji.«
Sporazum oziroma pogodba je sklenjena tudi z dejanskim izvrševanjem pravic in obveznosti iz Dobavnih pogojev.
2.	člen
17. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Cena za J m^' plina mora biti usklajena z njegovo zgorevalno toploto (zgornjo kalorično vrednostjo).
Cena za 1 m3 plina pri odjemnih pogojih (na plinomeru) se določi tako, da se nazivna zgorevalna
toplota (zgornja kalorična vrednost plina) v KWh na m3 pri normalnih pogojih (273,15 K in tlaku 1.01325 bar) pomnoži z veljavno ceno za 1 KWh.
Cena za 1 m^ pii potrošnikih, kjer je nadtlak plina na plinomeru večji od 30 mbar se določi tako, da se nazivna zgorevalna toplota (zgornja kalorična vrednost plina) v KWh na m3 pri normalnih pogojih (273,15 K in tlaku 1.01325 bar) pomnoži , ve javno ceno za 1 KWh.«
3.	člen
32.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Notranjih hišnih instalacij in plinskih trošil se
ne sme uporabljati vse dotlej, dokler dobav telj ne 'izda atesta o sposobnosti plinske instalacije in plinskih trošil za obratovanje in dokler od pristojnega upravnega organa ni izdano uporabno dovoljenje.
Določbe prvega odstavka tega člena se nanašajo na celotno plinsko instalacijo, vsa plinska trošila, kot tudi za posamezne' tehnološko samostojne enote (plinske kotlovnice, industrijski porabniki plina) «
4.	člen
33.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Ne glede na določbe 32. člena lahko dobavitelj plina dovoli časovno omejeno porabo plina :-aradi preizkusa delovanja priključenih plinskih trošil pod določenimi pogoji in v prisotnosti predstavnika dobavitelja plina.
Za montažo oziroma začasno ogrevanje objekta ali daljšo uporabo plina si mora uporeb-'-k pri/obiti od pristojnega organa ustrezno dovoljenje za obra-■ tovanje.
Tudi v primerih iz prvega odstavka tega člena morajo biti predhodno izvedeni vsi preizkus, instalacije na tesnost in dimovodnih naprav na funkcionalnost ter pridobljena izjava izvajalcev instalacij in preizkusa delovanja priključenih plinskih trošil po 5. in
45.	členu zakona o graditvi objektov.«
5.	člen
46.	člen se spremeni, tako da se glasi:
»Dobavitelj lahko obračunava porabljeni plin
na podlagi odčitka enkrat letno z upoštevanjem ostalih odčitkov zaradi spremembe cen pri fizičnih osebah in vsaj enkrat mesečno pri pravnih osebah.
Količina plina pri potrošnikih, ki imajo plinomere za merjenje porabljenega plin^ nameščene v tistem 'delu plinske instalacije, kjer je nadtlak plina večji od 30 mbar, se določi s pomočjo korekturnega faktorja oziroma prigrajenega korektorja tako, da dobimo količine porabljenega plina pri normalnih pogojih (273,15 K in tlaku 1.01325 bar).«
6.	člen
47.	člen se spremeni tako, da se glasi: ■
»Dobavitelj lahko fizičnim osebam med letom izstavlja akontacije izračunane na osnovi ocenjene porabe prihodnjega obdobja.
Višino in število akontacij ter roke plačil določi dobavitelj na osnovi ocenjene porabe plina v prihodnjem obračunskem obdobju, ki je določena glede na dejansko porabo preteklega obračunskega obdobja in povečana ali zmanjšana glede na predvideno gibanje porabe plina ter upoštevanju veljavne cene in dodatnih zakonskih ali dogovorjenih obveznosti.
Dobavitelj izstavi pravnim osebam račun za mesečno porabo. Dobavitelj lahko določi za obdobje, ki je krajše od mesečnega obračunskega obdobja akontacije. Višina akontacije za določeno obdobje se določi na podlagi porabe predhodnega obračunskega meseca.
Dobavitelj lahko pri pravnih osebah z majhno porabo plina obračuna porabljeni plin enkrat letno na enak način kot pri fizičnih osebah.«
7.	člen
48.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Če se ugotovi, da točnost plinomera ni v dopustnih mejah in ta netočnost ni določljiva, imata odjemalec in dobavitelj pravico zahtevati pavšalen obračun plina.
Višina pavšala se določi glede na porabo v istem obračunskem obdobju preteklega leta z upoštevanjem vseh ■ sprememb, ki so medtem nastale.«
8.	člen
49.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Odjemalec je dolžan plačati porabljeni plin v
15 dneh po izstavitvi računa oziroma do roka zapadlosti posameznih akontacij.
Ugovor zoper račun oziroma akontacijo za porabljeni plin se mora poslati dobavitelju najkasneje v 8 dneh od prejema računa oziroma roka zapadlosti akontacije.
Ugovor ne zadrži plačila računa oziroma akontacije.
V primeru nepravočasnega plačila, odjemalec plača dobavitelju 35 °/o zamudne obresti. Dobavitelj ustavi odjemalcu dobavo plina po predhodnem pismenem opozorilu, če le-ta v roku določenem v opozorilu ne izpolni svoje plačilne obveznosti.
Sočasno z odklopom plina dobavitelj ugotovi dejansko stanje porabe plina in jo obračuna.«
9.	člen
Prva alinea 69. člena se spremeni tako, da se glasi:
»redna poravnava plačilnih obveznosti«.
10.	člen
Spremembe in dopolnitve pogojev začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Ljubljana, dne 2. julija 1984.
Predsednik delavskega sveta '
TOZD Plinarna Miro Urbanc, dipl. inž. 1. r.
K spremembi pogojev za dobavo in odjem zemeljskega, mestnega, mešanega in oparjenega plina je dala soglasje skupščina Samoupravne interesne skupnosti za energetiko ljubljanskih občin na 5. seji dne 28. 6. 1984.
1135.
Delavski svet Energetike, n. sol. o., TOZD Komunalna energetika Ljubljana, n. sol. o., Ljubljana, Ve-rovškova 62 je na seji dne 21. maja 1984 sprejel spremembo
POGOJEV *
t
za dobavo in odjem toplotne energije iz vročevodnega omrežja na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 20/80)
1.	člen
Člen 72 se spremeni tako, da se glasi:
»V primeru nepravočasnega plačila, odjemalec plača dobavitelju 35 odstotne zamudne obresti.«
2.	člen
Ta sprememba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Ljubljana, dne 2. julija 1984.
Predsednik
delavskega sveta • TOZD Komunalna energetika
Peter Bergman, inž. L r.
K spremembi pogojev za dobavo in odjem toplotne energije iz vročevodnega omrežja na območju ljubljanskih občin je dala soglasje skupščina Samoupravne interesne skupnosti za energetiko ljubljanskih občin na-5. seji dne 28. 6. 1984.
1136.
Na podlagi drugega odstavka 8. točke odloka o pogojih in načinu oblikovanja cen in družbeni kontroli cen v letu 1984 (Uradni list SFRJ, št. 23/84) ter v skladu z dogovorom o izhodiščih za določanje cen nekaterih proizvodov in storitev iz pristojnosti občin v letu 1984 (Uradih list SRS, št. 15/84) je delavski svet temeljne organizacije Mestni potniški promet na 5. seji dne 19. junija 1984 v razširjeni sestavi uporabnikov in izvajalcev predlagal. Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane na 107. seji dne 2. julija 1984 pa je sprejel
SKLEP
o	cenah za prevoz potnikov v javnem mestnem potniškem prometu v Ljubljani in kriterijih za izdajo ter veljavnost mesečnih vozovnic
1.	člen
Cene za prevoz v javnem mestnem potniškem prometu so:
Vrsta vozovnice	Cena
a)	priložnostna voznina plačljiva z gotovino v vozilu	23,00
b)	cena žetona za eno vožnjo (žeton
kupljen v predprodaji)	'	22,00
c)	priložnostna voznina s 50 % popustom,
plačljiva v vozilu	11,50
d)	prevoz prtljage plačljiv	z	gotovino	10,00
e)	prevoz psa plačljiv z gotovino	10,00
f)	Mesečne vozovnice
—	dijaške za vse proge	280,00
—	delavske	za	eno progo	750,00
—	delavske	za	dve progi	810,00
—	delavske	za	vse proge	850,00
—	za starejše občane	450,00
—	prenosne za vse proge	1.800,00
g)	letna prenosna za vse	proge	15.500,00
2.	člen
Proste vozovnice in vozovnice s popustom daje TOZD Mestni potniški promet naslednjim občanom:
a)	brezplačen prevoz
—	narodnim herojem
—	nosilcem partizanske spomenice 1941
—	španskim borcem
—	vojnim vojaškim invalidom nad 60 % invalidnosti
—	civilnim invalidom vojne nad 60% invalidnosti
—	mirnodobskim vojaškim invalidom nad 60% invalidnosti
—	borcem za severno mejo (Maistrovim borcem)
—	slovenskim vojnim dobrovoljcem 1912—1918 (solunskim borcem)
—	slepim s spremljevalcem
—	duševno nezadostno razvitim osebam s spremljevalcem
—	otrokom do 4 Teta starosti
b)	vozovnico s 50 % popustom
—	otrokom od 4. do 10. leta starosti
—	vojnim vojaškim invalidom od 20 do 60% invalidnosti
—	civilnim invalidom vojne od 20 do 60% invalidnosti
—	mirnodobskim vojaškim invalidom od 20 do 60 % invalidnosti
3.	člen	—
V nočnem času so cene prevoza višje za 100 %.
Nočni čas velja:
—	ob delavnikih od 00.00 do 04.00 ure,
—	ob nedeljah in pfaznikih od 00.00 do 05.00 ure,
. Cene v nočnem času pričnejo veljati 'z odhodi avtobusov s končnih postaj mestnega potniškega prometa.
Občani, ki imajo brezplačen prevoz iz a) točke
2.	člena tega sklepa imajo brezplačen prevoz tudi v nočnem času.
Občani z mesečnimi vozovnicami iz f) in g) točke
1.	člena tega sklepa, doplačajo v nočnem času še voznino iz a) in b) točke 1. člena. tega sklepa.
4.	člen
Kriteriji za izdajo in veljavnosti mesečnih vozovnic so:
1.	enotna dijaška mesečna vozovnica za vse proge:
—	pravico do dijaške mesečne vozovnice imajo redni dijaki osnovnih in srednjih šol v Ljubljani ter redni študentje fakultet višjih in visokih šol v Ljubljani
—	navedeni dijaki in študentje lahko pridobijo dijaško mesečno vozovnico na podlagi potrdila o šolanju,
—	število' voženj je neomejeno,
—	mesečna vozovnica ni prenosljiva,
—	izredni slušatelji delavskih univerz, tečajev, večernih šol in osebe v rednem delovnem razmerju nimajo pravice do dijaških vozovnic.
2.	Delavska mesečna vozovnica:
—	pravica do katerekoli kategorije delavske mesečne vozovnice in poljubne izbire prog imajo vsi zaposleni in nezaposleni občani na podlagi osebne izkaznice.
—	število voženj je neomejeno,
—	mesečna vozovnica ni prenosljiva.
3.	Mesečna vozovnica za vse proge za starejše občane in upokojene invalide dela:
—	pravico do mesečne vozovnice za starejše občane imajo ženske nad 60 let in moški nad 63- let starosti, ki pridobijo' mesečno vozovnico na podlagi osebne izkaznice, upokojeni invalidi dela pa na podlagi potrdila Skupnosti pokoj ninsko-invalidskega zavarovanja o invalidski upokojitvi in osebne izkaznice,
—	število voženj je neomejeno,
—	vozovnica ni prenosljiva.
5.	člen
Vse mesečne vozovnice opremljene z ustrezno nalepko tekočega meseca, veljajo od 1. dne v tekočem mesecu do vključno 5. dne v naslednjem mesecu.
6.	člen
Do sedaj veljavni žetoni bodo veljavni še naprej z doplačilom do višine cene žetona kupljenega po novi ceni. TOZD Mestni potniški promet bo pred pvelja-vitvijo novih cen objavil barvo veljavnih žetonov.
7.	člen
Mesečno vozovnico odvzame TOZD Mestni potniški promet v naslednjih primerih zlorabe:
—	če jo uporablja oseba, ki ni lastnik mesečne vozovnice,
—	če sta mesečna vozovnica in nalepka ponarejeni,
—	če lastnik mesečne ali druge vozovnice ne upošteva navodil, napisanih na vozovnici.
Za izgubljeno ali uničeno mesečno vozovnico TOZD Mestni potniški promet ne vrne odškodnine.
8.	člen
Cene iz tega sklepa začnejo veljati 16. julija 1984.
9.	člen
Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep o cenah za prevoz potnikov v javnem mestnem potniškem prometu v Ljubljani in kriterijih za izdajo ter veljavnost mesečnih vozovnic (Uradni list SRS, št. 34/83).
10.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 668/2-84
Ljubljana, dne 2. julija 1984.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane
Dore Dovečar 1. r.
1137.
Na podlagi drugega odstavka 8. točke odloka o pogojih in načinru oblikovanja cen in družbeni kontroli cen v letu 1984 (Uradni list SFRJ, št. 23/84) ter v skladu z dogovorom o izhodiščih za določanje cen nekaterih proizvodov in storitev iz pristojnosti občin
v letu 1984 (Uradni list SRS, št. 15/84) je delavski svet delovne organizacije Komunalno podjetje Ljubljana, TOZD Javna higiena na 5. seji dne 18. junija 1984 v razširjeni sestavi uporabnikov in izvajalcev predlagal, Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane na
107.	seji dne 2. julija 1984 pa sprejel
SKLEP
o ceni za odvoz smeti in odpadkov
1.	člen
Cena za odvoz smeti in odpadkov (redni odvoz, kosovni odvoz in urejanje odlagališča) znaša 2,36 din mesečno od m1 2 stanovanjske oziroma poslovne površine in je določena takole:
Del cene
Del cene za razširjene za enostavne reprodukcijo reprodukcijo (nabava mehanizacije)
Del cene za razširjene reprodukcijo (izgrad. sanitarne deponije ,
2,007 din	0,153 din	0,200 din
Cena
skupaj
2,360 din
2.	člen
KPL, TOZD Javna higiena prične obračunavati odvoz smeti in odpadkov po ceni iz 1. člena tega sklepa s 16. julijem 1984.
3.	člen
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep o spremembi cene za odvoz smeti in odpadkov (Uradni list SRS, št. 38/83).
BREŽICE
1139.
Na podlagi določil 1. in 6. člena zakona 0 davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44-1891/82) ter 142. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) je Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 19. junija 1984 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov v občini Brežice
Določbe v odloku o davkih občanov v občini Brežice (Uradni list SRS, št. 11-501/83 in 41-1656/83) se spremenijo:
1.	člen
V	15. členu odloka o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 11-501/83) se znesek 2.400 dmarjet nadomesti z zneskom 11.000 dinarjev, znesek 5.000 dinarjev z zneskom 22.000 dinarjev in znesek 15.000 dinarjev z zneskom 70.000 dinarjev.
2.	člen
V	16. členu odloka se znesek najmanj 5.000 dinarjev nadomesti z zneskom 20.000 dinarjev.
3.	člen
V	prvem odstavku 19. člena odloka o davkih občanov se znesek 1.200 dinarjev nadomesti z zneskom 2.000 dinarjev.
4.	člen
4.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 668/1-84
Ljubljana, dne 2. julija 1984.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane Dore Dovečar 1. r.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984 dalje.
Št. 422-9/84
Brežice, dne 19. junija 1984.
Predsednik Skupščine občine Brežice
Mirko Kambič 1. r.
1138.
Skupščine samoupravnih stanovanjskih skupnosti Ljubljane so na svojih 11. sejah dne 18. junija 1984 sprejele
SKLEP
o razbremenitvi gospodarstva
1
Od 1. 7. 1984 dalje se znižajo prispevne stopnje obveznega združevanja sredstev za vzajemnost od dosedanje stopnje 1,175 ”/0, na 0,940% od bruto osebnega dohodka.
2
Sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
Predsednik
skupščine Samoupravne •	stanovanjske skupnosti
Ljubljana
Janez Čebulj 1. r.
1140.
Na podlagi 50. člena zakona o Sistemu družbenega planiranja in družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80) in 162. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) je Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti ter družbenopolitičnega zbora dne 19. junija 1984 sprejela
ODLOK
o pripravi in sprejetju družbenega plana občine Brežice za obdobje 1988—1690
1.	člen
Pripravi in sprejme se družbeni plan občine Brežice za obdobje od leta 1986 do leta 1990.
2.	člen'
Izvršbi svet občine Brežice pripravi in do Septembra 1985. leta predloži Skupščini občine Brežice
osnutek, do decembra 1985 pa predlog družbenega plana občine Brežice.
3.	člen
Izvršni svet občine Brežice do julija 1985 predloži podpisnikom dogovora o temeljih družbenega plana občine Brežice za obdobje 1886—1990 osnutek, do oktobra 1985 pa predlog dogovora o temeljih družbenega plana občine Brežice za obdobje 1986—1990.
4.	člen
Izvršni svet občine Brežice določi delovni program pripravljanja družbenega plana občine Brežice.
5.	člen
Vsi nosilci planiranja v občini sprejmejo svoje programe dela za pripravo planov, s katerimi morajo zagotovitij da bodo njihove aktivnosti za pripravo planov potekale časovno in vsebinsko v skladu s programom dela za pripravo družbenega plana občine Brežice.
6.	člen
Za delo v zvezi s pripravo družbenega plana občine Brežice bo izvršni svet občine predlagal v izhodiščih za pripravo plana zagotovitev sredstev.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 30-3/84-1
Brežice, dne 19. junija 1984.
Predsednik Skupščine občine Brežice
Mirko Kambič 1. r.
2.	člen
Dosedanji členi št. 27., 28., 29. in 30. postanejo členi št. 28., 29., 30. in 31.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 021-7/84-1
Brežice, dne 19. junija 1984.
Predsednik Skupščine občine Brežice
Mirko Kambič 1. r.
CELJE
1142.
Skupščina občine Celje je po 35. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74), na seji zbora združenega dela, sej iz bora krajevnih skupnosti in seji družbenopolitičnega zbora dne 28. junija 1984 sprejela
ODLOK
o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Celje za leto 1983
1.	člen
Potrdi se zaključni račun proračuna občine Celje za leto 1983, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada občine Celje za leto 1983 in sredstva izločena na posebni partiji žiro računa proračuna občine Celje.
2.	člen
Prihodki so bili doseženi in razporejeni po bilanci občinskega proračuna za leto 1983 takole:
1141.
Na podlagi 156. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78 in 16/82) in 93. člena zakona o sistemu državne uprave in o izvršne nasvetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) je Skupščina občine ,Brežice na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 19. junija 1984 sprejela
ODLOK
° dopolnitvi odloka o organizaciji in delovnem področju občinskih upravnih organov in samostojne strokovne službe skupščine in izvršnega sveta v občini Brežice
1.	člen
Doda se nov 27. člen. ki se glasi:
O izločitvi uradne osebe občinskega upravnega organa odloča funkcionar, ki vodi ta organ.
O izločitvi člana kolegijskega upravnega organa odloča kolegijski upravni organ.
O izločitvi funkcionarja, ki vodi upravni organ in o izločitvi predsednika kolegijskega upravnega organa odloča Izvršni svet SO Brežice.
—	skupaj prihodki
—	skupaj razporejeni prihodki na posebnem delu proračuna
—	sredstva izločena na posebno partijo žiro računa proračuna
—	presežek prihodkov na odhodki
3.	člen
Presežek prihodkov iz prejšnjega člena v znesku 3,916.957,46 se prenese v naslednje leto in se nameni financiranju organov in organizacij, ki se financirajo iz proračuna. Izvršilni svet se pooblašča, da glede na dejanske potrebe med letom 1984 razporedi navedeni znesek.
4.	člen
Zaključni račun rezervnega sklada izkazuje:
<Hn
—	prihodki skupaj	14,570.372,70
—	odhodki skupaj	3,066.371,00
—	presežek prihodkov	nad	odhodki	11,504.001,70
Presežek prihodkov	po	zaključnem	računu re-
zervnega sklada 11,504.001,70 din se prenese v naslednje leto.
din
325,368 105,11
316,505.147,65
4,966.000.00
3,916.957,46
*	5; člen
Sredstva posebne partije proračuna občine Celje za leto 1983 izkazujejo
—	prihodkov skupaj
—	odhodkov skupaj
—	neporabljena sredstva
din
7,119,751,19
1,201.798,85
5,917.952,34
Neporabljena sredstva v znesku 5,917.952,34 din se prenesejo v naslednje leto.
6. člen
Odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 400-1/83
Celje, dne 28. junija 1984.
Predsednik Skupščine občine Celje
Edvard Stepišnik 1. r.
Bilanca doseženih prihodkov in razporeditev prihodkov po glavnih namenih proračuna občine Celje za
leto 1983					
prihodkov	Prihodkl		Skupaj din	namen	Razporeditev prihodkov		Skupaj din
1	Davek iz dohodka in osebnega do-		01	Dejavnost organov DPS in skup-	
	hodka	149,092.796		ščinska dejavnost	203,836.223
2	Davki na promet in premoženje	124,871.941	02	Dejavnost ljudske obrambe	16,229.200
3	Takse in odstopljeni republiški pri-		03	Dejavnost družbenopolitičnih orga-	
	hodki	31,545.830		nizacij	13,972.132
5	Dohodki po posebnih predpisih	132.546	04	Negospodarske investicije	16,242.925
6	Prihodki upravnih organov in dru-		08	Socialno skrbstvo	10,201.497
	gi prihodki	19,744.992	09	Zdravstveno varstvo	2,129.639
	X		10	Komunalna dejavnost	12,117.339
	X.		12	Dejavnost krajevnih skupnosti	18,290.320
			16	Intervencije v gospodarstvu	14,125.064
	\		17	Tekoča proračunska rezerva in obveznosti preteklih let	884.957
	X\			Sredstva izločena na posebno partijo žiro računa proračuna	4,966.000
	Nx		18	Sredstva rezerv	3,253.881
	'v			Druga poraba	5,221.971
				Presežek prihodkov nad odhodki	3.916.957
	Skupaj	325,388.105		Skupaj	325,383.105
1143.
Skupščina občine Celje je po 219. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82) in 118. člena statuta občine Celje sprejela na seji zbora združenega dela, seji zbora krajevnih skupnosti in seji družbenopolitičnega zbora dne 28. junija 1984
ODLOK
o potrditvi letnega davčnega zaključnega računa za leto 1983
3.	člen
Letni davčni zaključni račun vsebuje bilanco, bruto bilanco in pregled individualnih dolgov oziroma preplačil za prispevke in davke.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-5/84-8
1. člen
Celje, dne 28. junija 1984.
Potrdi se letni davčni zaključni račun davkov in prispevkov občanov občine Celje za leto 1983.
2.	člen
Letni davčni zaključni račun vsebuje:
—	obremenitve
—	obresti, stroški
—	odpisi
—	plačila ,
znesek kompenz. dolga 31. 12. 1983 znesek nekomp. dolga preplačila
din
409,199.938,85
3,997.026,20
720.543,45
401,088.466,35
11,387.955,25
20,798.104,55
9,410.149,30
Predsednik Skupščine občine Celje
Edvard Stepišnik 1. r.
1144.
Skupščina občine Celje je po 335. členu, prvem odstavku 342. člena in 345. členu ustave SR Slovenije,
50.	členu in prvem odstavku 186. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in družbenem planu SRS (Uradni list SRS, št. 1/80 in 33/80), na seji zbora združenega dela, seji zbora krajevnih skupnosti in seji družbenopolitičnega zbora dne 28. junija 1984 sprejela
ODLOK
o pripravi in sprejetju družbenega plana občine Celje za obdobje 1986—1990
1.	člen
Srednjeročni družbeni plan občine Celje ter plani samoupravnih organizacij in skupnosti bodo sprejeti za obdobje 1986—1990.
Vsi nosilci bodo v postopku pripravljanja družbenih planov izhajali iz dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije in svojih dolgoročnih planov, sprememb v strukturi proizvodnih sil družbe in razvoja socialističnih samoupravnih proizvodnih odnosov, ki bodo temeljile na znanstvenih dognanjih ter ocenah pogojev in možnosti za družbenoekonomski razvoj.
Pri pripravah bodo izhajali iz značaja planov, določenih v dolgoročnem programu ekonomske stabilizacije ter odnosov med nosilci planiranja, ki izjvirajo iz tega programa in zakona o sistemu družbenega planiranja in družbenem planu SRS. Pri tem je treba zagotoviti učinkovitejši postopek sporazumevanja in dogovarjanja o temeljih planov in njihovega sprejemanja.
2.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Celje pripravi in do 31. decembra 1984. leta predloži skupščini občine predlog smernic za pripravo družbenega plana občine Celje.
3.	člen
Izvršni svet bo predložil skupščini občine do konca junija 1985. leta osnutek in do konca decembra 1985. leta predlog družbenega plana občine za obdobje 1986—1990.
4.	člen
Odbor udeležencev dogovora o temeljih družbenega plana Skupščine občine Celje za obdobje 1986 do 1990 bo marca 1985. leta predložil podpisnikom osnutek, oktobra 1985. pa predlog dogovora o temeljih družbenega plana So Celje za obdobje 1986—1990.
Izvršni svet bo tekoče obveščal So o usklajevanju dogovora o temeljih plana So Celje in jo obvestil o končni uskladitvi.
5.	člen
Izvršni svet So Celje določi delovni program pripravljanja družbenega plana So Celje.
6.	člen
Samoupravne organizacije in skupnosti ter družbenopolitične skupnosti sprejmejo programe dela za pripravo svojih planov, s katerimi zagotovijo, da bodo njihove aktivnosti za pripravo planov, potekale sočasno in vsebinsko v skladu s programom dela za pripravo družbenega plana So Celje in bodo samoupravni sporazumi in dogovori o temeljih planov pripravljeni in sklenjeni, plani pa sprejeti v skladu z roki, ki so predlagani za predložitev .osnutka oziroma predloga družbenega plana So Celje.
7.	člen
Strokovni nosilec aktivnosti pri pripravi in izdelavi srednjeročnega družbenega plana^So Celje je Zavod občine Celje za planiranje in izgradnjo, ki je občinska strokovna organizacija za področje planiranja za potrebe So Celje.
8.	člen
Delo pri pripravi družbenega plana občine Celje, planov samoupravnih organizacij in skupnosti za obdobje 1986—1990, se začne z dnem uveljavitve tega odloka.
Št. 30-1/84
Celje, dne 28. junija 1984.
Predsednik Skupščine občine Celje
Edvard Stepišnik L r.
1145.
Skupščina občine Celje je po 205. členu zakona o ljudske obrambi in družbeni samozaščiti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 35/82), na seji zbora združenega dela, seji zbora krajevnih skupnosti in seji družbenopolitičnega zbora dne 28. junija 1984 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o zakloniščih na območju občine Celje
1.	člen
V odloku o zakloniščih na območju občine Celje (Uradni list SRS, št. 44-1913/82) se drugi odstavek 28. . člena spremeni in se glasi:
Imetniki pravice uporabe na stanovanjskih, poslovnih, počitniških in drugih stavbah in prostorih in na delih stavb, plačujejo prispevek za zaklonišča v višini 0,07 % nabavne vrednosti, oziroma osnova za obračun amortizacije letno. Za poslovne prostore in stavbe se šteje vse prostore in stavbe, kot j e*1 to določeno z zakonom o poslovnih stavbah in prostorih.
2.	člen
Ta odlok začne'veljati osmi dan po objavi v Uradnem - listu SRS, uporablja pa se za leto 1984.
St. 8-4/82
Celje, dne 28. junija 1984.
Predsednik Skupščine občine Celje
Edvard Stepišnik 1. r.
1146.
Skupščina občine Celje je po 16. členu zakona o sistemu o.brambe pred točo (Uradni list SRS, št. 33/79), na seji zbora združenega dela, seji zbora krajevnih skupnosti in seji družbenopolitičnega zbora dne 28. junija 1984 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o določitvi stopnje prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v osrednji Sloveniji
1.	člen
V odloku o določitvi stopnje prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v osrednji Sloveniji
(Uradni list SRS, št. 41-1662/83) se 2. člen spremeni in	Zazidalni načrt se spremeni in dopolni po pro-
se glasi:	'	jektu št. 8/83, ki ga je v januarju 1984 izdelal Raz-
Zavezanci za davek iz dohodka iz kmetijske dejav- vojni center Celje, TOZD Planiranje, nos ti plačujejo prispevek po stopnji 0,85 °lo — od katastrskega dohodka.	_	2. člen
^en	2. člen se spremeni in se glasi:
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v	Zazidalni načrt je na vpogled občanom in orga-
Uradnem listu SRS, uporablja pa se pri odmeri za nizacijam pri občinskem komiteju za urejanje pro-leto 1984.	štora in varstvo okolja in pri zavodu občine Celje
za planiranje in izgradnjo.
St. 420-12/83
Celje, dne 28. junija 1984.
,	Predsednik
Skupščine občine Celje
Edvard Stepišnik 1. r.
1147.
Skupščina občine Celje je po 15. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16'67, 27/72 in 8/78), na seji zbora združenega dela in sej. zbor11 krajevnih skupnosti dne 28. junija 1984 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu Lisce
1,	člen
Zazidalni načrt Lisce (Uradni vestnik Celje, št. 26/68) se spremeni in dopolni po projektu št. 134/81, ki ga je v marcu 1984 izdelal Zavod občine Celje za planiranje in izgradnjo.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 350-13/68
Celje, dne 28. junija 1984.
Predsednik Skupščine občine Celje
Edvard Stepišnik l. r.
1148.
Skupščina občine Celje je po 15. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78), na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. junija 1984 sprejela
ODLOK
• spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu Nova vas
1.	člen
V odloku o zazidalnem načrtu Nova vas (Uradni list SRS. št. 18-851/76) se v 1. členu doda drugi odstavek, ki se glasi:
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi 'v Uradnem listu SRS.
Št. 350-10/74
Celje, dne 28. junija 1984.
Predsednik Skupščine občine Celje
Edvard Stepišnik '1. r.
1149.
Skupščina občine Celje je po 8. členu zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 5/80), na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. junija 1984 sprejela
ODLOK
o določitvi imena nove ulice v naselju Celje
1.	člen
V naselju Celje, v Krajevni skupnosti Gaberje, se za novozgrajeno ulico določi ime Podjavbrškova ulica.
2.	člen
Podjavorškova ulica se odcepi od Mariborske cesta pri Križišču s Cesto v Trnovlje ter poteka proti zahodu do Opekarniške ceste.
ST* člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 015-1/84
Celje, dne 23. junija 1984.
Predsednik Skupščine občine Celje
Edvard Stepišnik 1. r
1150..
Skupščina občine Celje je po 15. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS. št. 16/67, 27/72 in 8/78), na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. junija 1984 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu »Gospodarske cone« v Celju
1.	člen
Zazidalni načrt »Gospodarske cone« v Celju (Uradni list SRS, št. 22/77, 22/78, 21/82 in 6/83), območje Levi breg Voglajne — obrtna cona (projekt ZNG, št. 124/71 in grafični prikaz RCC, TOZD Planiranje, št. 202/77) še spremeni m dopolni po projektu št. 1/83, ki ga je V januarju 1984 izdelal Razvojni center Celje, TOZD Planiranje.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-13/77
Celje, dne 28. junija 1984.
Predsednik Skupščine občine Celje
Edvard Stepišnik 1. r.
llol.
Skupščin i občine Celje je po 15. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št IB 67, 27/72 in 8'78). na seji zbora združenega de!a in seji zbo.a krajevn.h skupnosti dne 23. junija 1984 sprejela
ODLOK
o sprci.jn 'o ^rd'oka o uskladitvi in sprejetju urbanističnih pr j jeki e v, izdelanih po določilih zakona o urbanističnih projektih
1. člen
Zazidalni načrt Levi breg Voglajne (projekt ZNG Celje, št. 131/64 :n 441'05 — Uradni vestnik Celje. št. 28'68 in Utad:	lisi SRS št. 37 71, 15'72. 10/76. 11 77
13/83) se spletnem in dopolni po projektu št 1 83. ki ga je v januarju 123-1 :2delal Razvojni center Celje, TOZD Planiranje
2 člen
Ta odlok začne vpijati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 359-22/04
Celje dne 28. junija 1984
Predsednik Skupščini; občine Celje
Edvard Stepišnik 1. r.
1152.
Izvršni svet Skupščine občine Celje je po 9. točki odloka o pogojih in načinu oblikovanja cen in družbeni kontrol- cen V letu 1984 fUradni list SFRJ, št. 23/84) na seji dne 3. julija 19C1 sprejel
ODREDBO
o oblikovanju stanarin v občini Celje I
V občini CVje se stanarine oblikujejo tako, da se sedanje stanarine povečajo za 3511'v.
II
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem iistu SRS; upordblja pa se od 1. 9. 1984.
St. 38-204/84
Celje, dne 3. julija 1984.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščina občine Celje
mag. Miloš Pešec 1. r.
1153.
Izvršni svet Skupščine občine Celje je po 9. točki odloka o pogojih in načinu oblikovanja cen in družbeni kontroli cen v letu 1984 (Urtidlii list SFRJ, št. 23/84), na seji dne 3. julija 1984 sprejel
ODREDBO	'
o cenah nekaterih komunalnih storitev v občini Celje
I
V občini Celje se določijo cene za nektere komunalne storitve:
din
1. kanalščina
— del cene za enostavno reprodukcije 4.50
—	del cene za financiranje programa
razvoja	1,90
2. odvoz odpadkov
a)	za gospodinjstva	r
—	del cene	za	enostavno	reprodukcijo	1,71
—	del cene za financiranje programa
razvoja	0,19
skupaj	1,90
b)	za ostale potrošnike
—	del cene	za	enostavno	reprodukcijo	1,81
—	del cene za financiranje programa
razvoja	0,19
skupaj	2,00
c)	odvoz odpadkov v kontejnerjih
—	odvoz v	kontejnerjih	po m2	244,00
Opomba: Za odvoz v podaljšanem delovnem času se zaračunava 50 % pribitek na osnovno ceno
—	najemnina za kontejner na dan	166 03
—	uporaba odlagališča po m3	26.00
—	dostava kontejnerja ponaročilu:
zaračunavajo se dejanski kilometri za komunalno vozilo	33,20
Opomba: v primerih, ko	se odvoz	odpadkov zara-
čunava glede ha površino prostorov, se 1000 m5 površine obračuna kot en odvoz s kontejnerjem
3.	plin
a) mešani plin
tarifa I — gospodinjstva:
—	del cene za enostavno	reprodukcijo	48,95
—	del cene za financiranje programa
razvoja	0,75
din
skupaj	49,70
tarifa II — gospodinjstva — celotna oskrba:
—	del cene za enostavno reprodukcijo	44,70
—	del cene za financiranje programa
razvoja	0,75
skupaj	45,45
tarifa III — industrija in ostalo:
—	del cene	za	enostavno	reprodukcijo	50,75
—	del cene za financiranje programa
razvoja	0,75
skupaj	51,50
b) zemeljski plin tarifa I — gospodinjstva:
—	del cene	za	enostavno	reprodukcijo	61,90
—	del cene za financiranje programa
razvoja	1,20
skupaj	63,10
tarifa II — gospodinjstvo — celotna oskrba:
—	del cene	za	enostavno	reprodukcijo	56,50
—	del cene za financiranje programa
razvoja	1,20
skupaj	57,70
tarifa III — industrija in ostalo:
—	del cene	za enostavno reprodukcijo	64,20
—	del cene za financiranje programa
razvoja	1,20
skupaj	65,40
II
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 17. julija 1984.
Št. 38-15/84
Celje, dne 3. julija 1984.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje , mag. Miloš Pešec 1. r.
CERKNICA
1154.
Na podlagi 9. točke odloka o pogojih in načinu oblikovanja cen in družbeni kontroli cen v letu 1984 (Uradni list SRS, št. 23/84), dogovora o izhodiščih za določanje cen nekaterih proizvodov in storitev iz pristojnosti občin v letu 1984 (Uradni list SRS, št. 15/84) in 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 36/82) je Izvršni svet Skupščine občine Cerknica na 70. redni seji dne 26. junija 1984 sprejel
SKLEP
o povečanju cen kanalščine in smetarine v občini Cerknica 1
1. člen
Cene kanalščine za enostavno reprodukcijo so naslednje:
—	gospodinjstvo	14,40	din/ms
—	družbeni sektor	20,20 din/m3
Cene smetarine za enostavno reprodukcijo so naslednje:
—	gospodinjstvo	0,82	din/m3
—	družbeni sektor	1,53	din/m3
2.	člen
Ta sklep velja od 1. julija 1984 dalje.
Št. 38-13/84-1
Cerknica, dne 27. junija 1984.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Cerknica Tone Kebe L r.
1155.
Na podlagi zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) in odločb samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Cerknica za obdobje 1931—1985 je skupščina na sejah obeh zborov dne 27. junija 1984 sprejela
SKLEP
o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1984 dalje
1.	člen
S tem sklepom se določijo osnove in višine prispevkov za zdravstveno varstvo delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost ter drugih občanov.
2.	člen
Prispevek za zdravstveno varstvo plačujejo delovni ljudje — kmetje:
a)	od katastrskega dohodka od negozdnih površin in dohodka od gozda v višini 23 odstotkov;
b)	pavšal na kmetijsko gospodarstvo 1.300din;
Prispevek v znesku 1.300 din letno na osebo plačujejo:
—	za preužitkarje in njihove zakonce tisti, ki je obremenjen s preužitkom;
—	za uživalce stalnih preživnin — organ oziroma organizacija, ki plačuje preživnino;
—	za člane družinske in gospodarske skupnosti, ki se na lastnikovem zemljišču ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot edinim ali glavnim poklicem, niso pa z njim v delovnem razmerju in ne spadajo med njihove družinske člane — lastniki zemljišč.
3.	člen
Če se združeni kmet odloči, da si bo v zdravstveni skupnosti zagotovil tudi pravico do socialne varnosti, plačujejo prispevek za socialno varnost v zvezi z zdravstvenim varstvom od osnove, za katero se odloči v okviru Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, preračunane v bruto zneske, pri čemer ta ne more biti nižja od 4. kategorije, določene v sklepu
skupščine Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji.
Ta osnova je osnova rudi za odmero pravic do socialne varnosti ter velja za koledarsko leto.
4.	člen
Delovni ljudje, ki se jim po predpisih 'o davkih občanov ne ugotavlja dohodek (pavšalni) in tisti, ki prvič začnejo samostojno opravljati poklicno dejavnost, plačujejo prispevek od osnove, ki je enaka poprečnemu osebnemu dohodku v preteklem letu v gospodarstvu v SR Sloveniji.
5.	člen
Delovni ljudje, ki opravljajo intelektualne in druge storitve (arhitekti, umetniki, filmski delavci, književniki del, glasbeniki, tolmači, likovni' oblikovalci, gradbeni inženirji in tehniki, dentisti, fotografi, rejnice, nogometaši-neamaterji, športniki, manekeni in modni delavci, artisti-plesalci, kolporterji tiska, športniki amaterji, ki prejemajo hranav.no, ciu kovni ki, prtljažni nosači, delavci na kmetij sk1 h zemljiščih in osebe, ki so sklenile s kmetijsko ali drugo delovno organizacijo pogodbo o kooperaciji ter druge osebe, ki niso naštete v tem sklepu, plačujejo prispevke za zdravstveno varstvo od osnov, določenih s pogodbami o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji.
Za delavce, ki so zaposleni pri drugih zasebnih delodajalcih (gospodinjske pomočnice) se določi osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov v višini 60 odstotkov poprečnega mesečnega dohodka v preteklem letu v gospodarstvu v SR Sloveniji. Te osnove so osnova tudi za odmero pravic iz socialne varnosti.
6.	člen
Za delavce, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini (delaširani delavci) obračunavajo in plačujejo prispevek delovne organizacije, in sicer:
—	v primeru, da jim je zdravstveno varstvo v tujini zagotovljeno v breme občinske zdravstvene skupnosti po osnovah, ki jih določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Slove-’ niji;
—	v primeru, da jim ni zagotovljeno zdravstveno varstvo v tujini, v breme občinske zdravstvene skupnosti iz doseženega osebnega dohodka v preteklem letu. Ce je delavec več kot eno leto na delu v tujini se tako ugotovljena osnova poveča za odstotek, za katerega se povečajo osebni dohodki v preteklem letu v gospodarstvu v SR Sloveniji.
Za osebe, ki so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju pa so ali niso v delovnem razmerju z domačo organizacijo, je osnova za plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo ista, kot jo določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji.
7.	člen
Osebe, zaposlene pri tujih (mednarodnih) organizacijah s sedežem na območju skupnosti, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od prejemkov iz sklenjene pogodbe med osebo in tujo organizacijo.
Osnove iz prejšnjega odstavka so tudi osnove za odmero pravic iz socialne varnosti.
Ce oseba iz prvega odstavka prejema navedeni prejemek v tuji valuti, se le-ta za ugotovitev osnove
za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo proračuna v dinarje po tečajni listi Narodne banke Jugoslavije, veljavni na dan, ko je prispevek vplačan.
8.	člen
Višina prispevka iz 3., 4., 5. in 6. člena tega sklepa se obračunava in plačuje po veljavnih prispevnih stop-nj ah.
9.	člen
Višina prispevka za delovne fjudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov in se jim ugotavlja dohodek, je določena v pregledu stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1983.
Osnova za obračunavanje prispevka za delovne ljudi iz prvega odstavka tega člena je določena v zakonu o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih ejavnosti (Uradni, list SRS, št. 33/80).
10.	člen
Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja ter drugi delovni ljudje in občani, plačujejo pavšalni prispevek za zdravstveno varstvo, ki znaša 600 din mesečno na posameznega upravičenca.
11.	člen
Za osebe, ki delajo na podlagi 74. in 75. člena zakona o delovnih razmerjih, je osnova za plačilo prispevka za zdravstveno storitev osebni dohodek, pridobljen z delom . preko polnega delovnega časa.
Prispevek se obračunava in plačuje iz dohodka po osnovi osebnega dohodka in po stopnji objavljeni v Uradnem listu SRS.
12.	člen
Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja republik in pokrajin, razen Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije, plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po stopnji 14 odstotkov.
13.	člen
Za delavce, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa, za delavce — upokojence in druge osebe, ki delajo po pogodbah o delu in za delavce — kmete, kadar opravljajo storitve pri organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, plačujejo zavezanci prispevek za , primer nesreče pri delu in obolenja za poklicne bolezni po stopnji 8 odstotkov od bruto prejemka.
14.	člen
Zavezanci prispevka za zdravstveno varstvo so dolžni plačevati prispevek za svoje delavce, katerim odobrijo neplačani dopust ali ko ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravic do nadomestila, za ve,s čas odsotnosti z dela.
Osnova za obračun prispevka iz prvega odstavka tega člena je poprečni mesečni osebni dohodek (bruto),
ki ga je delavec dosegel v zadnjih šestih mesecih pred mesecem, ko je nastopil neplačani dopust, ali ko je nastopila kaka druga okolnost iz prvega odstavka tega člena.
Prispevek za zdravstveno varstvo iz tega člena se obračunava in plačuje po stopnji iz 7. člena tega sklepa.
15.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1983 dalje (Uradni list SRS, št. 13/83).
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984 dalje.
St. 252/84
Cerknica, dne 29. junija 1984.
\	Predsednik
skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Cerknica
Igor Gornik 1. r.
1156.
Na podlagi 22. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Cerknica je zbor uporabnikov na seji dne 27. junija 1984 sprejel
SKLEP
o povračilu prevoznih stroškov za poseben prevoz
1
Znesek povračila prevoznih stroškov za poseben prevoz za upravičence zdravstvenega varstva znaša 12 din za vsak prevožen kilometer od 1. julija 1984 dalje.
2
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 251/84
Cerknica, dne 2. julija 1984.
Predsednik
skupščine OZS Cerknica Igor Gornik 1. r.
DOMŽALE
1157.
Na podlagi zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) in določb samoupravnih sporazumov o temeljih plana Občinske zdravstvene škuptiosti Domžale za obdobje 1981—1985 je skupščina na seji obeh zborov dne
27.	junija 1984 sprejela
SKLEP
o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdrav-Stveno varštvb od 1. januarja 1984 dalje
1.	člen
S	tem sklepom se določijo osnove in višine prispevkov za zdravstveno varstvo:
1.	delavcev v delovnem razmerju v organizaciji združenega dela, ki izvaja investicijska in druga dela v tujini,
2.	delavcev, ki so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju,
3.	občanov, zaposlenih v tujini, ki so zavarovani po tujih nosilcih zdravstvenega zavarovanja,
4.	občanov, ki so zaposleni pri tujih in mednarodnih organizacijah in ustanovah, tujih konzularnih in diplomatskih predstavništvih ali so v osebni službi pri tujih državljanih s sedežem na območju skupnosti,
5.	delovnih ljudi, ki na območju skupnosti z osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, samostojno opravljajo gospodarsko dejavnost kot edini ali glavni poklic,
6.	delovnih ,ljudi, ki na območju skupnosti z osebnim delom samostojno kot edini in glavni poklic opravljajo umetniško ali kakšno drugo kulturno, odvetniško ali drugo poklicno dejavnost,
7.	delavcev, zaposlenih pri delovnih ljudeh, civilnopravnih in fizičnih osebah,
8.	kmetov in članov njihovih gospodarstev, ki se na območju skupnosti ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot svojim edinim ali glavnim poklicem in imajo lastnost združenega kmeta po predpisih o združevanju kmetov (v nadaljnjem besedilu: združeni kmetje),
9.	drugih kmetov in članov njihovih gospodarstev, ki se na območju skupnosti ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot svojim edinim ali glavnim poklicem in delajo s sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico (v nadaljnjem besedilu: drugi kmetje),
10.	in drugih občanov.
2.	člen
Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov delavcev pri opravljanju investicijskih in drugih del v tujini ter za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega varstva je njihov osebni dohodek, dosežen na podlagi osnov in meril iz samoupravnih splošnih aktov organizacij združenega dela, brez upoštevanja količnika za posebne življenjske in delovne razmere v tujini.
3.	člen
Delavcem, ki so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju, še osnova za plačilo prispevkov in za uveljavljanje pravic iz Zdravstvenega varstva obračunava tako kot delavcem pri opravljanju invešticijških ih drugih del v tujini (2. člen tega sklčpa).
4.	člen
Občani, zaposleni v tujini, ki so zavarovani po tujih nosilcih zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od osnove, za katero se odločijo v okviru Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunane v bruto zneske.
5.	člen
Občani, ki so zaposleni pri Uljih in mednarodnih orgahizacijah in Ustanovah, tujih konzularnih in diplomatskih predstavništvih ali so v bščtini službi pri ttijih državljanih s sedežem ha obrhbčjd škUphosti, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od pre-
jemkov iz sklenjene pogodbe med občanom in tujo organizacijo.
Osnova iz prejšnjega odstavka tega člena je tudi osnova za odmero pravic do socialne varnosti
Ce občan iz prvega odstavka tega člena prejema navedeni prejemek v tuji valuti, se le-ta za ugotovitev osnove za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo preračuna v dinarje po tečajni listi Narodne banke Jugoslavije, veljavni na dan vplačila1' prispevkov.
6.	člen
Višina prispevka za delovne ljudi iz 5. in 6. točke
1.	člena tega sklepa, ki se jirh ugotavlja dohodek, je določena v pregledu stopenj davkov in prispevkov :z osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1984, objavljenem v Uradnem listu SRS.
7.	člen
Delovnim ljudem, ki se jim ne ugotavlja osebni dohodek po družbenem dogovoru o merilih in načinu ■ ..otavijan,'a osebnih dohodkov občanov, ki z osebnim lelom opravljajo kmetijske, obrtne alt druge gospodarski dejavnosti, intelektualne in negospodarske storitve (Uradni list SRS. št. '2/75 in 2111), plačujejo prispevke za zdravstveno varstvo po osnovah, za katere se odločajo v okviru Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunanih v bruto zneske.
8.	člen
Za, delavce, ki so v delovnem razmerju z delovnimi ljudmi, s civilnopravnimi ter fizičnimi osebami, je.osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo osebni dohodek, določen s pogodbo o delovnem razmerju. Tako določena osnova ■ ne sme biti nižja od 101% — zneska, ki predstavlja minimalne življenjske stroške v SR Sloveniji. Te '■'gotovi Zavod SR Slovenije za statistiko in jih objavi dvakrat letno v Uradnem listu SRSV tn sicer v maju in septembru.
Ta osnova je osnova tudi za odmero pravic do socialne varnosti.
9.	člen
Združeni in drugi kmetje plačujejo prispevek za zagotavljanje zdravstvenih storitev:
a)	od katastrskega dohodka od negozdnih površin in dohodka od gozda v višini 8,3%
b)	pavšal za kmetijsko gospodarstvo 1 560 din.
Prispevek v znesku 1.560 din tc-tno na osebo plačujejo:
—	za preužitkarje in njihove zakonce tisti, ki je obremenjen s preužitkom,
—	za člane družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na lastnikovem zemljišču ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot edini ali glavni poklic, niso pa z njimi v delovnem razmerju in ne spadajo med njihove družinske člane, lastniki zemljišč.
10.	člen
Če se združeni kmet odloči, da si bo v zdravstveni skupnosti zagotovil tudi pravice do socialne varnosti, plačuje prispevek za socialno varnost v zvezi z zdravstvenim varstvom od osnove, za katero se od-t loči v okviru Skupnosti pokojninskega in invalidskega
zavarovanja, preračunane v bruto zneske, pri čemer ta ne more biti nižja od 4. kategorije, določene v sklepu skupščine Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji.
Ta osnova velja za koledarsko leto.
11.	člen
Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja ter drugi občani, plačujejo pavšalni prispevek ža zdravstveno varstvo, ki znaša 600 din mesečno na posameznega upravičenca.
12.	člen
Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja republik in pokrajin razen Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije plačujejo za uživalce njihovih prejemkov prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po stopnji 14 %.
13.	člen
Za delavce, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa, za delavce — upokojence in druge osebe, ki delajo po pogodbah o delu in za delavce — kmete, kadar opravljajo storitve za organizacije združenega dela ali njihove skupnosti, plačujejo zavezanci prispevek za primer nesreče pri delu in poklicne bolezni po stopnji 6% bruto prejemka v breme dohodka.
, 14. člen
Zavezanci prispevka za zdravstveno varstvo so dolžni plačevati prispevek za svoje delavce, katerim odobrijo neplačani dopust ali, ko ti upravičeno ali neupravičeno . izostanejo z dela brez pravice 5o nadomestila, za ves čas odsotnosti z dela.
Osnova za obračun prispevka za zdravstveno varstvo je povprečni mesečni osebni dohodek (bruto), ki ga je delavec dosegel v zadnjih šestih mesecih pred mesecem, ko je nastopil neplačani dopust, ali ko je nastopila druga okoliščina iz prvega odstavka tega člena.
15.	člen
Višina prispevka od osnov, določenih v 2., 3., 4„
5..	7.. 8.. 10. in 14. členu, se obračunava in plačuje po veljavnih prispevnih stopnjah.	i
16.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. uporablja pa se od 1. januarja 1984 dalje, razen določila 10. člena, ki se uporablja od dneva odločitve združenega kmeta.
17.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljavnost sklepa o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1984 dalje (Uradni list SRS, št. 3/84).
St. 161/84
Domžale, dne 27. junija 1984.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Domžale
Marinka Repič 1. r.
A
GROSUPLJE
1158.
Na podlagi 3. odstavka 45. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) in 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78, 6/82 in 8/84) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 13. junija 1984 sprejela
SKLEP
o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi in k statutu Občinske skupnosti otroškega varstva Grosuplje
I
Skupščina občine daje soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Občinske skupnosti otroškega varstva Grosuplje in k statutu Občinske skupnosti otroškega varstva Grosuplje.
II
Ta sklep začne veljati po objavi v Uradnem listu SRS.
1160.
Na podlagi 3. odstavka 49. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. 1/80) in 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78, 6/82 in 8/84) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 13. junija 1984 sprejela
SKLEP
o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi
in k statutu Občinske izobraževalne skupnosti Gro-
.
mi	suplje
Skupščina občine Grosuplje daje soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Občinske izobraževalne skupnosti Grosuplje in k statutu Občinske izobraževalne skupnosti Grosuplje.
II
Ta sklep začne veljati po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 025-7/82
St. 025-7/82
Grosuplje, dne 2. julija 1984.
Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak 1. r.
1159.
Na podlagi 3. odstavka 40. člena zakona o svobodni menjavi dela na. področju kulturnih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 1/81) in 191. člena statuta občine Grosuplje. (Uradni list SRS, št. 10/78, 6/82 in 8/84) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 13. junija 1984 ' sprejela
SKLEP
o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi in k statutu Občinske kulturne skupnosti Grosuplje
I
Skupščina občine Grosuplje daje soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Občinske kulturne skupnosti Grosuplje in k statutu Občinske kulturne skupnosti Grosuplje.
II
Ta sklep začne veljati po objavi v Uradnem listu
SRS.
St. 025-6/82
Grosuplje, dne 2. julija 1984.
Predsednik Skupščine občine Grosuplje
Janez Koščak 1. r."
Grosuplje, dne 2. julija 1984.
Predsednik Skupščine občine Grosuplje
Janež Koščak 1. r.
1161.
Na podlagi 3. odstavka 73, člena zakona o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 35/79) in 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78, 6/82 in 8/84) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 13. junija 1984 sprejela
SKLEP
o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi in k statutu Občinske raziskovalne skupnosti Grosuplje
I
Skupščina občine Grosuplje daje soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Občinske raziskovalne skupnosti Grosuplje in k statutu Občinske raziskovalne skupnosti Grosuplje.
II
Ta sklep začne veljati po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 025-7/82
Grosuplje, dne 2. julija 1984.
Predsednik Skupščine občine Grosuplje
Janez Koščak L r.
1162.	.
Na podlagi prvega odstavka 67. člena zakona o
skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17/79) ter 191. in 196. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78, 6/82 in 8/84) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 13. julija 1984 sprejela
SKLEP	I
o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi in k statutu Občinske zdravstvene skupnosti Grosuplje
I
Skupščina občine Grosuplje daje soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Grosuplje in k statutu Občinske zdravstvene skupnosti Grosuplje.
II
Ta sklep začne veljati po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 022-1/81
Grosuplje, dne 2. julija 1984.
Px"edsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak L' r.
1163.	*
Na podlagi 4. odstavka 13. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82) in 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78, 6/82 in 8/84) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 13. junija 1984 sprejela
S K I. E P
o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi in k statutu Samoupravne komunalne skupnosti občine Grosuplje
I
Skupščina občine Grosuplje daje soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Samoupravne komunalne skupnosti občine Grosuplje in k statutu Samoupravne komunalne skupnosti občine Grosuplje.
/ 11
Ta sklep začne veljati po objavi v Uradnem listu
^SRS.
St. 022-17/82
Grosuplje, dne 2. julija 1984.
Predsednik Skupščine občine Grosuplje
Janez Koščak 1 r.
IDRIJA
1164.
Na podlagi 50. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80, 33/80 in 21/81), 206. člena statuta občine Idrija (Uradni list SRS, št. 22/79) ter odloka o pripravi in4 sprejetju družbenega plana SRS za obdobje 1986—1990 (Uradni list SRS, št. 6/84) je Skupščina občine Idrija na seji družbenopolitičnega zbora dne 27. junija 1984, zbora združenega dela dne 27. junija 1984 in zbora krajevnih skupnosti dne 28. junija 1984 sprejela
ODLOK
o pripravi in sprejetju družbenega plana občine Idrija za obdobje 1986—1990
1.	člen
V	skladu z zakonom o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SRS se v občini Idrija pripravi in sprejme družbeni plan občine Idrija za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (v nadaljnjem besedilu: srednjeročni plan).
2.	člen
Srednjeročni plan opredeljuje temelje gospodarskega, socialnega in prostorskega razvoja občine, pri čemer izhaja iz nalog in usmeritev dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, načrta uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v SRS in v občini Idrija in iz dolgoročnega plana občine Idrija na osnovi obstoječe strukture proizvajalnih sil ter doseženega nivoja razvitosti socialističnih samoupravnih odnosov.
3.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Idrija določi delovni program priprave in sprejetja srednjeročnega plana v roku lo dni po sprejetju tega odloka.
V	delovnem programu se določijo roki, načini in metodološki postopki za izdelavo srednjeročnega plana in drugih planskih dokumentov za srednjeročni plan občine in za srednjeročne plane vseh temeljnih nosilcev planiranja v ob. ni s ciljem, da bo zagotovljena sočasnost in celovitosi planiranja ter pravočasno medsebojno posredovanje podatkov, potrebnih v procesu priprave in sprejema planskih aktov.
V	programu dela iz tega člena izvršni svet upošteva tudi uskladitev z roki za pripravo dolgoročnega plana občine, ki bo v izdelavi sočasno s srednjeročnim planom.
4.	člen
Organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti sprejmejo sklepe o pripravi in sprejetju svojih srednjeročnih, planskih dokumentov in programe dela za. priprave svojih planov, s katerimi zagotovijo, da bodo njihove aktivnosti za pripravo in sprejem planov potekale časovno in vsebinsko v skladu s programom dela za pripravo družbenega plana občine Idrija, ter da bodo elemente za samoupravne sporazume in dogovore o temeljih srednjeročnih planov oblikovali skladno z odlokom o obvezni enotni metodologiji in obveznih kazalcih, ki so potrebni za pripravljanje, sprejemanje in uresničevanje srednjeročnih planov samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih skupnosti.
5.	člen
Izvršni svet bo Skupščini občine Idrija za pripravo in sprejem srednjeročnega plana predložil naslednje dokumente:
—	smernice za pripravo družbenega, plana občine Idrija za obdobje 1986—1990 (rok: november 1984),
—	osnutek dogovora o temeljih družbenega plana občine Idrija za obdobje 1986—1990 (rok: marec 1985),
—	osnutek družbenega plana občine Idrija za obdobje 1986—1990 (rok: avgust 1985),
—	predlog dogovora o temeljih družbenega plana občine Idrija za obdobje 1986—1990 (rok: september 1985),
—	predlog družbenega plana občine Idrija za obdobje 1986—1990 (rok: december 1985).
Ob upoštevanju načela sočasnega planiranja bodo temeljni nosilca planiranja iz 4. člena tega odloka pripravili svoje dokumente v roku in na način kot ga bodo opredelili v svojih sklepih in delovnih program mih, vendar usklajene z roki za pripravo in sprejem družbenega plana občine Idrija.
Izvršni svet občinske skupščine lahko po potrebi določi natančnejše roke za temeljne nosilce planiranja in izda druga posebna navodila, ki so potrebna za nemoten potek procesa planiranja v vseh njegovih fazah do sprejema srednjeročnega plana občine.
6.	člen
Nosilec aktivnosti pri pripravi, izdelavi in sprejemanju družbenega plana občine Idrija je Komite za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje Skupščina občine Idrija
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 30-3/84
Idrija, dne 28. junija 1984.
Predsednik Skupščine občine Idrija
Stanislav Brelih L r.
1165.
Na podlagi 52. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80, 33/80 in 21/81), 206. člena statuta občane Idrija (Uradni list SRS, št. 22/79) ter odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 1995 oziroma določena področja do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 17/78, 20/80, 26/83 in 6/84) je Skupščina občine Idrija na seji družbenopolitičnega zbora dne 27. junija 1984, zbora združenega dela dne 27. junija 1984 in zbora krajevnih skupnosti dne 28. junija 1984 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Idrija 1
1.	člen
'	2. člen odloka o pripravi in sprejetju plana ob-
čine Idrija (Uradni Ust SRS, št. 12/79>) se spremeni
tako, d* se glasi:
Izvršni svet Skupščine občine Idrija predloži do konca meseca junija 1985 predlog smernic, do konca oktobra 1985 osnutek in do konca decembra 1985 predlog dolgoročnega plana občine Idrija.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 30-4/79
Idrija, dne 28. junija 1984.
Predsednik Skupščine občine Idrija
Stanislav Brelih 1. r.
1166.
Na podlagi 10. člena zakona o skupnostih socialnega varstva (Uradni Ust SRS, št. 8/80) in 207. člena statuta občine Idrija, je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela dne 27. junija 1984 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. junija 1984 sprejela
SKLEP
o izdaji soglasja k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Občinske skupnosti socialnega varstva ter njenemu statutu
1
Daje se soglasje k:
—	samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Občinske skupnosti socialnega varstva Idrija in
—	statutu Občinske skupnosti socialnega varstva Idrija.
2
Sklep se objavi v Uradnem Ustu SRS.
• St. 022-4/82
Idrija, dne 28. junija 1984.
Predsednik Skupščine občine Idrija
Stanislav Brelih 1. r
1167,
Na podlagi 45. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) in 207. člena statuta občine Idrija, je Skupščina občine Idrije na seji zbora združenega dela dne 27. junija 1984 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. junija 1984 sprejela
SKLEP
o izdaji soglasja k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Občinske skupnosti otroškega varstva Idrija ter njenemu statutu
1
Daje se soglasje k:
— samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Ob? činske skupnosti otroškega varstva Idrija in
— statutu Občinske skupnosti otroškega varstva Idrija.
2
Sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 022-4/82
Idrija, dne 28. junija 1984.
Predsednik Skupščine občine Idrija
Stanislav Brelih L r.
KOČEVJE
1168.
Na podlagi prvega odstavka 45. člena zakona o varstvu Živah pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 m 2/78) ter 164. člena statuta občine Kočevje (Skupščinski Dolenjski list, št. 20/74) je Izvršni svet Skupščine občine Kočevje sprejel na svoji seji dne 29. junija 1984
ODREDBO
o pristojbinah za veterinar : sanitarne preglede in du -.oljenja \ občini Kočevje
I
1	Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk Živah, živalskih pro zvodoV, živalskih surovin n živalskih odpadkov pri nakladanju, razkladanju in prekladanju in gonjenju živali, ki se odpravlja iz obrAočja občine in preko državne meje, se določi pristojbina:
A.	Za kamionske, vagonske, letalske in ladijske pošiljke kopitarjev, parklarjev in žive perutnine:
din
—	do 10 ton	547,50
—	za vsako nadaljnjo tono pa še	po	55,00
B.	Za kosovne pošiljke:
—	kopitarjev in odraslega goveda	od kom. 82.13
—	telet od komada	49,29
—	prašičev in drobnice od komada	16.44
—	žive perutnine, za vsakih 50 komadov 8,22
—	zu čebele, za vsakih začetih 10 panjev 98,54
C.	Za meso kopitarjev in parklarjev od 1 kg 0.28
—	za	mesne	izdelke	0,28
—	za divjačino od 1 kg	0.28
—	za perutninsko meso — od	1 kg	0,28
—	za drobovino od kg	0,28
—	za ribe. rake. polže (tud; žive)	od kg	0.28
—	za mast od kg	0.07
—	za	mleko	od litra	0.07
—	za mlečne izdelke od kg	0.23
—	za	jajca	cela od	komada	0.06
—	za	jajčne	izdelke	od	kg	0,28
Za druge neimenovane živalske proizvode, surovine in odpadke kamor' soadnio: volna, dlaka, preja, čreva: kosti, p rklji, kopita, rogovi, kostna moka, mesna moka. ribja moka, mezdra. tehnična mast, med, loj. ceplienec, slanina, čebelji vosek, kožni odpadki itd, od kilograma.	0,07 d;n
Če prijavljena pošiljka ni pravočasno pripravljena za pregled, veterinarski delavce, ki opravlja vete-rinarsko-sanitarni pregled, pa pride ob določeni uri na nakladalno, razkladalno oziroma prekladalno postajo, mora tisti, ki je pregled naročil oziroma napovedal, plačati zamudnino v višini 547,50 din za vsako začeto uro čakanja.
2.	Za izdajo dovoljenja za promet s mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo oz. za podaljšanje veljavonsti dovoljenja se določi pristojbina:
—	za vsako molznico	220,00 din
Posestniku, ki ne izdaja mleka v zbiralmco ali mlekarno, pač pa ga daje na drug način v javno potrošnjo, se poleg določene pristojbine zaračuna še odvzem mleka v takem gospodarstvu in stroške pregleda molznic na tuberkulozo.
3.	Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede klavne živine, mesa in mesnih izdelkov v ZKGP Kočevje — TOZD Mesarija, se plača pristojbina za pregled živali in mesa pri razkladanju v klavnici, za pregled živali pred zakolom in za pregled mesa in mesnih izdelkov ter za plačilo stroškov, ki nastajajo pri odvzemu vzorcev za bakteriološke preglede v sumljivih slučajih, z občasnimi pregledi brisov rok, oblek in opreme — v mesečnem znesku, ki zajema bruto OD veterinarskih delavcev, materialne stroške upravičene režije in 15% prispevka za republiko za zdravstveno varstvo živali.
Stroški analiz surovin in odpadkov, zaradi sistem-•ike kontrole ter dokazovanje neoporečnosti živil, surovin in odpadkov, odvzem in preiskav brisov, preiskav živalskih proizvodov na vsebnost reziduov, pesticidov, težkih kovin, zdravi! in drugih toksičnih snovi, bremenijo organizacijo združenega dela, pri kateri se opravlja kontrola.
4.	Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede mleka pri obdelavi in predelavi v mlečne izdelke v mlekarni se določi pristojbina v mesečnem znesku, ki zajema polovico bruto OD dipl. veterinarja, materiad-ne stroške, Stroške upravne režije in 15 % prispevka za republiko za zdravstveno varstvo živali.
5.	Za veterinarsko-sanitarne preglede divjadi in drugih živil živalskega izvora v gostinskih obratih, na tržnicah, v parkirnicah, hladilnicah, ali pri zasebnikih se določi pristojbina:
—	za vsako začeto uro porabljenega časa za pregled 547,50 din.
Za predpisano veterinarsko napotnico za bolne živali, ki se zaradi klanja odpremljajo v klavnico ter za živali zaklane v štali se določi pristojbina v znesku 166:50 din.
Če se pregled opravlja izven rednega delovnega časa —: na dan nedelje in državnega praznika ali v nočnem času od 22. do 5. ure, se pristojbina oziroma zamudnina poveča za 50%.
II
Pristojbino za opravljeni veterinarsko-sanitarni pregled pošiljke živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov ob nakladanju in razkladanju, pristojbino za veterinarsko-sanitarne preglede živali in živil živalskega izvora in promet z mlekom in mlečnimi izdelki plačuje organizacija združenega dela ali občan takoj po opravljenem pregledu oz. ob izdaji dovoljenja. Pristojbine pa se lahko obračunavajo tudi mesečno.
III
Pristojbine, plačane v gotovini ali z drugimi sredstvi plačilnega prometa, odvede občina ali organizacija združenega dela na zbirni račun št. 51300-840-016 -3182- »Republiške takse za promet s parklarji in kopitarji«. Pristojbine iz prejšnjega odstavka se morajo odvajati mesečno na zbirni račun najmanj enkrat na mesec, takoj pa, če bi porabljena sredstva presegala blagajniški maksimum.
IV
Z dnem, ko začne veljati ta odredba, se neha uporabljati odredba o pristojbinah za veterinarsko-šani-tarne preglede in dovoljenja v občini Kočevje (Uradni list SRS, št. 37/82).
V
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 322-21/84-2/1
Kočevje, dne 29. junija 1984.
Predsednik IS Skupščine občine Kočevje
Stane Letonja, inž. 1. r.
1169.
Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67, 27-255/72 in 8-470/78) je Izvršni svet Skupščine občine Kočevje na svoji 47. seji dne 29. junija 1984 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev prostorskega dela družbenega plana občine Kočevje za obdobje 1981—1985
1
LENART
1170.
Na podlagi 294. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81, 13-801/82, 1-53/83) in 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74 in 4-199/78) sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Lenart dne 15. junija 1984 sprejela
ODLOK
o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine ,	Lenart za leto 1983
1. člen
Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Lenart za leto 1983, ki obsega
a) Zaključni račun proračuna občine:
—	prihodki
—	odhodki
—	razlika med prihodki in odhodki
din
69,250.465,45
68,103.088,35
1,147.377,10
b) Zaključni račun rezerv občine:
—	prihodki	3,712.654,65
—	odhodki	—
—	razlika med prihodki in odhodki 3,712.654,65
2. člen
Razlika med prihodki in odhodki po zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Lenart za leto 1983 v znesku 1,147.377,10 din in razlika med obračunom v sredstva rezerv 10.648,75 dinarjev skupaj	1,158.025,85
Javno se razgrne osnutek sprememb in dopolnitev prostorskega dela družbenega plana občine Kočevje za obdobje 1981—1985.
2
Osnutek sprememb in dopolnitev prostorskega dela družbenega plana občine Kočevje bo javno razgrnjen 30 dni od objave tega sklepa v Uradnem listu SR Slovenije v prostorih Komiteja za družbeni razvoj občine Kočevje in v prostorih vseh krajevnih skupnosti na območju občine Kočevje.
se razporedi:
— upravnemu organu SO Lenart za realizacijo odhodkov za leto 1983	1,158.025,85
3.	člen
Razlika med prihodki in odhodki sredstev rezerv občine' Lenart v znesku 3,712.654,65 din se prenese kot dohodek rezerve za leto 1984.
4.	člen
3
V času javne razgrnitve lahko podajo pripombe k> osnutku sprememb in dopolnitev prostorskega dela družbenega plana občine Kočevje za obdobje 1981 do 1985 vsi občani, temeljne organizacije združenega dela ter druge organizacije in skupnosti.
4
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 30-18/84-9/1
Kočevje, dne 29. junija 1984.
Predsednik IS Skupščine občine Kočevje Stane Letonja, inž. 1. r.
Pregled prihodkov in razporeda prihodkov v bilanci zaključnega računa o izvršitvi proračuna občine Lenart za leto 1983 je sestavni del tega odloka.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi ▼ Uradnem listu SRS.
St. 400-1/82-126
Lenart, dne 15. junija 1984.
Predsednik Skupščine občine Lenart
Edo Zorko, dipl. ek. L r.
*			*
St. 23 — 13. VII. 1984	URADNI	LIST SRS		Stran 1383
M Pregled prihodkov in razporeda prihodkov v bilanci	proračuna občine	Lenart po zaključnem	računu za
leto	1983		
		Predv.	
Prtwi.	Prthodki		po reb. in poz.	Doseženo din
		spremem.	
1	Davek na dohodek in davek iz osebnega dohodka 2	Prometni davek, davek na premoženje in da-		19,055.000	19,434.947,00
vek od dohodkov od premoženja		24,041.000	24,009.859,95
3 Takse		5,088.000	5,263.260,70
4 Prihodki po posebnih predpisih		2,501.000	2,598.166,35
5 Prihodki organov in drugi prihodki 7 Prihodki od drugih DPS		3,147.000	3,043.231,45
— dopolnilna sredstva		12,412.000	12,706.000,00
— namenska dopolnilna sredstva		2,195.000	2,195.000,000
Skupaj		68,439.000	69,250.465,45
Štev. gl.	Razpored prihodkov	Predv. po rebal. in poz. sprem.	Doseženo din
01	Dejavnost organizacij in družbenopolitičnih skupnosti	43,549.000	43,548.778,30
02	Ljudska obramba in družbena samozaščita	3,567.000	3,567.000,00
03	Dejavnosti družbenopolitičnih organizacij in društev	3,590.000	3,590.000,00
04	Negospodarske investicije	2,821.371	2,820.691,35
08	Socialno skrbstvo	4,572.249	4,325.755,60
09	Zdravstveno varstvo	121.635	120.421,00
10	Komunalna dejavnost	1,009.350	1,009.350,00
11	Dejavnost krajevnih skupnosti	1,787.000	1,787.000,00
16	Intervencije v gospodarstvu	2,732.507	2,688.730,50
17	Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz	<	
	preteklih let: — tekoča proračunska rezerva	562.918	562.917,85
	— obveznosti iz prejšnjih let	60.000	59.842,45
	— sredstva izločena na partijo žiro računa proračuna	2,325.075	2,325.074,10
18	Kreditna, vezana in izločena sredstva: — sredstva rezerv	658.000	646.763,60
	— dod. 1 %> za odp. por. sr. za real. pror. por. v letu 1982	1,082.895	1,050.763,60
	Razlika med prihodki in odhodki		1,147.377,10
	Skupaj	68,439.000	69,250.465,45
LITIJA
1171.
Na podlagi prvega odstavka 8. člena in v zvezi z
10.	členom zakona o skupnostih socialnega varstva (Uradni list SRS, št. 8/80) so Občinska skupnost socialnega skrbstva Litija, Skupnost otroškega varstva Litija, Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji — enota v občini Litija. Občinska skupnost za zaposlovanje Litija in Samoupravna stanovanjska skupnost Litija sprejele
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o ustanovitvi Občinske skupnosti socialnega varstva Litija
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
V Občinsko skupnost socialnega varstva Litija (v nadaljnem besedilu: skupnost socialnega varstva) se zaradi oblikovanja, usklajevanja in spremljanja celovite politike socialnega varstva kot bistvene sestavine socialne varnosti povezujejo delavci, drugi delovni ljudje in občani po Občinski skupnotsi socialnega skrbstva Litija, Skupnosti otroškega varstva Litija, Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji — enoti v Litiji, Občinski skupnosti za zaposlovanje Litija in Samoupravni stanovanjski skupnosti Litija (v nadaljnem besedilu: ustanoviteljice).
2.	člen
V	skupnosti socialnega varstva delavci, drugi delovni ljudje in občani oblikujejo, usklajujejo in spremljajo uresničevanje politike na področju socialnega varstva, usklajujejo programe dela na posameznih področjih socialnega varstva, socialnovarstvene elemente za samoupravne sporazume o temeljih planov, osnove in merila za posamezne socialnovarstvene pravice, usklajujejo in oblikujejo osnove in merila za uresničevanje solidarnosti in vzajemnosti in zagotavljajo enakopravno odločanje s pristojnimi zbori Skupščine občine Litija.
3.	člen
V	skupnosti socialnega varstva se usklajujejo tudi deli programov, ki se nanašajo na socialno varnost ter osnove in merila za posamezne pravice, ki imajo socialnovarstveni pomen in se delavci, drugi delovni ljudje in občani o njih dogovarjajo v občinskih samoupravnih interesnih skupnostih, ki niso ustanoviteljice (v nadaljnjem besedilu druge skupnosti). .
4.	člen
Skupnost socialnega varstva se zaradi oblikovanja, usklajevanja in spremljanja celovite politike socialnega varstva v SR Sloveniji skupaj z ostalimi občinskimi skupnostmi socialnega varstva ter s Skupnostjo socialnega skrbstva Slovenije, Zvezo skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije, Skupnostjo otroškega varstva Slovenije, Skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, Skupnostjo starostnega zavarovanja kmetov SR Slovenije in Zvezo stanovanjskih skupnosti Slovenije povezuje v Skupnost socialnega varstva Slovenije.
5.	člen
Skupnost socialnega varstva je prayna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima na podlagi ustave, zakonov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov ter drugih samoupravnih
splošnih aktov.
Ime skupnosti je: Občinska skupnost socialnega varstva Litija.
Sedež skupnosti je v Litiji, Valvazorjev trg 9 a.
Delo skupnosti socialnega varstva je javno. II.
II.	NALOGE SKUPNOSTI SOCIALNEGA
VARSTVA
6.	člen
V	skupnosti socialnega varstva se oblikujejo, spremljajo in usklajujejo politika in programi socialnega varstva, dogovarjajo prioritetne, naloge in uvajanje novih oblik socialnega varstva za območje občine Litija.
V	skupnosti socialnega varstva se določajo in usklajujejo zlasti:
—	izhodišča za uresničevanje dogovorjenih oblik varstva borcev, vojaških invalidov ter civilnih žrtev vojne,
—	programi za izgradnjo socialnih zavodov in invalidskih delavnic,
—	načrtovanje in izvajanje usposabljanja, varstva in zaposlovanja otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ter odraslih invalidnih oseb,
—	kriteriji za gradnjo ter osnove in merila za dodelitev stanovanj, zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč,
—	minimalni življenjski standardi pri zaposlovanju delavcev,
—	osnove in merila za uveljavljanje pravic občanov do pomoči k plačilu za storitve vzgojnovarstvenih organizacij, osnovnih šol, domov učencev in študentov ter socialnih zavodov,
—	osnove in merila za uveljavljanje pravic občanov do subvencij k stanarinam in za druga delna nadomestila, ki se priznavajo občanom z nižjimi osebnimi dohodki in njihovim družinskim članom,
—	osnove in merila za uveljavljanje socialnih pravic, odvisnih od dohodka in 'socialnih razmer posameznika ali družine,
—	osnove in merila za uveljavljanje socialnih dajatev, ki jih občanom zagotavljajo občinske samoupravne interesne skupnosti,
—	nadomestila osebnih dohodkov za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodb, poroda in nege otroka ter nadomestila in pomoč za čas brezposelnost:.
—	merila za prispevke uporabnikov k stroškom zdravstvenih storitev,
—	osnove in merila za odpis ali znižanje prispevka kmetom za starostno zavarovanje,
—, socialnovarstvene naloge s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki so skupnega pomena za ustanoviteljice.
—	naloge v zvezi z delom na vmdročju preprečevanja vzrokov in odpravljanja posledic alkoholizma in drugih zasvojenosti.
7.	člen
Skupnost socialnega varstva odloča o zahtevah za priznanje varstvenega dodatka kmetom — borcem NOV ter v skladu z zakonom določa, zneske varstvenih dodatkov glede na socialno ogroženost kmetov borcev^
8.	člen
Skupnost socialnega varstva ugotavlja gmotno stanje invalidnih oseb oziroma njihovih družinskih članov po merilih, ki jih določi Skupnost socialnega varstva Slovenije.
III.	PLANIRANJE V SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA
9.	člen
V skupnosti socialnega varstva se ustanoviteljice in druge skupnosti v katerih se delavci, drugi delovni ljudje in občani sporazumevajo o uresničevanju socialnovarstvenih pravic, dogovorijo o skupnih strokovnih podlagah za oblikovanje socialnovarstvenih elementov za samoupravne sporazume o temeljih plana. Pri tem se sporazumejo:
— katere analize in drugo analitično-dokumen-tacijsko grddivo je potrebno pripraviti kot strokovne podlage za oblikovanje socialnovarstvenih elementov v posameznih skupnostih (analize stanja, problematike in razvojnih možnost’ na posameznih področjih socialnega varstva, analize življenjskih stroškov posameznih skupin prebivalstva, itd.) ter kakšna enotna metodologija naj se pri tem uporabi in
—	katere strokovne podlage naj se zaradi ekonomičnosti postopka pripravijo skupno v okviru skupnosti socialnega varstva.
10.	člen
Na osnovi strokovnih podlag, pripravljenih v skladu z dogovorom iz prejšnjega člena tega sporazuma oblikujejo ustanoviteljice in druge skupnosti elemente za svoje samoupravne sporazume o temeljih Plana.
11.	člen
V skupnosti socialnega varstva sklenejo ustanoviteljice in druge skupnosti poseben samoupravni sporazum, s katerim uskladijo zlasti:
—	socialnovarstvene elemente za samoupravne sporazume o temeljih planov,
—	obseg socialnovarstvenih pravic,
—	pogoje, kriterije in merila, po katerih se bodo uveljavljale socialnovarstvene pravice.
—	programe socialnovarstvenih pravic, za katere se združujejo sredstva po načelu solidarnosti in vzajemnosti,
—	prednostne naloge na področju socialnega varstva, uvajanje novih ohlik socialnega varstva in druge naloge, ki so skupnega pomena za celovito in usklajeno uresničevanje socialnega varstva.
12.	člen
Ko delavci, drugi delovni ljudje in občani sklenejo poseben sporazum iz prejšnjega člena tega sporazuma, oblikujejo samoupravne sporazume o temeljih Planov samoupravnih interesnih skupnosti s področja socialnega varstva in druge samoupravne sporazume, s katerimi določijo:
—	obseg socialnovarstvenih pravic ter pogoje in načine njihovega uresničevanja,
—	merila za ugotavljanje upravičenosti do socialnovarstvenih pravic.
—	medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti,
—	način zagotavljanja materialnih in drugih pogojev za uresničevanje dogovorjenih nalog in ciljev.
-	13. člen
Postopek usklajevanja socialnovarstvenih elementov natančneje ureja statut skupnosti socialnega varstva. IV.
IV.	UPRAVLJANJE SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA
a)	Skupščina
14.	člen
Skupnost socialnega varstva upravlja skupščina. Skupščino sestavljajo delegati, ki jih delegirajo skupščine ustanoviteljic po načelu enake zastopanosti uporabnikov in izvajalcev.
15.	člen
Skupščino skupnosti sestavlja 30 delegatov. Vsaka ustanoviteljica delegira 6 delegatov.
Način delegiranja delegatov v skupščino in njene organe, kakor tudi način njihovega odpoklica, pose-bej opredeljujejo ustanoviteljice v svojih samouprav-nih splošnih aktih.
16.	člen
Ko skupščina obravnava posamezna vprašanja, iz pristojnosti druge skupnosti, sodeluje pri delu skupščine tudi delegat te skupnosti.
17.	člen
Skupščina ima naslednja pooblastila in odgovornosti:
—	usklajuje socialnovarstvene programe s posameznih področij socialnega varstva in spremlja njihovo izvajanje,
—	obravnava problematiko posameznih področij socialnega varstva,
—	usklajuje programe razvoja posameznih področij socialnega varstva za območj občine,
—	opredeljuje skupne prednostne naloge socialnega varstva in spremlja dinamiko njihovega izvajanja,
—	spremlja skupna izhodišča za uresničevanje solidarnosti na posameznih področjih socialnega varstva,
—	sprejema statut in druge samoupravne splošne akte skupnosti,
—	sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume s področja socialnega varstva,
—	sprejemd sklepe in akte v zvezi s svojim delom na področji! ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	sprejema načrt dela skupnosti socialnega varstva,
—	obravnava in sklepa o finančnem poslovanju skupnosti socialnega varstva in upravlja s sredstvi, združenimi za njeno dejavnost,
—	voli in razrešuje predsednika skupščine in njegovega namestnika ter predsednike in člane skupnih organov ter odborov skupnosti socialnega varstva,
—	opravlja druge naloge, določene z zakonom, družbenimi dogovori, s tem samoupravnim sporazumom in drugimi sporazumi ter statutom skupnosti,
—	voli delegata za sejo skupščine SSV Slovenije.
18.	člen
Skupščina enakopravno s pristojnimi zbori Skupščine občine Litija odloča o politiki socialnega varstva in o razvoju posameznih področij socialnega varstva ter o drugih pomembnih vprašanjih s področja socialnega varstva, ki so v pristojnosti zborov Skupščine občine Litija.
Kadar skupščina odloča enakopravno z zbori Skupščine občine Litija se za njeno delo smiselno uporabljajo določbe statuta Skupščine občine Litija.
19.	člen
Skupščina ima predsednika skupščine in njegovega namestnika, ki ju izvoli za dobo dveh let. Po preteku mandatne dobe sta lahko ponovno izvoljena, vendar največ še za dve leti. Predsednik skupščine predstavlja in zastopa skupnost socialnega varstva in druge naloge, ki so določene v statutu skupnosti socialnega varstva.
20.	člen
Skupščina zaseda in odloča na sejah.
Skupščina veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina delegatov ustanoviteljic.,
21.	člen
Skupščina obravnava posamezna vprašanja na lastno pobudo, na pobudo katerekoli ustanoviteljice ali druge skupnosti.
Zaradi enotnega pristopa k uresničevanju socialnovarstvene politike v občini lahko da pobudo za obravnavo posameznih vprašanj tudi organ družbenopolitične skupnosti, predvsem pri pripravi in usklajevanju izhodišč za socialnovarstvene dele programov ustanoviteljic ter drugih skupnosti, pri določanju prednostnih nalog in pri drugih nalogah.
22.	člen
Sklep, stališče, priporočilo ali mnenje skupščine je sprejeto, če se tako sporazume večina vseh delegatov ustanoviteljic. Sporazum večine vsčh delegatov ustanoviteljic je potreben tudi ob sprejemanju samoupravnih aktov oziroma izvolitvah ali imenovanjih članov organov skupščine.
Kadar pa se v skupščini usklajujejo programi dela na posameznih področjih socialnega varstva, socialnovarstveni elementi za samoupravne sporazume o temeljih planov, osnove in merila za posamezne socialnovarstvene pravice in drugi socialnovarstveni korektivi, je za sprejetje sklepa potrebno soglasje vseh ustanoviteljic.
23.	člen
Ce ni prišlo do sprejema sklepa, stališča, priporočila ali mnenja oziroma samoupravnega akta ali če ni prišlo do izvolitve oziroma imenovanja po prejšnjem členu tega sporazuma, se prične med ustanoviteljicami usklajevalni postopek, kot ga določa statut skupnosti.
Ce ni prišlo do sprejema sklepa, stališča, priporočila ali mnenja o zadevi, ki jo je skupščini skupnosti predložila druga skupnost sodeluje v usklajevalnem postopku na način, ki ga določa statut tudi ta skupnost. .
Če tudi v usklajevalnem postopku ni doseženo soglasje in bi bila s tem resno ogrožena uresničitev posameznih socialnovarstvenih delov programov skupnost socialnega varstva predlaga Skupščini občine Litija, naj začasno uredi to vprašanje.
b)	Skupni organi
24.	člen
Za izvrševanje stalnih skupnih nalog ter za izvrševanje sprejetih sklepov oblikujejo ustanoviteljice stalne ali občasne skupne organe izmed delegatov ustanoviteljic: za izvrševanje nalog, pri katerih sodelujejo tudi druge skupnost;, pa tudi izmed delegatov teh skupnosti.
25.	člen
Stalni skupni organi skupščine skupnosti so:
—	koordinacijski odbor za vprašanja socialne varnosti borcev,
—	komisija za vprašanja socialne varnosti invalidov,
—	komisija za usklajevanje programov socialnega varstva,
—	komisija za splošne in administrativne zadeve,
—	odbor za normativno dejavnost.
26.	člen
Koordinacijski odbor za vprašanja socialne varnosti borcev usklajuje skupna izhodišča za uresničevanje dogovorjenih oblik varstva borcev.
27.	člen
Komisija za vprašanja socialne varnosti invalidov spremlja izvajanje programov usposabljanja in zaposlovanja invalidov, delo invalidskih delavnic, delavnic za delo pod posebnimi pogoji in zavodov za usposabljanje ter pripravlja predloge za izdajo soglasij za njihovo ustanovitev, sodeluje z invalidskimi organizacijami in društvi in obravnava druge zadeve s področja socialne varnosti invalidov.
28.	člen
Komisija za usklajevanje programov socialnega varstva usklajuje socialnovarstvene elemente programov občinskih samoupravnih interesnih skupnosti in prednostne naloge socialnega varstva.
29.	člen
Komisija za splošne administrativne zadeve obravnava vprašanja tekočega poslovanja, problematiko združevanja in razporejanja sredstev skupnosti socialnega varstva, razmerja do strokovne službe in druge splošne in administrativne zadeve, volitve in imenovanja.
30.	člen
Komisija za normativno dejavnost ima naslednje naloge:
—	proučevanje posameznih vprašanj in osnutkov splošnih aktov skupnosti,
—	skrb za usklajenost z ustavo in zakoni ter z razvojem samoupravnih odnosov.
31.	člen
Ustanoviteljice lahko oblikujejo tudi druge stalne ali občasne skupne organe za preučevanje določenih vprašanj ali za izvrševanje določenih nalog ali sklepov.
Mandatna doba predsednika, namestnika in članov skupnih organov je 2 leti z možnostjo ponovne izvolitve za isto dobo.
32.	člen
Način dela skupnih organov podrobneje določa poslovnik skupnosti socialnega varstva.
V.	ODBOR ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO TER ORGANIZACIJA IN DELOVANJE SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA V IZJEMNIH RAZMERAH
33.	člen
Skupnost socialnega varstva ima odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito skrbi za izvrševanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki so skupnega pomena za ustanoviteljice in za delovanje skupnosti socialnega varstva v izjemnih razmerah.
Predsednika in člane odbora izvoli skupščina izmed delegatov ustanoviteljic.
34.	člen
Natančnejše določbe o sestavi in delu odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito vsebuje statut skupnosti socialnega varstva.
35.	člen
V primeru, da bi nastopile izjemne razmere (izredne razmere, neposredna vojna nevarnost, vojna), prilagodi skupnost socialnega varstva svojo organizacijo in delo načrtom za delo v®teh razmerah in ukrene vse potrebno za nemoteno delo ter odstranjevanje posledic takega stanja.
36.	člen
Skupnost socialnega varstva se za usklajeno in učinkovito načrtovanje organizacije in dela v izjemnih razmerah povezuje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbenimi in družbenopolitičnimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi.
VI.	SREDSTVA SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA
37.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani po ustanoviteljicah zagotovijo materialne pogoje za delo skupščine skupnosti socialnega varstva in njenih organov in za opravljanje strokovnih opravil.
Sredstva za delo skupnosti socialnega varstva zagotovijo ustanoviteljice z medsebojnim dogovorom na podlagi delovnega načrta skupnosti socialnega varstva.
VII.	STROKOVNA SLUŽBA
38.	člen
Za opravljanje strokovnih, administrativnih, tehničnih in tem podobnih del. ki so potrebna za nemoteno delovanje skupščine in njenih organov oblikuje -skupnost socialnega varstva skupaj z ostalimi samoupravnmi interesnimi skupnostmi v občini delovno skupnost Skupne strokovne službe SIS družbenih dejavnosti občine Litija.
Zagotovitev določenih opravil si skupnost socialnega varstva lahko uredi tudi z dogovorom z drugo skupnostjo, organizacijo ali upravnim organom.
39.	člen
K določbam statuta delovne skupnosti strokovne službe iz prejšnjega člena tega sporazuma, ki se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih je bila oblikovana, programu njenega dela ter k razvidu del in nalog, je potrebno soglasje skupščine skupnosti socialnega .varstva. VIII.
VIII.	NADZORSTVO
40.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani nadzorujejo delo skupnosti socialnega varstva preko svojih delegatov v skupščini in skupnih organih.
41.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega sporazuma in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti socialnega varstva, nad uporabo sredstev, nad delovanjem organov skupščine skupnosti in njene strokovne
službe opravlja odbor samoupravne delavske kontrole.
Predsednika in člane odbora izvoli skupščina izmed delegatov ustanoviteljic.
42.	člen
Natančnejše določbe o sestavi in delu odbora samoupravne delavske kontrole vsebujeta statut skupnosti socialnega varstva in poseben pravilnik.
43.	člen
Zakonitost poslovanja in dela skupnosti socialnega varstva nadzoruje pristojni upravni organ Skupščine občine Litija.
IX.	RAZMERJA SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA DO USTANOVITELJIC, DO SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA SLOVENIJE, DO DRUGIH SKUPNOSTI TER DO DRUŽBENIH DEJAVNIKOV
44..	člen
Skupnost socialnega varstva mora najmanj enkrat letno poročati skupščinam ustanoviteljic o svojem delu, o izvajanju politike socialnega varstva in o uporabi sredstev.
45. člen
Skupnost socialnega varstva sodeluje pri izvajanju nalog s Skupnostjo socialnega varstva Slovenije. z drugimi skupnostmi ter družbenopolitičnimi skupnostmi in organizacijami ter društvi.
X.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
46 člen
Ko bo ustanovljena Skupnost starostnega zavarovanja kmetov SR Slovenije — enota Litija, lahko pristopi k temu sporazumu in dobi vse pravice, obveznosti in odgovornosti, ki jih imajo ustanoviteljice.
V primeru iz prvega odstavka tega člena se ustrezno spremeni sestava skupščine in njenih organov. Spremembo ugotovi skupščina s sklepom.
47.	člen
Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejmejo vse ustanoviteljice, veljati pa začne, ko da k njemu soglasje Skupščina občine Litija in se objavi v Uradnem listu SRS.
Samoupravni sporazum se lahko spremeni oziroma dopolni po postopku, ki velja za njegovo sklenitev.
48.	člen
Skupščina skupnosti je dolžna v roku 60 dni po Izvolitvi novih delegatov v delegacije uporabnikov in izvajalcev izvoliti organe v skladu s tem sporazumom.
• Sedanji organi skupnosti opravljajo svoje delo do poteka mandata sedanje skupščine.
Predsednica skupščine OSSV LITIJA
Nada Jovanovič 1. r.
1172.
Na podlagi 17. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske skupnosti socialnega varstva Litija in v zvezi z 10. členom zakona o skupnostih socialnega varstva (Uradni list SRS, št. 8/80) je skupščina Občinske skupnosti socialnega varstva Litija na svoji 7. seji dne 22. junija 1981 sprejela
STATUT
Občinske skupnosti socialnega varstva Litija
I
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Občinska skupnost socialnega varstva Litija (v nadaljnjem besedilu: skupnost socialnega varstva) je samoupravna interesna skupnost, ki so jo ustanovile Občinska skupnost socialnega skrbstva Litija, Skupnost otroškega varstva Litija, Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja — enota v Litiji in Samoupravna stanovanjska skupnost Litija (v nadaljnjem besedilu: ustanoviteljice).
2.	člen
Skupnost socialnega varstva je bila ustanovljena z namenom, da delavci, drugi delovni ljudje in občani občine Litija oblikujejo, usklajujejo in spremljajo uresničevanje politike na področju socialnega varstva, usklajujejo programe dela na posameznih področjih socialnega varstva, socialnovarstvene elemente za samoupravne sporazume o temeljih planov, osnove in merila za posamezne socialnovarstvene pravice, usklajujejo in oblikujejo osnove in merila za uresničevanje solidarnosti in vzajemnosti in zagotavljajo enakopravno odločanje s pristojnimi zbori Skupščine občine Litija.
3.	člen
Skupnost socialnega varstva se zaradi oblikovanja, usklajevanja in spremljanja celovite politike socialnega varstva v SR Sloveniji skupaj z ostalimi občinskimi skupnostmi socialnega varstva ter s Skupnostjo socialnega skrbstva Slovenije, Zvezo skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije, Skupnostjo otroškega varstva Slovenije, Skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, Skupnostjo starostnega zavarovanja kmetov SR Slovenije in Zvezo stanovanjskih skupnosti Slovenije povezuje v Skupnost socialnega varstva Slovenije.
4.	člen
Skupnost socialnega varstva deluje na podlagi ustave, zakonov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov ter njenih somaupravnih splošnih aktov.
Delo skupnosti socialnega varstva je javno.
5.	člen
Skupnost socialnega varstva je pravna oseba. ^
Ime skupnosti socialnega varstva je: »Občinska skupnost socialnega varstva Litija«.
Sedež skupnosti socialnega varstva je v Litiji
Valvazorjev trg 9 a.
Skupnost socialnega varstva ima pečat okrogle oblike z besedilom: »Občinska skupnost socialnega varstva Litija«.
II.	NALOGE SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA
6.	člen
V	skupnosti socialnega varstva se oblikujejo, spremljajo in usklajujejo politika in programi socialnega varstva, dogovarjajo prioritetne naloge in uvajanje novih oblik socialnega varstva za območje Litije.
V	skupnosti socialnega varstva se določajo in usklajujejo zlasti:
—	izhodišča za uresničevanje dogovorjenih oblik varstva borcev, vojaških invalidov ter civilnih invalidov vojne,
—	programi za izgradnjo socialnih zavodov in invalidskih delavnic,
—	načrtovanje in izvajanje usposabljanja, varstva in zaposlovanja otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ter odraslih invalidnih oseb,
—	kriteriji za gradnjo ter osnove in merila za dodelitev stanovanj zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč,
—	minimalni življenjski standardi pri zaposlovanju delavcev,
—	osn. ve in merila za uveljavljanje pravic občanov do pomoči k plačilu za storitve vzgojno varstvenih organizacij, osnovnih šol, domov učencev in študentov ter socialnih zavodov,
—	osnove in merila za uveljavljanje pravic občanov do subvencij k stanarinam in za druga delna nadomestila, ki se priznavajo občanom z nižjimi osebnimi dohodki in njihovim družinskim članom.
—: osnove in merila za uveljavljanje socialnih pravic, odvisnih od dohodka in socialnih razmer posameznika ali družine,
—	osnove in merila za uveljavljanje socialnih dajatev, ki jih občanom zagotavljajo občinske samoupravne interesne skupnosti,
—	nadomestila osebnih dohodkov za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodb, poroda in nege otroka ter nadomestila in pomoč za čas brezposelnosti,
—	merila za prispevke uporabnikov k stroškom zdravstvenih storitev.
—	osnove in merila za odpis ali znižanje prispevka kmetov za starostno zavarovanje,
—	socialnovarstvene naloge s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki so skupnega pomena za ustanoviteljice,
—	naloge v- zvezi z delom na področju preprečevanja vzrokov in odpravljanja posledic alkoholizma in drugih zasvojenosti.
7.	člen
V	skupnosti socialnega varstva se usklajujejo zlasti:
1. S področja socialnega skrbstva:
—	programi izgradnje in razvoja socialnih zavodov,
—	kriteriji za sprejem občanov v socialne zavode,
—	osnove in merila za delno nadomestitev oskrbnine v splošnih socialnih zavodih ter zavodih za usposabljanje,
—	osnove in merila za dodeljevanje družbenih denarnih pomoči občanom, '
—	programi razvoja služb nege in pomoči na domu ter osnove in merila za deln-' nadomestitev stroškov teh storitev,
—	osnove in merila za določanje višine rejnin ter delno nadomestitev rejnine,
—	načrtovanje in izvajanje usposabljanja ter varstva oseb, motenih v duševnem in telesnem razvoju,
—	naloge na področju preprečevanja vzrokov in odpravljanja posledic alkoholizma in drugih zasvojenosti,
—	osnove in merila za nudenje postpenalne pomoči občanom po prestani zaporni kazni, zapornikom in pogojno obsojen'm osebam, ki jim je izrečen varstveni nadzor.
2.	S področja otroškega varstva:
—	programi varstva otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju,
—	osnove m merila za delno nadomestitev oskrbnine v vzgojnovarstvenih zavodih ter v varstvenih družinah.
—	kriteriji za sprejem otrok v vzgojnovarstvene organizacije.
—	osnove in merila za določanje otroškega dodatka,
—	nadomestila osebnih dohodkov materi ali očetu v času porodniškega dopusta.
—	merila za na-inmestilo dohodka kmečkim materam v poporodni dobi.
3.	S področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja:
—	ukrepi za prevencijo invalidnosti in invalidskega upokojevanja.
4.	S področja, zaposlovanja:
—	načrtovanje in izvak.nje usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb,
—	minimalni standardi pri zaposlovanju delavcev,
—	osnove in merila za denarne pomoči v času brezposelnosti,
—	višina pomoči ter drugi socialnovarstveni ukrepi,
5.	S področja stanovanjskega gospodarstva:
—	kriterije za gradnjo ter osnove in merila za dodelitev stanovanj.. zgrajenih s sredstvi družbene pomoči,
—	osnove in merila za uveljavljanje pravic občanov do delne nadomestitve stanarine,
—	osnove in merila za premiranie namenskega varčevanja za gradnjo ali nakup stanovanj.
8.	člen
Kadar se delavci, drugi delovni ljudje in občani v občinski izobraževalni "skupnosti dogovarjajo o osnovah in merilih za delno nadomestitev stroškov prehrane v podaljšanem bivanju v osnovni šoli in celodnevni osnovni šoli, morajo le-te predhodno uskladiti v skupnosti socialnega varstva.
9 člen
Kadar se delavci drugi delovni ljudje in občani v občinski zdravstveni skupnosti dogovarjajo o osno-
vah za nadomestila osebnih dohodkov v času bolezni in o merilih za prispevke Uporabnikov k stroškom za zdravstvene storitve, morajo le-te predhodno uskladiti v skupnosti socialnega varstva.
10.	člen
Skupnost socialnega varstva odloča o zahtevah za priznanje varstvenega dodatka kmetom — borcem NOV ter v skladu z zakonom določa zneske varstvenih dodatkov glede na socialno ogroženost kmetov borcev.
11.	člen
Skupnost socialnega varstva na podlagi usklajenih mnenj in programov Občinske skupnosti za zaposlovanje Litija, Občinske skupnost' socialnega skrbstva Litija in Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SRS — enote v Litiji sprejema programe ustanavljanja invalidskih delavnic in delavnic za delo pod posebnimi pogoji.
III.	POSTOPEK PRIPRAVE SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O TEMELJIH PLANA
12.	člen
Postopek priprave samoupravnega sporazuma o temeljih plana se v skupnosti socialnega varstva prične na predlog ustanoviteljic in drugih samoupravnih interesnih skupnosti, ki ima j c	svojih -icausmih
tudi socialnovarstvene elemente (v nadaljnjem besedilu: druge skupnosti).
13.	člen
Ustanoviteljice in druge skupnosti predlagajo način in roke priprave samoupravnega sporazuma o temeljih plana v skupnosti socialnega varstva skladno s svojimi sklepi.
14.	člen
Skupščina skupnosti socialnega varstva na podlagi predlogov ustanoviteljic in drugih skupnosti s sklepom določi način in roke priprave ter skupni organ, ki bo pripravil osnutek in predlog samoupravnega sporazuma, s katerim se uskladijo socialnovarstveni elementi.
15.	člen
V skupnem organu se ustanoviteljice in druge skupnosti dogovorijo o tem:
—	katere analize in drugo analitično-dokumenta-cijsko gradivo je potrebno pripraviti kot strokovne podlage za oblikovanje socialno-varstvenih elementov v posameznih skupnostih (analize stanja, problematike in razvojnih možnosti na posameznih področjih socialnega varstva, analize življenjskih stroškov posameznih skupin prebivalstva, itd.) ter kakšna enotna metodologija naj se pri tem uporabi in
—	katere strokovne podlage naj se zaradi ekonomičnosti postopka pripravijo skupno v okviru skupnosti socialnega varstva.
16.	člen
Skupni organ spremlja pripravo in oceni skupne strokovne podlage za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana. ,
17.	člen
Ustanoviteljice in druge skupnosti na podlagi skupnih strokovnih podlag, ki jih je sprejel skupni organ, oblikujejo elemente za samoupravne sporazume o temeljih plana.
18.	člen
Skupni organ pripravi posebni samoupravni sporazum, s katerim ustanoviteljice in druge skupnosti uskladijo socialnovarstvene elemente za samoupravne sporazume o temeljih planov, zlasti pa določijo:
—	obseg socialnovarstvenih pravic,
—	pogoje kriterije in merila, po katerih se bodo uveljavljale socialnovarstvene pravice,
—	programe socialnovarstvenih pravic, za katere se združujejo sredstva po načelu solidarnosti in vzajemnosti,
— prednostne naloge na področju sociainega varstva, uvajanje novih oblik socialnega varstva in druge naloge, ki so skupnega pomena za celovito in usklajeno uresničevanje socialnega varstva.
19.	člen
Ko skupščina skupnosti socialnega varstva sprejme samoupravni sporazum iz prejšnjega člena.’ ga predloži v sprejem skupščinam ustanoviteljic in drugih skupnosti.
20.	člen
Ustanoviteljice in druge skupnosti so pri pripravi svojih samoupravnih sporazumov o temeljih plana dolžne upoštevati določbe in elemente iz posebnega samoupravnega sporazuma.
.	21. člen
Skupni organ spremlja pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana ustanoviteljic in drugih skupnosti in ugotavlja usklajenost s posebnim samoupravnim sporazumom.
Ce skupni organ ugotovi, da samoupravni sporazum o temeljih plana posamezne ustanoviteljice ali druge skupnosti ni usklajen s posebnim samoupravnim sporazumom predlaga, da se v skupščini skupnosti socialnega varstva izpelje usklajevalni postopek.
IV.	POSTOPEK USKLAJEVANJA SOCIALNOVARSTVENIH ELEMENTOV V SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA
22.	člen
Kadar se v skupnosti socialnega varstva usklajujejo programi dela na posameznih področjih socialnega varstva, socialnovarstveni elementi za samoupravne sporazume o temeljih planov, osnove in merila za posamezne socialnovarstvene pravice in drugi socialnovarstveni korektivi, se postopek praviloma začne na predlog skupnosti, ki ima te socialnovarstvene elemente v svojem programu dela.
23.	člen
Skupnost iz prejšnjega člena tega statuta mora poslati predlog za izpeljavo usklajevanja, socialno-
varstvenih elementov skupnosti socialnega varsbfa najmanj 60 dni pred sprejemanjem odločitev v svoji
skupščini.
Ce skupnost iz prvega odstavka pravočasno ne da pobude za postopek usklajevanja v skupnosti socialnega varstva, se lahko postopek začne na predlog skupnosti socialnega varstva.
Skupnost socialnega varstva mora takoj obvestiti ustanoviteljice o roku in načinu obravnave predloga v organih skupnosti in o sklicu skupščine skupnosti socialnega varstva, ki bo predlog obravnavala.
24.	člen
Predlog za izpeljavo usklajevalnega postopka obravnavajo pristojni skupni organi skupščine skupnosti sociainega varstva,' ki predlog ocenijo, ugotovijo usklajenost z drugimi oblikami socialnega varstva, po potrebi predlagajo spremembe in dopolnitve ter določijo rok, v katerem se morajo ustanoviteljice izreči o predlogu.
Ustanoviteljice morajo v roku iz prejšnjega odstavka tega člena na svojih skupščinah obravnavati predlog uskladitve socialnovarstvenih elementov in o njem sprejeti stališče.
25.	člen
Skupščina skupnosti socialnega varstva obravnava stališča ustanoviteljic na svoji seji in po obravnavi ugdtovi ali ustanoviteljice soglašajo s predlogom oziroma ali je predlog med ustanoviteljicami usklajen.
Šteje se, da je predlog usklajen, če so soglasje dale vse' ustanoviteljice.
26.	člen
.Delegati ustanoviteljic, ki se s predlogom ne strinjajo, obrazložijo svoje stališče, lahko pa zahtevajo tudi dodatne obrazložitve. Če tudi po dodatnih obrazložitvah delegati ne morejo dati soglasje k predlogu, se predlog odloži z dnevnega reda.
27.	člen
Ustanoviteljice so o predlogu dolžne ponovno razpravljati v roku 30 dni.
Po tem roku se skupščina skupnosti socialnega varstva ponovno sestane in ugotovi ali je bilo doseženo soglasje.
28.	člen
Ce tudi po ponovni obravnavi zadeve v skupščini ni prišlo do soglasja, skupščina obvesti ustanoviteljice, da zadeve ni mogoče uskladiti.
V primeru, da bi zaradi neusklajenosti bila bistveno ogrožena uresničitev socialnovarstvenih delov programov, predlaga skupnost socialnega varstva Skupščini občine Litija, naj začasno uredi to vprašanje.
29.	člen
Kadar se v skupščini skupnosti socialnega varstva usklajujejo zadeve, ki spadajo v pristojnost druge skupnosti, se postopek začne na njen predlog ali na pobudo skupnosti socialnega varstva.
Skupnost socialnega varstva lahko pred obravnavo zadeve zaprosi pristojno skupnost, da ji posreduje potrebne podatke. O predlogu nato razpravljajo
ustrezni skupni organi skupnosti socialnega varstva. Predlog ureditve, ki ima obliko mnenja oziroma priporočila, pošlje skupnost socialnega varstva v obravnavo ustanoviteljicam.
Ce na tak predlog niso dale soglasja vse ustanoviteljice, se analogno uporabljajo določbe iz 26., 27. in 28. člena tega statuta.
30.	člen
Natančnejše določbe o postopku usklajevanja ;Oj cialnovarstvenih elementov vsebuje poslovnik skupnosti socialnega varstva.
V.	SKUPŠČINA SKUPNOSTI IN NJENI ORGANI. POOBLASTILA IN ODGOVORNOSTI SKUPŠČINE
31.	člen
Skupnost socialnega varstva upravlja skupščina.
Skupščina ima naslednja pooblastila in odgovornosti:
—	usklajuje socialnovarstvene programe s posameznih področij socialnega varstva in spremlja njihovo izvajanje,
—	obravnava problematiko posameznih področji socialnega varstva,
—	usklajuje programe razvoja posameznih področij socialnega varstva za območje občine Litija,
—	opredeljuje skupne prednostne naloge socialnega varstva in spremlja dinamiko njihovega izvajanja,
—	spremlja skupna izhodišča za uresničevanje solidarnosti na posameznih področjih socialnega varstva,
—	sprejema statut in druge splošne akte skupnosti socialnega varstva,
—	sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume,
—	spremlja sklepe in akte v zvezi s svojim delom za področje ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	sprejema načrt dela skupnosti socialnega varstva,
—	obravnava in sklepa o finančnem poslovanju skupnosti socialnega varstva in upravlja s sredstvi združenimi za njeno dejavnost,
—	voli in razrešuje predsednika skupščine in njegovega namestnika ter predsednike in člane skupnih organov in odborov skupnosti socialnega varstva,
—	opravlja druge naloge, določene z zakonom, družbenimi dogovori, samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti in drugimi splošnimi akti,
—	voli delegate za Skupščino Skupnosti socialnega varstva Slovenije.
32.	člen
Skupščina enakopravno s pristojnimi zbori Skupščine občine Litija odloča o politiki socialnega varstva in o razvoju posameznih področij socialnega varstva ter o drugih pomembnih vprašanjih s področja socialnega varstva, ki so v pristojnosti zborov Skupščine občine Litija.
Kadar skupščina odloča enakopravno z zbori Skupščine občine Litija se za njeno delo smiselno uporabljajo določbe poslovnika skupščine občine.
Sestava skupščine
33.	člen
Skupščino sestavljajo delegati, ki jih delegirajo skupščine ustanoviteljic po načelu enake zastopanosti uporabnikov in izvajalcev.
Način delegiranja delegatov v skupščino in njene organe, kakor tudi način njihovega odpoklica, posebej opredeljujejo ustanoviteljice v svojih samoupravnih splošnih aktih.
34.	člen
Skupščino skupnosti sestavlja 30 delegatov.
Vsaka ustanoviteljica delegira 6 delegatov.
Kadar skupščina obravnava posamezna vprašanja iz pristojnosti druge skupnosti, sodeluje pri delu skupščine tudi delegat te skupnosti
Pravice, obveznosti in odgovornosti delegatov v skupščini skupnosti
35.	člen
Delegati v skupščini imajo pravice, obveznosti in odgovornosti, ki jih določajo ustava, zakon o volitvah in delegiranju v skupščini, ta statut in poslovnik skupnosti socialnega varstva, zlasti pa:
—	da se udeležujejo sej skupščine in da na sejah izražajo stališča skupščin ustanoviteljic, ki so jih delegirale,
—	da predlagajo, oblikujejo in sprejemajo stališča in sklepe skupščine,
—	da usklajujejo stališča v skladu s širšimi družbenimi interesi delavcev, delovnih ljudi in občanov,
—	da tvorno sodelujejo pri delu skupščine in njenih organov.
—	da skrbijo za obveščanje ustanoviteljic skupnosti socialnega varstva o delu skupščine in njenih organov.
36.	člen
Delegati so v mejah svojih pravic, obveznosti In odgovornosti samostojni pri izrekanju 'in glasovanju in delajo na podlagi smernic skupščin ustanoviteljic, ki so jih delegirale.
Delegati so za svoje delo v skupščini odgovorni skupščinam skupnosti, ki so jih delegirale.
Predsednik skupščine
37.	člen
Skupščina ima predsednika skupščine in njegovega namestnika, ki ju izvoli izmed delegatov ustanoviteljic za dobo dveh let.. Po poteku mandatne dobe sta lahko ponovno izvoljena, vendar največ še za dve
Predsednik skupščine:
—	predstavlja in zastopa skupnost,
—	odgovarja za zakonitost dela skupnosti,
—	skrbi, da skupščina dela v skladu s poslovnikom,
—• skrbi za izvrševanje sklepov skupščine,
—	podpisuje sklepe in akte, ki jih sprejema skupščina in
—	opravlja druge zadeve, za katere ga pooblasti skupščina.
39.	člen
Predsednik skupščine opravlja svoje delo v sodelovanju s predsedniki in člani skupnih organov.
Predsednik skupščine je za svoje delo odgovoren skupščini.
40.	člen
Namestnik predsednika skupščine:
—	nadomešča predsednika skupščine z vsemi pooblastili, kadar ta ne more opravljati svoje dolžnosti,
—	pomaga predsedniku skupščine pri izvrševanju njegovih nalog in
—	opravlja druge zadeve, za katere ga pooblasti predsednik skupščine oziroma skupščina.
Postopek sklicevanja sej
41.	člen
Skupščina dela in odloča na sejah.
42.	člen
Skupščina obravnava posamezna vprašanja na lastno pobudo, na pobudo katerekoli ustanoviteljice ali druge skupnosti.
Zaradi enotnega pristopa k uresničevanju socialnovarstvene politike v občini lahko da pobudo za obravnavo posameznih vprašanj tudi organ družbenopolitične skupnosti, predvsem pri pripravi in usklajevanju izhodišč za socialnovarstvene dele programov ustanoviteljic ter drugih skupnosti, pri določanju prednostih nalog in pri drugih nalogah.
43.	člen
Seje skupščine sklicuje in vodi predsednik skupščine.
Seja skupščine mora biti praviloma sklicana najmanj 15 dni pred zasedanjem. Kadar se seja skupščine zaradi objektivnih razlogov skliče v krajšem roku, mora biti to v vabilu za sejo posebej obrazloženo.
Sprejemanje odločitev v skupščini
44.	člen
Sklep, stališče, priporočilo ali mnenje skupščine je sprejeto, če se tako sporazume večina vseh delegatov ustanoviteljic. Sporazum večine vseh delegatov ustanoviteljic je potreben tudi ob sprejemanju, samoupravnih- aktov oziroma 'izvolitvah in imenovanju članov organov skupščine.
Kadar se v skupščini usklajujejo programi dela na posameznih področjih socialnega varstva, socialnovarstveni elementi za samoupravne sporazume o temeljih planov, osnove in merila za posamezne socialnovarstvene pravice in drugi socialnovarstveni korektivi, je za sprejetje sklepa potrebno soglasje vseh ustanoviteljic.
45.	člen
Ce ni prišlo do sprejema sklepa, stališča, priporočila, mnenja ali samoupravnega akta oziroma izvolitve po prejšnjem členu tega statuta, se prične med ustanoviteljicami usklajevalni postopek.
46.	člen
Usklajevalni postopek se začne, ko predsednik skupščine predlaga skupščini, naj se zadeva, o kateri
se delegati niso mogli sporazumeti, odloži z dnevnega reda seje skupščine in se vrne v obravnavo tistemu skupnemu organu skupščine, ki je pristojen za usklajevanje le problematike.
Skupni organ je dolžan v 14 dneh zadevo ponovno preučiti, pripraviti dodatne in podrobnejše obrazložitve oziroma predlagati drugačno besedilo. Skupni organ pri obravnavi zadeve posebej pozove tiste ustanoviteljice, ki. se s prvotnim predlogom niso strinjale, da utemeljijo svoja stališča. Tako dopolnjen oziroma spremenjen predlog skupni organ ponovno predloži skupščini.
47.	člen
Če ni prišlo do sprejema sklepa, stališča, priporočila ali mnenja o zadevi, ki jo je skupščini predložila samoupravna, interesna skupnost, ki ni ustanoviteljica, sodelujejo pri delu skupnega organa iz prejšnjega člena tega statuta tudi delegati te skupnosti in sicer z enakimi pravicami, obveznostmi in odgovornostmi kot delegati ustanoviteljic.
48.	člen
Ce tudi po ponovni obravnavi zadeve v skupščini ni prišlo "do soglasja, se smiselno uporabljajo določbe 28. člena tega statuta.
Skupni organi
49.	člen
Za izvrševanje stalnih skupnih nalog ter za izvrševanje sprejetih sklepov oblikujejo ustanoviteljice stalne ali občasne skupne organe izmed delegatov ustanoviteljic, za izvrševanje nalog, pri katerih sodelujejo tudi samoupravne interesne skupnosti, ki niso ustanoviteljice, pa tudi izmed delegatov teh skupnosti.
Predsednike in člane skupnih organov izvoli skupščina za dobo štirih let.
50.	člen
Skupni organ dela in odloča na sejah.
Skupni organ veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov.
51.	člen
Delo skupnega organa vodi predsednik, ki ga izvoli skupščina izmed članov organa.
Skupni organ je za svoje delo odgovoren skupščini.
52.	člen
Natančnejše določbe o delu skupnih organov vsebuje poslovnik skupnosti socialnega varstva.
53.	člen
Stalni skupni organi skupščine skupnosti so:
—	koordinacijski odbor za vprašanja socialne varnosti borcev,
—	komisija za vprašanja socialne varnosti invalidov,
—	komisija za usklajevanje programov socialnega varstva,
—	komisija za splošne in administrativne zadeve,
—	komisija za normativno dejavnost.
54.	člen
Koordinacijski odbor za vprašanja socialne varnosti borcev:
—	razpravlja o vprašanjih socialne varnosti borcev, usklajuje stališča in ukrepe posameznih interesnih skupnosti preko katerih se uresničuje socialna varnost borcev,
—	predlaga in proučuje ukrepe za izboljšanje socialne varnosti borcev,
—	sodeluje z občinskimi in republiškimi skupnostmi in njihovimi organi pri razreševanju vprašanj socialne varnosti borcev, pri uveljavljanju novih oblik družbene skrbi zanje in pri organizaciji raznih dejavnosti s tem v zvezi,
—	opravlja druge naloge, za katere ga pooblastijo ustanoviteljice,
Koordinacijski odbor ima 7 članov, sestavljajo pa ga dva delegata skupnosti socialnega varstva in po en delegat iz Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija. Samoupravne stanovanjske skupnosti Litija, Občinske zdravstvene skupnosti Litija, Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS — enota v občini Litija in Združenja borcev NOV Litija.
55.	člen
Komisija za vprašanja socialne varnosti invalidov:
—	spremlja programe usposabljanja in zaposlovanja invalidov, delo invalidskih delavnic, delavnic za delo pod posebnimi pogoji in zavod za usposabljanje ter programe dela invalidskih organizacij in društev,
—	pripravlja predloge za izdajo soglasij glede ustanovitve invalidskih delavnic, delavnic za delo pod posebnimi pogoji in zavodov za usposabljanje,
—	pripravlja predloge davčnih olajšav za posebne organizacije, ki zaposlujejo invalide,
—	sodeluje z invalidskimi organizacijami in društvi, z družbenopolitičnimi in drugimi organizacijami pri razreševanju vprašanj, ki so pomembna za socialno varnost invalidov,
—	opravlja druge naloge s svojega delovnega področja.
Komisija ima 9 članov, sestavlja pa jo 5 delegatov ustanoviteljic in po en delegat Občinske izobraževalne skupnosti Litija, Občinske zdravstvene skupnosti Litija. Občinskega odbora RK Litija ter delegat invalidske organizacije.
56.	člen
Komisija za usklajevanje programov socialnega varstva
—	spremlja programe občinskih skupnosti v tistem delu, ki so pomembni za socialno varstvo delovnih ljudi in občanov občine Litija in njihovo izvajanje,
—	sodeluje z občinskimi skupnostmi pri pripravi tega dela programov,
—	pripravlja predloge za usklajevanje programov,
—	pripravlja predloge za opredelitev prednostnih nalog socialnega varstva.
—	oblikuje strokovne podlage za pripravo strokovnih izhodišč in merilih za uveljavljanje socialnih pravic,
—	proučuje probleme socialnega varstva, pripravlja strokovne podlage za pripravo izhodišč za izpeljavo sistemov solidarnosti v socialnem varstvu ter ugotavlja usklajenost posameznih ukrepov in programov socialnega varstva,
Komisija ima 7 članov, sestavljajo pa jo po en delegat vsake ustanoviteljice in dva delegata skupnosti socialnega varstva.
57.	člen
Komisija za splošne in administrativne zadeve
—	obravnava vprašanja tekočega poslovanja skupnosti socialnega varstva,
—	problematiko združevanja in razporejanja sredstev za dejavnost skupnosti socialnega varstva,
—	razmere do SSS SIS občine Litija,
—	druge splošne in administrativne zadeve.
Komisija za splošne in administrativne zadeve
ima 5 članov, sestavljajo pa jo po en delegat vsake ustanoviteljice.
58.	člen
Komisija za normativno dejavnost ima naslednje naloge:
—	proučevanje posameznih vprašanj in osnutkov splošnih aktov skupnosti,
—	skrb za usklajenost z ustavo in zakoni ter z razvojem samoupravnih odnosov.
Komisija ima 5 članov.
59.	člen
Ustanoviteljice lahko oblikujejo tudi druge stalne in občasne skupne organe za preučevanje določenih vprašanj ali za izvrševanje določenih nalog in sklepov.
VI.	ODBOR ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO TER ORGANIZACIJA IN DELOVANJE SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA V IZJEMNIH RAZMERAH
60.	člen
Skupnost socialnega varstva ima odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito
— sprejema in dopolnjuje načtt organizacije in delovanja skupnosti v razmerah neposredne vojne nevarnosti ali vojne,
—. usklajuje svoj načrt delovanja v izrednih razmerah z obrambnimi načrti poverjeništva za družbene dejavnosti pri Skupščini občine Litija, ustanoviteljic in društev in družbenih organizacij, ki delajo na področju socialnega varstva,
—• sodeluje pri pripravi programov usposabljanja strokovnih delavcev in prebivalstva, ki se tičejo delovanja socialnega varstva v razmerah neposredne vojne nevarnosti ali vojne,
— Organizira in pripravlja vse možne oblike in načine izvajanja nalog in ukrepov ljudske obrambe na področju dejavnosti skupnosti socialnega varstva glede na predvidene razmere.
Odbor ima 7 članov, ki jih izvoli skupščina izmed delegatov ustanoviteljic za dobo štirih let, po položaju pa so člani odbora še predsednik Skupščine, ki
je hkrati predsednik odbora ter predsednik koordinacijskega odbora za vprašanja socialne varnosti borcev,
61.	člen
V primeru, če bi nastopale izjemne razmere (izredne razmere, neposredna vojna nevarnost, vojna), mora skupnost socialnega varstva prilagoditi svojo organizacijo in delo načrtom za delo v teh razmerah in ukremti vse potrebno za nemoteno delo ter odstranjevanje posledic takega stanja.
62.	člen
Skupnost socialnega varstva se za usklajeno in učinkovito načrtovahje organizacije in dela v izjemnih razmerah povezuje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbenimi in družbenopolitičnimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi.
63.	člen
Skupnost socialnega varstva mora v svojih aktih predvideti sredstva, potrebna za delo v izjemnih razmerah.	'
VII.	SREDSTVA SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA
64.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani po ustanoviteljicah zagotovijo materialne pogoje za delo skupnosti socialnega varstva.
Sredstva za delo skupnosti socialnega varstva zagotovijo ustanoviteljice z medsebojnim dogovorom na podlagi delovnega načrta skupnosti socialnega varstva.
VIII.	STROKOVNA SLUŽBA
65.	člen
Za opravljanje strokovnih, administrativnih, pomožnih in tem podobnih del, ki so potrebna za nemoteno delovanje skupščine in njenih organov oblikuje skupnost socialnega varstva skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi v občini delovno skupnost SSS samoupravnih interesnih skupnosti občine Litija.
Zagotovitev določenih opravil si skupnost socialnega varstva lahko uredi tudi z dogovorom z drugo skupnostjo, organizacijo ali upravnim organom.
66.	člen
Strokovna služba
—	neposredno izvršuje sklepe in odločitve skupščine in njenih organov,
—	pripravlja informacije in poročila za organe skupnosti,
—	pripravlja osnutke splošnih aktov, mnenj, poročil in stališč,
—	opravlja administrativno in strokovno delo za skupščino in njene organe,
—	opravlja druge tekoče zadeve za skupnost.
67.	člen
Medsebojna razmerja med skupnostjo socialnega varstva in njeno strokovno službo ureja samoupravni sporazum.
68.	člen
Delavci delovne skupnosti strokovne službe urejajo svoje medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti s samoupravnim sporazumom v skladu z zakonom.
69.	člen
K določbam statuta delovne skupnosti strokovne službe, ki se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih je bila oblikovana, programu njenega deja. k razvidu del in nalog je potrebno soglasje skupščine skupnosti. Vodjo delovne skupnosti Skupne strokovne službe imenuje in razrešuje skupščina skupnosti.
IX.	NADZORSTVO
70.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani- nadzorujejo delo skupnosti socialnega varstva preko svojih delegatov v skupščini in njenih organih.
71.	člen
Skupnost socialnega varstva ima odbor samoupravne delavske kontrole.
Odbor samoupravne delavske kontrole:
—	nadzira izvajanje samoupravnih splošnih aktov skupnosti socialnega varstva.
—	nadzira uporabo sredstev s katerimi razpolaga skupnost socialnega varstva,
—	nadzira delovanje strokovne službe,
—	upravlja druge zadeve.
i
72.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole ima pet članov, ki jih izvoli skupščina izmed delegatov ustanoviteljic. Mandat predsednika, namestnika in članov odbora samoupravne delavske kontrole traja dve leti. Po preteku mandatne dobe so lahko ponovno izvoljeni, vendar največ še za dve leti.
73.	člen
Natančnejše določbe o delu odbora samoupravne delavske kontrole vsebuje poseben pravilnik.
74.	člen
Zakonitost poslovanja in dela skupnosti socialnega varstva nadzoruje pristojni upravni organ Skupščine občine Litija.
X.	JAVNOST DELA SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA
75.	člen
Delo -skupnosti socialnega varstva je javno.
Predstavniki organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in društev ter predstavniki sredstev javnega obveščanja imajo pravico , prisostvovati na sejah skupščine in njenih organov in sodelovati v razpravi, nimajo pa pravice do odločanja.
76.	člen
Skupnost socialnega varstva mora zagotoviti redno, pravočasno, resnično in popolno obveščanje
ustanoviteljic o celotnem. delovanju skupnosti, o vprašanjih, stanju in razvoju socialnega varstva v republiki, delovanju delegatskega sistema in samoupravljanju o delu in problematiki strokovne službe, o uporabi sredstev, s katerimi je razpolagala in o drugih zadevah, ki so pomembne za delovanje ustanoviteljic.
Skupščina je dolžna obravnavati priporočila, mnenja, pobude in vprašanja ustanoviteljic in jih o tčm obveščati.
77.	člen
Obveščanje o delu skupnosti socialnega varstva se izvaja:
—	preko delegatov v skupščine,
—	s pismenimi gradivi za seje skupščine in njenih organov,
—	s pomočjo sredstev javnega obveščanja in
—	z drugimi oblikami obveščanja, ki jih določi predsednik skupščine.
Za redno obveščanje javnosti o delu skupnosti socialnega varstva skrbi predsednik skupščine.
78.	člen
Pri delu skupščine in njenih organov se lahko iz posebno utemeljenih razlogov, ki so določeni v poslovniku, izključi javnost.
Predlog za izključitev javnosti da predsednik skupščine.
XI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
79.	člen
Ta statut začne veljati, ko ga sprejme skupščina in ko da nanj svoje soglasje Skupščina občine Litija in se objavi v občinskem glasilu.
80.	člen
Spremembe in dopolnitve statuta sprejema skupščina po postopku, ki velja za njegov sprejem.
81.	člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati dosedanji statut Občinske skupnosti socialnega varstva Litija.
82.	člen
Skupščina skupnosti je dolžna v roku 60 dni po izvolitvi novih delegatov v delegacijo uporabnikov in izvajalcev izvoliti organe v skladu s tem statutom, sedanji organi skupnosti opravljajo svoje delo do poteka mandata sedanji skupščini.
Predsednica skupščine OSSV Litija Nada Jovanovič 1. r.
1173.
Na podlagi 36. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 35/79) sprejmejo — delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, drugi samoupravno organizirani delovni
ljudje in občani v krajevnih skupnostih na območju občine Litija kot uporabniki socialnoskrbstvenih storitev in delavci v organizacijah združenega dela na področju Socialnega skrbstva ter delovni ljudje in občani, organizirani v družbenih organizacijah in društvih, ki z izvrševanjem svoje dejavnosti ali posameznih socialno-skrbstvenih storitev zadovoljujejo potrebe in interese po teh storitvah kot izvajalci socialnoskrbstvenih storitev — naslednje spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija, tako da v prečiščenem besedilu glasi:
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o ustanovitvi Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija
I. TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, drugi samoupravno organizirani delovni ljudje ter občani v krajevnih skupnostih na območju občine Litija kot uporabniki socialnoskrbstvenih storitev (v nadaljnjem besedilu: uporabniki), skupaj z delavci v organizacijah združenega dela na področju socialnega skrbstva ter delovnimi ljudmi in občani, organiziranimi v družbenih organizacijah in društvih, ki z izvrševanjem svoje dejavnosti ali posameznih socialnoskrbstvenih storitev zadovoljuje potrebe in interese po teh storitvah — kot izvajalci socialnoskrbstvenih storitev (v nadaljnjem besedilu: izvajalci), ustanovijo Občinsko skupnost socialnega skrbstva Litija.
2.	člen
V	občinski skupnosti socialnega skrbstva delavci, drugi delovni ljudje in občani po svojih samoupravnih organizacijah in skupnostih po načelih vzajemnosti, in solidarnosti zadovoljujejo svoje osebne in skupne potrebe in interese po socialnem skrbstvu ter s temi potrebami in interesi usklajujejo delo na področju socialnega skrbstva.
V	občinski skupnosti uporabniki in izvajalci uresničujejo svobodno menjavo dela, združujejo delo in sredstva ter enakopravno in skupno odločajo o opravljanju dejavnosti socialnega skrbstva v skladu s skupnimi interesi in možnostmi, določajo obseg pravic ter pogoje in način njihovega uresničevanja, določajo politiko razvoja in pospeševanja socialnega skrbstva in uresničujejo druge skupne interese.
3.	člen
Občinska skupnost socialnega skrbstva Litija se ustanovi kot samoupravna interesna skupnost za območje občine Litija.
4.	člen
Ime občinske skupnosti socialnega skrbstva je: Občinska skupnost socialnega skrbstva Litija (v nadaljnjem besedilu: skupnost).
Sedež skupnosti je v Litiji, Valvazorjev trg 9a.
5.	člen
Dejavnost skupnosti je posebnega družbenega pomena.
6.	člen
Delo skupnosti je javno.
Skupnost obvešča delavce, druge delovne ljudi in občane o svojem delu, stanju in problemih po njihovih delegatih v skupščini skupnosti, prek sredstev javnega obveščanja ali na drug primeren način.
Uresničevanje načela javnosti dela skupnosti je podrobneje urejeno s statutom.
7.	člen
Občinska skupnost je družbena pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima po ustavi, zakonu, tem sporazumu in drugih samoupravnih splošnih aktih.
8.	člen
Skupnost predstavlja in zastopa predsednik skupščine skupnosti. V času odsotnosti predsednika skupščine predstavlja in zastopa skupnost namestnik predsednika skupščine.
9.	člen
Skupnost ima svoj statut.
Statut vsebuje podrobnejše določbe o nalogah skupnosti, o organih skupnosti in njihovih pooblastilih in o odgovornostih, o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih članov skupnosti in o drugih za skupnost pomembnih vprašanjih.
Statut in drugi samoupravni akti skupnosti morajo biti v^kladu s tem sporazumom.
K statutu skupnosti daje soglasje Skupščina občine Litija.
10.	člen
Uporabniki in izvajalci, organizirani v skupnosti, se po tej skupnosti združujejo z drugimi občinskimi skupnostmi socialnega skrbstva v Skupnost socialnega skrbstva Slovenije zaradi usklajevanja politike na področju socialnega skrbstva v SR Sloveniji, ter opravljanja nalog, s katerimi uresničujejo določene širše interese, ali ki terjajo širšo solidarnost delovnih ljudi.
11.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani, organizirani v skupnosti, se skupaj z delavci, drugimi delovnimi ljudmi in občani, organiziranimi v drugih samoupravnih interesnih skupnostih s področja socialnega varstva v občini Litija združujejo v Občinsko skupnost socialnega varstva Litija zaradi oblikovanja celovite politike socialnega varstva kot bistvene sestavine socialne varnosti delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov, usklajevanja programov s tega področja in opravljanja drugih skupnih nalog.
12.	člen
Nadzorstvo nad zakonitostjo poslovanja in dela skumtosti opravlja pristojni upravni organ Skupščine občine Litija. II.
II. NALOGE SKUPNOSTI IN UPRAVIČENCI DO STORITEV IN POMOČI V SOCIALNEM
SKRBSTVU
Naloge skupnosti 13. člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani organizirani v skupnosti, uresničujejo v skupnosti zlasti naslednje
naloge:
—	oblikujejo politiko socialnega skrbstva v občini,
—	skrbijo za izvajanje in razvoj socialnega skrbstva, ga usklajujejo s splošnimi družbenimi potrebami v občini in v ta namen sprejemajo program razvoja socialnega skrbstva in program razvoja organizacij združenega dela na področju socialnega skrbstva v občini,
—	zagotavljajo materialne in druge pogoje za uresničevanje nalog in ciljev socialnega skrbstva,
—■ usklajujejo elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana in sprejemajo plan skupnosti,
—	določajo oblike materialne pomoči v socialnem skrbstvu ter pogoje in merila za uveljavljanje teh pomoči, v skladu z zakopom o socialnem skrbstvu,
—	se dogovarjajo o solidarnostnem združevanju sredstev za izvajanje zagotovljenega programa socialnega skrbstva,
—	se sporazumevajo o skupnih nalogah, ki jih uresničujejo v Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije,
—	spremljajo in proučujejo socialne probleme ter pojave v občini in sodelujejo z organizacijami združenega dela, s krajevnimi skupnostmi in samoupravnimi interesnimi skupnostmi pri oblikovanju in izvajanju ukrepov socialne politike,
—	zagotavljajo pogoje za raziskovalno in analitično delo ter strokovno izpopolnjevanje delavcev v socialnem skrbstvu,
—: se dogovarjajo za organiziranje in vzpodbujanje prostovoljnih aktivnosti na področju socialnega skrbstva,
—	organizirajo v povezavi z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, s krajevnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela, družbenopolitičnimi in družbenimi organizacijami ter prek sredstev javnega obveščanja vzgojnoizobraževaine aktivnosti za uresničevanje ciljev socialnega skrbstva,
—	opravljajo drug enaloge. ki jih določa zakon, samoupravni sporazumi in družbeni dogovori, ta sporazum, statut in drugi splošni akti skupnosti.
14. člen
Naloge skupnosti v zvezi z dejavnostjo socialnega skrbstva, namenjene neposrednim upravičencem do storitev in pomoči v socialnem skrbstvu, so zlasti:
—	naloge, ukrepi in storitve v zvezi z izvajanjem nekaterih določb zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ter v zvezi z izvrševanjem nalog, ki jih v socialnem skrbstvu nalagajo drugi zakoni in na podlagi zakonov izdani predpisi,
—	svetovanje pri urejanju odnosov v družini in v širšem okolju,
—	diagnostično, svetovalno in terapevtsko delo z osebnostno in vedenjsko motenimi otroki, mladoletniki in odraslimi osebami,
—	razvrščanje in napotitev na usposabljanje ter spremljanje usposabljanja otrok in mladoletnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju,
—	pomoč občanom in družinam pri načrtovanju družine, oskrbi in vzgoji otrok,
—	oskrbo in varstvo v socialnih zavodih, v tujih družinah in organizacijah za usposabljanje,
—	pomoč posameznikom in družinam pri preprečevanju in zdravljenju alkoholizma in drugih zasvojenosti,
—	materialne pomoči,
—	sodelovanje pri zagotavljanju pogojev za usposabljanje in delo ter pri organizaciji dela invalidnih oseb pod posebnimi pogoji,
—- sodelovanje pri organiziranju pomoči in postrežbe občanom na domu,
Upravičenci do storitev in pomoči
15. člen ■
Upravičenci do storitev in pomoči s področja socialnega skrbstva so:
—	otroci in mladostniki, prikrajšani za normalno družinsko življenje, zlasti: otroci brez staršev (oba umrla), otroci neznanih staršev, otroci, ki so jih starši zapustili, otroci staršev, ki jim je bila odvzeta roditeljska pravica, otroci staršev, ki roditeljske pravice ne morejo izvrševati (npr. otroci staršev na začasnem delu v tujini, otroci trajno bolnih staršev ipd.), otroci iz družin z motnjami v družinskih odnosih, otroci razvezanih staršev ipd.,
—	otroci in mladostniki z motnjami vedenja in osebnosti,
—	otroci in mladostniki z motnjami v telesnem in duševnem razvoju,
—	materialno ogroženi otroci in mladostniki ter družine.
—	odrasle invalidne osebe, ki so potrebne družbene pomoči, varstva, usposabljanja in zaposlitve pod posebnimi pogoji,
—	odrasle osebe pod skrbništvom,
—	odrasle materialno ogrožene osebe,
—	odrasle osebe, ki so potrebne družbenega varstva zaradi pojavov, ki spremljajo staranje.
—	osebnostno in vedenjsko motene in neprilagojene odrasle osebe
—	odrasle osebe, ki jim je izrečen varstveni nadzor ob pogojni obsocjbi in osebe, ki potrebujejo pomoč ob pogojnem odpustu po prestani kazni,
—	osebe in družine, upravičene do posameznih storitev po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in po drugih zakonih, po katerih- je izvrševanje posameznih nalog poverjeno občinskim skupnostim socialnega skrbstva,
—	osebe, ki iz drugih upravičenih razlogov potrebujejo pomoč. III.
III. ODNOSI MED UPORABNIKI IN IZVAJALCI .	16. člen
Udeleženci v svobodni menjavi dela na področju socialnega skrbstva so uporabniki in izvajalci socialno-skrbstvenih storitev.
Uporabniki si s svobodno menjavo dela z delavci v organizacijah združenega dela na področju socialnega skrbstva ter v družbenih organizacijah in društvih, ki z izvrševanjem svojih dejavnosti ali posameznih socialnoskrbstvenih storitev, zagotavljajo zadovoljevanje svoj d osebnih, skupnih in celotnih družbenih potreb po socialnoskrbst venih storitvah.
17.	člen
Predmet svobodne menjave dela na področju socialnega skrbstva so socialnoskrbst vene storitve, programi teh storitev oziroma določena socialnoskrbst vena dejavnost, s katerimi se uresničuje dejavnost (naloge)
socialnega skrbstva kot jo določa zakon o socialnem skrbstvu in samoupravni splošni akti skupnosti v skladu z zakonom.
18.	člen
Uporabniki in izvajalci kot udeleženci v svobodni menjavi dela vrednotijo rezultate dela izvajalcev kot samoupravno dogovorjeno:
—	ceno posamične socialnoskrbstvene storitve,
—	povračilo za izvajanje programa storitev,
—	povračilo za izvajanje določene socialnpskrb-stvene dejavnosti.
19.	člen
V	skupnosti se uporabniki in izvajalci samoupravno sporazumevajo o medsebojnih obveznostih, pravicah in odgovornostih v zvezi z uresničevanjem interesov in zadovoljevanjem potreb po socialnem skrbstvu, ki se uresničujejo s skupnim planiranjem, ustvarjanjem in razporejanjem dohodka, z vzajemnim združevanjem in solidarnostnim zagotavljanjem sredstev na območju občine, mesta in republike.
20.	člen
Pravice in dolžnosti planiranja v svobodni menjavi dela uresničujejo uporabniki in izvajalci zlasti tako, da sklepajo samoupravne sporazume o temeljih plana skupnosti in sprejemajo plan skupnosti.
Postopek pripravljanja in sprejemanja planskih aktov ter način udeležbe uporabnikov in izvajalcev v posameznih fazah pripravljanja in sprejemanja planskih aktov, določa zakon.
21.	člen
S samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti uporabniki in izvajalci usklajujejo in opredeljujejo svoje osebne in skupne ter celotne družbene interese in potrebe po socialnoskrbstvenih storitvah in pomočeh in določajo cilje razvoja socialnega skrbstva v občini ter zagotavljajo materialne in druge pogoje za uresničevanje dogovorjenih nalog in ciljev. S sporazumom udeleženci opredelijo zlasti predmet svobodne menjave in način uresničevanja svobodne menjave dela. V zvezi s tem določijo normative in standarde socialnoskrbstvenih storitev, programov storitev ali določene socialnoskrbstvene dejavnosti, osnove in merila za določanje cene, druge oblike in načine povračila za vloženo delo, ter se dogovorijo o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih. Posebej določijo namen, način in obseg solidarnostnega združevanja sredstev v skupnosti in po njej, za izvajanje zagotovljenega programa.
Samoupravni sporazum o temeljih plgna obsega tudi program skupnih nalog, ki jih uporabniki po občinski skupnosti uresničujejo v Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije, ter obseg in način zagotavljanja sredstev za skupne naloge.
22.	člen
Razen s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti, urejajo uporabniki in izvajalci svoje medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti v svobodni menjavi dela tudi z drugimi samoupravnimi sporazumi in pogodbami.
V	drugih samoupravnih sporazumih oziroma v pogodbah udeleženci v svobodni menjavi podrobneje uredijo zadeve iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti oziroma uredijo druge zadeve.
IV.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST SKUPNOSTI
Skupščina
23.	člen
Skupnost upravlja skupščina.
Skupščina ima zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
Delegate v zbor uporabnikov delegirajo delegacije delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter delegacije delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih na območju občine.
Delegate v zbor izvajalcev delegirajo delegacije delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela na področju socialnega skrbstva ter delegacije delovnih ljudi in občanov, organiziranih v društvih in družbenih organizacijah, ki opravljajo dejavnost na področju socialnega skrbstva v občini.
Člane delegacije volijo in odpoklicujejo v prejšnjem odstavku navedene organizacije in skupnosti ter društva in družbene organizacije po postopku in na način, ki ga določajo njihovi samoupravni splošni akti v skladu z zakonom.
24.	člen
Skupščina skupnosti ima 52 delegatskih mest.
Zbor uporabnikov ima 45 delegatskih mest.
Zbor izvajalcev ima 7 delegatskih mest.
25.	člen
V	zboru uporabnikov, ki ima 45 delegatskih mest, pripada:
—	delegacijam in konferencam delegacij delavcev v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih na območju občine Litija 27 delegatskih mest,
—	delegacijam in konferencam delegacij krajevnih skupnosti 18 delegatskih mest,
V	zboru izvajalcev, ki ima 7 delegatskih mest, pripada:
—	delegacijam in konferencam delegacij delavcev v OZD na področju socialnega skrbstva 4 delegatska mesta,
—	delegacijam delovnih ljudi in občanov, organiziranih v društvih in družbenih organizacijah, ki opravljajo določeno dejavnost s področja socialnega skrbstva 3 delegatska mesta.
Porazdelitev delegatskih mest med delegacije in konference delegacij za zbor uporabnikov in za zbor izvajalcev je razvidna iz priloge, ki je sestavni del tega sporazuma.
26.	člen
V	skupščini skupnosti se delegati sporazumevajo o svobodni menjavi dela med uporabnilu in izvajalci.
V	skupščini skupnosti delegati sprejemajo plan skupnosti, enakopravno in skupno oblikujejo politiko na področju socialnega skrbstva, sestavljajo in predlagajo članom skupnosti programe dela in programe razvoja socialnega skrbstva ter sklepe o drugih skupnih zadevah, ki so določene v tem sporazumu in statutu skupnosti v skladu z zakonom. Pri tem se zlasti sporazumevajo in pripravljajo predloge samoupravnih sporazumov o temeljih plana, predloge o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih uporabnikov in ,
izvajalcev, o storitvah, programih storitev oziroma opravljanju določene socialnoskrbstvene dejavnosti, o ceni oziroma povračilih in elementih cene, o pogojih uresničevanja svobodne menjave dela. O teh predlogih odločajo člani skupnosti.
27.	člen
Zadeve iz pristojnosti skupščine opravljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev:
—	na skupni seji obeh zborov,
—	enakopravno v obeh zborih,
—	v posameznem zboru samostojno.
28.	člen
Na skupni seji obeh zborov delegati zlasti:
—	oblikujejo politiko in obravnavajo problematika na področju socialnega slcrbstva,
—	obravnavajo osnutke in predloge zakonov s področja socialnega skrbstva in socialnega varstva ter dajejo pobude in predloge za sprejetje ali za spremembo in dopolnitev teh zakonov,
—	določajo organiziranost, naloge in odgovornosti skupnosti na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	obravnavajo analize, poročila, informacije in drugo gradivo o delu skupnosti, njenih organov, skupne strokovne službe, ki opravlja za skupnost admini-strativno-strokovna, tehnična in tem podobna dela, ter organizacij združenega dela na področju socialnega skrbstva in drugih izvajalcev posameznih socialno-skrbstvenih storitev v občini,
—	obravnavajo pripombe, mnenja in priporočila organov družbenopolitične skupnosti, družbenopolitičnih organizacij v občini ter občinske skupnosti socialnega varstva in drugih samoupravnih interesnih skupnosti v občini v zvezi z delom skupnosti.
—	volijo delegate za skupščino občinske skupnosti socialnega varstva,
—	imenujejo in razrešuje predstavnike skupnosti v organe samoupravnih organizacij, skupnosti ali društev, v skladu z določbami njihovih samoupravnih splošnih aktov,
—	sprejmejo poslovnik o delu skupščine,
—	opravljajo druge naloge, ki jih določa zakon, ta sporazum, statut skupnosti in drugi samoupravni splošni akti skupnosti, ter druge naloge, ki spadajo v pristojnosti skupščine in za njih ni izrecno določeno, da jih obravnava ali o njih odloča posamezni zbor samostojno, oziroma da o njih odločata oba zbora enakopravno.
29.	člen
Enakopravno oba zbora skupščine zlasti:
—	sprejemata statut skupnosti in druge samoupravne splošne akte. ter druge akte skupnosti,
—	dajeta obvezno razlago določb statuta in drugih samoupravnih' splošnih aktov skupnosti,
—	določata predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti,
—	sprejemata plan skupnosti in izvedbene akte,
—	sprejemata program dela skupnosti in program razvoja dejavnosti socialnega skrbstva,
—	volita in razrešujeta predsednika in namestnike predsednika skupščine, koordinacijski odbor izvajalcev in uporabnikov ter organe skupnosti, za katere je tako določeno s tem sporazumom ali statutom skupnosti,
—	imenujeta komisije in delovna telesa skupščine.
30.	člen
Vsak zbor samostojno:
—	voli predsednika zbora in njegovega namestnika izmed članov delegacij za zbor,
—	odloča o verifikaciji pooblastil delegatov na seji zbora,
—	sprejema program svojega dela.
Poleg zadev, navedenih v prejšnjem odstavku, zbora tudi samostojno delegirata delegate v skupščino Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije, in sicer delegira zbor uporabnikov delegate v zbor uporabnikov, zbor izvajalcev pa v zbor izvajalcev skupščine Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije.
31.	člen
Skupščina sprejema svoje odločitve na sejah svojih zborov.
Odločitve in sklepi skupščine o zadevah, o katerih odločajo delegati na skupni seji obeh zborov, so sprejete, če je zanje glasovala večina vseh navzočih delegatov obeh zborov.
Odločitve in sklepi, o katerih odločata oba zbora skupščine enakopravno, so sprejeti, če jih je v enakem besedilu sprejela večina vseh navzočih delegatov v vsakem zboru.
Odločitve in sklepi, o katerih odloča vsak zbor samostojno, so sprejeti, če je zanje glasovala večina vseh navzočih delegatov tega zbora.
32.	člen
Glasovanje v skupščini je javno.
Skupščina lahko odloči, v skladu s 'poslovnikom, da se o posameznem vprašanju glasuje tajno.
33.	člen
Ce v primerih iz tretjega odstavka 31. člena ni doseženo soglasje med zboroma, se izvede usklajevalni postopek.
Usklajevalni postopek je določen s statutom skupnosti.-
Ce v zadevah, ki so bistvenega pomena za uresničevanje skupnih interesov, tudi v usklajevalnem postopku ni doseženo soglasje, lahko skupščina občine na predlog svojega izvršnega sveta začasno uredi to vprašanje.
Komisija in druga delovna telesa skupščine
34.	člen
Za opravljanje posameznih zadev in proučevanje posameznih vprašanj lahko skupščina imenuje komisije in druga delovna telesa, ki so stalna ali občasna.
Sestavo, naloge in način dela komisij in drugih delovnih teles se določi s sklepom o njihovi ustanovitvi.
Člani stalnih komisij in delovnih teles so voljeni za dve leti. Po poteku mandatne dobe so lahko ponovno izvoljeni, vendar največ še za dve leti.
Sodelovanje predstavnikov organov drugih organizacij in skupnosti na sejah skupščine
35.	člen
Na seje skupščine se vabijo predstavniki:
—	občinske konference SZDL,
■— občinske skupnosti socialnega varstva,
— Izvršnega sveta Skupščine občine Litija,
—	pristojnega upravnega organa Skupščine občine Litija,
—	skupne strokovne službe, ki opravlja za skupnost administrativno-strokovna, pomožna in tem podobna dela.
Na seje skupščine se vabi tudi predstavnike drugih interesnih skupnosti v občini, kadar so na dnevnem redu seje vprašanja, ki so v skupnem interesu občinske skupnosti in drugih samoupravnih interesnih skupnosti v občini.
Predsednika skupščine in predsednika zborov
36.	člen
Seje skupščine sklicuje in vodi predsednik skupščine, v času njegove odsotnosti pa njegov namestnik.
Ločene seje posameznega zbora vodi predsednik zbora, .v času njegove odsotnosti pa njegov namestnik.
Predsednika skupščine in njegovega namestnika voli skupščina skupnosti izmed članov delegacij.
Predsednika posameznega zbora in njegovega namestnika izvoli vsak zbor samostojno, izmed članov delegacij za zbor.
Predsednik skupščine, predsednika zborov in namestniki predsednika skupščine ter predsednikov zborov so voljeni za dve leti. Po preteku mandatne dobe so lahko .ponovno izvoljeni, vendar največ še za dve leti.
Pooblastila in odgovornosti predsednika skupščine in predsednikov zborov podrobno določa statut skupnosti in poslovnik skupščine.
Predsedstvo
37.	člen
Predsedstvo Občinske skupnosti socialnega skrbstva je usklajevalni organ in opravlja zlasti tele naloge:
—	pripravlja predloge sklepov in ukrepov, zn katere je pristojna skupščina,
—	skrbi za uresničevanje družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov, sklepov in ukrepov, sprejetih v skupščini skupnosti,
—	seznanja skupščino s problematiko uresničevanja politike socialnega skrbstva in predlaga potrebne ukrepe,
—	poroča skupščini o svojem delu,
—	zagotavlja sodelovanje s pristojnimi izvršilnimi organi, organi Skupščine občine Litija, ter drugih samoupravnih interesnih skupnostih in družbenopolitičnih organizacij v občini,
—	spremlja delo skupne strokovne službe, ki opravlja za skupnost administrativno-strokovna pomožna in temu podobna dela,
—	opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti skupščina.
x 38. člen
Predsedstvo sestavljajo: predsednik skupščine in njegov namestnik, predsednika zborov in njuna namestnika ter predsedniki vseh odborov, komisij in svetov.
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito
39.	člen
Skupnost ima odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki šteje 5 članov.
40.	člen
Odbor skrbi za izvrševanje nalog skupnosti s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite in za delo skupnosti v izjemnih razmerah.
41.	člen
Sestavo in delo odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v skladu z zakonom podrobneje opredeljuje statut skupnosti.
Sveti
42.	člen
Za odločanje o pravici posameznika ali družine do materialne pomoči socialnega skrbstva in za odločanje o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov v izvrševanju javnih pooblastil, ki so organom socialnega skrbstva občinske skupnosti zaupana po zakonu, oblikuje skupščina skupnosti:
—	svet za varstvo otrok in družine ter
—	svet za varstvo odraslih.
Za opravljanje spravnega poskusa v postopku za razvezo zakonske zveze oblikuje skupščina skupnosti
—	svet za opravljanje spravnih poskusov.
43.	člen
Svet za varstvo otrok in družine ter svet za varstvo odraslih imata po 5 članov in 5 namestnikov.
Predsednika, namestnika predsednik^ in ostale člane svetov iz prejšnjega odstavka voli in razrešuje skupščina skupnosti izmed članov delegacij uporabnikov in izvajalcev.
Predsednika, namestnika predsednika ter ostale člane sveta za opravljanje spravnih poskusov imenuje skupščina skupnosti praviloma izmed svetovalcev zakonske svetovalnice oziroma izmed oseb, ki izpolnjujejo pogoje iz 15. člena pravilnika o delu zakonskih svetovalnic in o predzakonskem svetovanju.
Predsedniki in člani organov iz tega člena so voljeni oziroma imenovani za dve leti. Po preteku mandatne dobe so lahko ponovno izvoljeni, vendar največ še za dve leti.
Svet za varstvo otrok in družine
44.	člen
Svet za varstvo otrok in družine zlasti:
odloča o materialnih pomočeh socialnega skrbstva družini in mladoletnim posameznikom,
—	odloča o zadevah rejništva,
—	odloča o zadevah posvojitve,
—	odloča o postavitvi mladoletnih oseb pod skrbništvo, o postavitvi skrbnika in o drugih zadevah s področja skrbništva nad mladoletnimi osebami,
—	odloča o postavitvi skrbnika za poseben primer rnladpietnim psebam,
tt- odloča o odobritvi poravnih poslov, s katerimi se oddvojijo ali obremenijo stvari iz premoženja mladoletnih oseb,
—	odloča o izvrševanju roditeljskih pravic, če si starši niso med seboj edini,
—	odloča, pri katerem od roditeljev bo živel otrok, če starši ne živijo skupaj,
—	odloča o stikih med otrokom in roditeljem, pri katerem otrok ne živi,
—	odloča o odvzemu otroka staršem, o oddaji otroka v zavod in o drugih ukrepih socialnega skrbstva, ki jih zahtevata vzgoja in varstvo otroka ali varstvo otrokovih premoženjskih ter drugih pravic in koristi,
—	opravlja uskladitev (valorizacijo) preživnin za mladoletne preživninske upravičence,
—	odloča o razvrstitvi in napotitvi na usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju,
—	opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in na podlagi zakona izdani predpisi ter samoupravni splošni akti skupnosti.
Statut skupnosti podrobneje določa naloge sveta.
Svet za varstvo odraslih •
45.	člen
Svet za varstvo odraslih zlasti:
—	odloča o materialnih pomočeh socialnega skrbstva odraslim osebam,
—	odloča o postavitvi odraslih oseb, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost, pod skrbnišvo, o postavitvi skrbnika, o ukrepih, ki jih zahteva varstvo osebnosti ter varstvo premoženjskih in drugih pravic in koristi varovancev, ter o drugih zadevah v zvezi s skrbništvom nad odraslimi osebami,
—	odloča o postavitvi začasnega skrbnika osebam, ki so v postopku za odvzem poslovne sposobnosti,
—	odloča o postavitvi skrbnika za poseben primer odraslim osebam,
—	opravlja uskladitev (valorizacijo) preživim za odrasle preživninske upravičence,
—	določi svetovalca (po določbah zakona o izvrševanju kazenskih sankcij) polnoletnim obsojenim osebam, ki bo izvrševal varstveno nadzorstvo, in svetovalca obsojencem po odpustu s prestajanja kazni,
—	opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in na podlagi zakona izdani predpisi ter samoupravni splošni akti skupnosti.
Statut skupnosti podrobneje določa naloge sveta.
Svet za opravljanje spravnih poskusov
46.	člen
Svet za opravljanje spravnih poskusov je organ skupnosti za opravljanje spravnih poskusov v postopku za razvezo zakonske zveze.
Spravni poskus opravi predsednik sveta ali član sveta, ki ga določi predsednik.
Spravni poskus se opravlja v skladu s pravilnikom, ki ga sprejme skupščina skupnosti.
Odbor samoupravne delavske kontrole
47.	člen
Organ samoupravne delavske kontrole v skupnosti je Odbor samoupravne delavske kontrole.
Odbor samoupravne delavske kontrole opravlja nadzorstvo nad uveljavljanjem pravic članov skupnosti, nad izvajanjem sprejete politike, nad. izvajanjem sprejetih planov, programov in nalog, nad oblikova-
njem in uporabo sredstev ter nad delovanjem organov skupnosti in skupne strokovne službe.
48.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole ima najmanj 5 članov.
Člane odbora vbli skupščina skupnosti na podlagi enotne kandidatne liste.
Mandat članov odbora traja 2 leti. Po preteku mandatne dobe so lahko ponovno izvoljeni, vendar največ še za dve leti.
49.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole izmed sebe izvoli predsednika iri namestnika predsednika odbora iztned tistih članov odbora, ki so člani delegacij za zbor uporabnikov.
50.	člen
Sestavo in izvolitev odbora samoupravne delavske kontrole, njegova pooblastila, področje ter način uresničevanja samoupravne delavske kontrole v skupnosti po odboru s samoupravne delavske kontrole, v skladu z zakonom in tem sporazumom podrobno določajo statut in drugi samoupravni splošni akti skupnosti.
V.	SKUPNA STROKOVNA SLUŽBA
51.	člen
Za odpravljanje administrativno-strokovnih, pomožnih in tem podobnih del, ki so potrebna za nemoteno delovanje skupščine skupnosti in drugih organov skupnosti, ustanovi skupnost skupaj z drugimi interesnimi skupnostmi s področja družbenih dejavnosti v občini, skupno strokovno službo.
Med dela po prejšnjem odstavku, ki sodijo v delovno področje skupne strokovne službe, ni mogoče šteti strokovnih in administrativnih opravil v zvezi z delovanjem organov socialnega skrbstva — svetov, ki po določbah 60. člena zakona o eodlBlttem skrbstvu sodijo v delovno področje (dejavnost) centhbv za So* cialno delo kot izvajalskih organizacij na področju socialnega skrbstva.
52.	člen
Skupna strokovna služba se ustanovi s samoupravnim Sporazumom, ki ga sklenejo med seboj samoupravne interesne skupnosti v Občini, za katere bo delbvna skupnost skupne Strokovne Službe opravljala določena dela.
53.	člen
K določbam statuta delovne skupnosti skupne strokovne službe, ki se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih je bila strokovna služba ustanovljena, k programu dela ter k razvidu del in naiog, je potrebno soglasje skupščine skupnosti socialnega skrbstva, in drugih ustanoviteljic.
54.	člen
Podrobnejše določbe o skupni strokovni službi vsebuje statut skupnosti. VI,
VI,	DELO SKUPNOSTI V IZJEMNIH RAZMERAH
55.	člen
V primeru, če nastopijo izjemne razmere (izredne razmere, neposredna vojna nevarnost ali vojna) mora
skupnost prilagoditi svojo organizacijo in delo načrtom za delo v teh razmerah in Ukreniti Vse potreblio za nemoteno delo ter odstranjevanje posledic takega stanja.
56.	člen
Skupnost se za usklajeno in učinkovito načrtovanje dela organizacije in dela v izjemnih razmerah povezuje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbenimi in družbenopolitičnimi organizacijami ter krajevnimi skupnostmi v občini.
57.	člen
Skupnost mora v samoupravnem sporazumu o temeljih plana in drugih planskih aktih zagotoviti sredstva, potrebna za delo skupnosti v izjemnih razmerah.
VII. KONČNE: DOLOČBE
58.	člen
Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejme večina samoupravnih organizacij in skupnosti uporabnikov in večina izvajalcev, ki so kot člani po zakonu dolžni ustanoviti skupnost socialnega skrbstva, in Velja ko da k sporazumu soglasje Skupščina občine Lilija.
Sklenitev samoupravnega sporazuma ugotovi skupščina skupnosti.
59.	člen
Ta samoupravni sporazum se lahko dopolni ali spremeni po postopku, ki velja za njegovo sklenitev.
60.	člen
Z dnem uveljavitve tega sporazuma preneha veljati samoupravni sporazum o ustanovitvi Občinske skupnosti sočlalhega skrbstva Litija, Sklenjen v letu 1974.
61.	člen
Ta sporazum se objavi v Uradnem listu SRS.
1174.
Na podlagi drugega odstavka 39. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 35/79) in v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 24. junija 1981 sprejela
STATUT
Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija
I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen
Občinska skupnost socialnega skrbstva Litija (v nadaljnjem besedilu skupnost) je samoupravna interesna skupnost, ki so jo s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi ustanovili delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, drugi samoupravno organizirani delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih na območju občine Litija — kot uporabniki socialnoskrbslvenih storitev (v nadaljnjem besedilu: Uporabniki), skupaj Z delavci V očganizačijah združenega dela na področju socialnega skrbstva ter
delovnimi ljudmi in občani organiziranimi v družbenih organizacijah in društvih, ki z izvrševanjem svoje dejavnosti ali posameznih socialnoskrbstvenih storitev zadovoljujejo potrebe in interese po teh storitvah — kot izvajalci socialnoskrbstvenih storitev v občini (v nadaljnjem besedilu: izvajalci).
2.	člen
V	skupnosti delavci, drugi delovni ljudje in občani po svojih samoupravnih organizacijah in skupnostih po načelih vzajemnosti in solidarnosti zadovoljujejo svoje osebne in skupne potrebe in interese po socialnem skrbstvu ter s temi potrebami in interesi usklajujejo delo na področju socialnega skrbstva.
V	skupnosti uporabniki in izvajalci uresničujejo svobodno menjavo dela, združujejo delo in sredstva ter enakopravno in skupno odločajo o opravljanju dejavnosti socialnega skrbstva v skladu s skupnimi interesi in možnostmi, določajo obseg pravic ter pogoje in način njihovega uresničevanja, določajo politiko razvoja in pospeševanje socialnega skrbstva in uresničujejo druge skupne interese.
3.	člen
Dejavnost skupnosti je posebnega družbenega pomena.
Skupnost uresničuje svoje naloge v skladu z ustavo, zakonom, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi ter samoupravnimi splošnimi akti skupnosti.
4.	člen
Skupnost je ustanovljena za območje občine Litija (območje občine v nadaljnjem besedilu: občina).
5.	člen
Ime skupnosti je: Občinska skupnost socialnega skrbstva Litija (v nadaljnjem besedilu: skupnost).
Sedež skupnosti je v Litiji, Valvazorjev trg 9 a.
6.	člen
Skupnost je družbeno pravna oseba.
7.	člen
Skupnost predstavlja in zastopa predsednik skupščine skupnosti. V času odsotnosti predsednika skupščine predstavlja in zastopa skupnost namestnik predsednika skupščine.
8.	člen
Skupnost ima pečat okrogle oblike, premera 3 cm.
Na obodu je v polkrogu besedilo: »Občinska skupnost socialnega skrbstva«, v sredini vodoravno pa besedilo: »Litija«.
9.	člen
Skupnost se vpiše v sodni register v skladu z zakonom.
10.	člen
Uporabniki in izvajalci, organizirani v skupnosti, se po tej skupnosti združujejo z drugimi občinskimi skupnostmi socialnega skrbstva v Skupnost socialnega skrbstva 'Slovenije.
11.	člen
Uporabniki in izvajalci, organizirani v skupnosti, se skupaj z delavci, drugimi ljudmi in občani, organiziranimi v drugih samoupravnih interesnih skup-
nostih s področja socialnega varstva v občini Litija, združujejo v občinsko skupnost socialnega varstva Litija, zaradi oblikovanja, usklajevanja in spremljanja celovite politike socialnega varstva kot bistvene sestavine socialne varnosti, opravljanja drugih nalog, ki jih določa zakon in samoupravni splošni akti občinske skupnosti socialnega varstva, ter zaradi enakopravnega odločanja s pristojnimi zbori Skupščine občine Litija v zadevah s področja socialnega varstva, ki spadajo v pristojnost skupščine občine.
12.	člen
rlr
Skupnost sodeluje z drugimi skupnostmi socialnega skrbstva v SR Sloveniji, usklajuje z njimi svoje delo, se dogovarja o skupnih programih, o izvajanju teh programov ter usklajuje z njimi pogoje svobodne menjave dela. V ta namen lahko ustanavlja skupaj z njimi tudi skupne organe.
Skupnost sodeluje tudi z drugimi interesnimi skupnostmi s področja družbenih dejavnosti v občini zaradi dogovarjanja o skupnih nalogah in usklajenega delovanja pri izvajanju teh nalog.
13.	člen
Nadzorstvo nad zakonitostjo poslovanja in dela skupnosti opravljanja za zadeve socialnega skrbstva pristojni upravni organ Skupščine občine Litija.
Družbeno nadzorstvo nad delom skupnosti opravlja Skupščina občine Litija.
II. NALOGE SKUPNOSTI IN UPRAVIČENCI DO STORITEV IN POMOČI V SOCIALNEM SKRBSTVU
Naloge skupnosti
14.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani, organizirani v skupnosti, uresničujejo v skupnosti zlasti naslednje:
—	oblikujejo politiko socialnega skrbstva v občini,
—	skrbijo za izvajanje in razvoj socialnega skrbstva, ga usklajujejo s splošnimi družbenimi potrebami v občini in v ta namen sprejemajo program razvoja socialnega skrbstva v občini,
—	zagotavljajo materialne in druge pogoje za uresničevanje nalog in ciljev socialnega skrbstva,
—	usklajujejo elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana,
—	sprejemajo plane skupnosti,
—	določajo oblike' materialnih pomoči v socialnem skrbstvu ter pogoje in merila za uveljavljanje teh pomoči, v skladu z zakonom o socialnem skrbstvu,
— se dogovarjajo o solidarnostnem združevanju sredstev za izvajanje zagotovljenega programa socialnega skrbstva,
—	se sporazumevajo o skupnih nalogah, ki jih uresničujejo v Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije,
—	odločajo o izvrševanju javnih pooblastil in o upravičenosti posameznika in družine do materialne pomoči socialnega skrbstva po organih, ki jih oblikujejo posebej v te namene (sveti),
—	spremljajo in proučujejo socialne probleme ter pojave v občini in sodelujejo z organizacijami združenega dela, s krajevnimi skupnostmi in samouprav-
nimi interesnimi skupnostmi pri oblikovanju in izvajanju ukrepov socialne politike,
—	ustanovijo skupno strokovno službo skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi s področja družbenih dejavnosti v občini,
—	ustanavljajo organizacije združenega dela na področju socialnega skrbstva (center za socialno delo, socialni zavodi, zakonske svetovalnice, disciplinski center, sprejemališče za mladoletnike, sprejemališče za odrasle osebe) ter spremljajo njihovo d^lo in razvoj,
—	dajejo soglasje k statutu organizacij združenega dela, katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je skupnost,
—	delegirajo delegate v organ upravljanja (svet) organizacij združenega dela na področju socialnega skrbstva v občini v skladu z zakonom, ter delegate v organe upravljanja drugih organizacij združenega dela s področja družbenih dejavnosti, v skladu z njihovimi samoupravnimi splošnimi akti,
—	zagotavljajo pogoje za raziskovalno in analitično delo ter strokovno izpopolnjevanje delavcev v socialnem skrbstvu,
—	se dogovarjajo za organiziranje in vspodbujanje prostovoljnih aktivnosti na področju socialnega skrbstva,
—	organizirajo v povezavi z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, s krajevnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela, družbenimi organizacijami in društvi ter prek sredstev javnega obveščanja vzgojnoizobraževalne aktivnosti za uresničevanje ciljev socialnega skrbstva,
—	opravljajo druge naloge, ki jih določa zakon, samoupravni sporazumi in družbeni dogovori, ta statut in drugi splošni akti skupnosti.
15.	člen
Naloge, s katerimi se uresničujejo določeni širši interesi na področju socialnega skrbstva, oziroma, ki terjajo širšo solidarnost delovnih ljudi, opravljajo delavci, drugi delovni ljudje in občani, organizirani v skupnosti, po delegatih skupščine te (občinske) skupnosti, v Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije, kjer tudi skupno usklajujejo politiko na področju socialnega skrbstva v SR Sloveniji.
Naloge, oziroma pravice in obveznosti v smislu prejšnjega odstavka, se v skladu z zakonom natančneje opredelijo v samoupravnih splošnih aktih Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije ter z drugimi samoupravnimi akti (samoupravnimi sporazumi).
16.	člen
Naloge in ukrepi skupnosti v zvezi z dejavnostjo socialnega skrbstva, namenjen neposrednim upravičencem do storitev in pomoči v socialnem skrbstvu, so zlasti:
—	naloge, ukrepi in storitve v zvezi z izvajanjem nekaterih določb zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ter v zvezi z izvrševanjem nalog, ki jih socialnemu skrbstvu nalagajo drugi zakoni in na podlagi zakonov izdani predpisi,
—	svetovanje pri urejanju odnosov v družini in v širšem okolju,
—	diagnostično, svetovalno in terapevtsko delo z osebnostno in vedenjsko motenimi otroki, mladoletniki in odraslimi osebami.
—- razvrščanje in napotitev na usposabljanje ter spremljanje usposabljanja otrok in mladoletnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju,
—	pomoč občanom in družinam pri načrtovanju družine, oskrbi in vzgoji otrok,
—	oskrba in varstvo v socialnih zavodih, v tujih družinah in organizacijah za usposabljanje,
—	pomoč posameznikom in družinam pri preprečevanju in zdravljenju alkoholizma in drugih zasvojenosti,
—	materialne pomoči,
—	sodelovanje pri zagotavljanju pogojev za usposabljanje in delo ter pri organizaciji dela invalidnih oseb pod posebnimi pogoji,
—	sodelovanje pri organiziranju pomoči in postrežbe občanom na domu.
Dejavnost, opravila in ukrepi socialnega skrbstva, s katerimi se uresničujejo posamezne sestavine socialne varnosti delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov se izvajajo na način in v obliki, ki najbolj primerno in učinkovito rešujejo probleme občana in ga hkrati spodbujajo, da sodeluje pri reševanju lastnih problemov, da razvija ali ohranja svoje sposobnosti za polnovredno vključevanje v delo in družbeno življenje.
Upravičenci do storitev in pomoči
17.	člen
Upravičenci do storitev in pomoči s področja socialnega skrbstva so:
—	otroci in mladostniki, prikrajšani za normalno družinsko življenje, zlasti: otroci brez obeh staršev (oba umrla), otroci neznanih staršev, otroci, ki so jih starši zapustili, otroci staršev, ki jim je bila odvzeta roditeljska pravica, otroci staršev, ki roditeljske pravice ne morejo izvrševati, otroci iz družin z motnjami v družinskih odnosih, otroci razvezanih staršev, ipd.,
—	otroci in mladostniki z motnjami vedenja in
osebnosti,
—	otroci in mladostniki z motnjami v telesnem in duševnem razvoju,
—	materialno ogroženi otroci in mladostniki ter družine,
—	odrasle invalidne osebe, ki so potrebne družbene pomoči, varstva, usposabljanja in zaposlitve pod posebnimi pogoji,
—	odrasle osebe pod skrbništvom,
—	odrasle materialne ogrožene osebe,
—	odrasle osebe ki so potrebne družbenega varstva zaradi pojavov, ki spremljajo staranje,
—	osebnostno in vedenjsko motene in neprilagojene odrasle osebe,
—	odrasle osebe, ki jim je izrečen varstveni nadzor. ob pogojni obsodbi in osebe, ki potrebujejo pomoč ob pogojnem odpustu po prestani kazni,
—	osebe in družine, upravičene do posameznih storitev po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in po drugih zakonih, po katerih je izvrševanje posameznih nalog poverjeno občinskim skupnostim socialnega skrbstva,
—	osebe ki iz drugih upravičenih razlogov potrebujejo pomoč.
III.	ODNOSI MED UPORABNIKI IN IZVAJALCI SOCIALNOSKRBSTVENIH STORITEV
V SVOBODNI MENJAVI DELA IN PLANIRANJU
18.	člen
Udeleženci v svobodni menjavi dela na področju socialnega Skrbstva sd uporabniki in izvajalci social-noskrbstvenih storitev. Uporabniki ši s svobodno menjavo dela z delavci v organizacijah združenega dela na področju socialnega skrbstva zagotavljajo zado-. voljevnje svojih osebnih, skupnih in celotnih družbenih potreb po socialnoskrbstvenih storitvah.
19.	člen
Predmet svobodne menjave dela na področju socialnega skrbstva so socialnoskrbstvene storitve, programi teh storitev oziroma določene socialnoskrbstvene dejavnosti, s katerimi se uresničujejo naloge socialnega skrbstva kot jih določa zakon o socialnem skrbstvu in samoupravni splošni akti skupnosti v skladu z zakonom.
20.	člen
Uporabniki in izvajalci kot udeleženci v svobodni menjavi dela vrednotijo rezultate dela izvajalcev kot samoupravno dogovorjeno:
—	ceno posamične socialnoskrbstvene storitve,
—	povračilo za izvajanje programa storitev,
—	povračilo za izvajanje določene socialnoskrbstvene dejavnosti.
21.	člen
V	skupnosti se uporabniki in izvajalci samoupravno sporazumevajo o medsebojnih obveznostih, pravicah in odgovornostih v zvezi z uresničevanjem interesov in zadovoljevanjem potreb po Socialnem skrbstvu, ki se Uresničujejo S skupnim planiranjem potreb Ih zmogljivosti, ustvarjanjem in razporejanjem dohodka v skladu z obveznostmi, ki so jih na podlagi samoupravnega sporazumevanja prevzeli uporabniki in Izvajalci ter z vzajemnim združevanjem in solidarnostnim zagotavljanjem sredstev na območju občine in republike.
22.	člen
Uporabniki in izvajalci skupno planirajo socialnoskrbstvene storitve in pomoči in sredstva za njihovo izvajanje. Pravico in dolžnost planiranja v svobodni menjavi dela uresničujejo uporabniki in izvajalci zlasti tako, da sklepajo samoupravne sporazume o temeljih plana Skupnosti in sprejmejo plane skupnosti ter sodelujejo v postopku pripravljanja teh aktov.
V	postopku pripravljanja samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti uporabniki in izvajalci Zlasti sprejemajo elemente za sklepanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti, ter jih po svojih delegatih Usklajujejo V skupščini skupnosti ter v skupščini Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije. V . skladu z zakonom o skupnosti socialnega varstva in samoupravnim sporazumom o ustanovitvi občinske skupnosti socialnega varstva je treba opraviti z zakonom predpisane in samoupravno dogovorjene uskladitve tudi v občinski skupnosti socialnega varstva.
23.	člen
Pri planiranju socialnoskrbstvenih storitev uporabniki in izvajalci upoštevajo poleg tekočih in razvojnih potreb tudi potrebe, ki izhajajo iz planiranih
dolgoročnih usmeritev družbenoekonomskega razvoja, ter splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
24.	člem
S samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti, ki temelji na usklajenih elementih za sklepanje sporazuma, uporabniki in izvajalci usklajujejo in opredeljujejo svoje osebne in skupne ter celotne družbene interese in potrebe po socialnoskrbstvenih storitvah in pomočeh, določajo cilje razvoja socialnega skrbstva v občini ter zagotavljajp materialne in druge pogoje za uresničevanje dogovorjenih nalog in ciljev. S sporazumom udeleženci opredelijo zlasti predmet svobodne menjave dela, način uresničevanja svobodne menjave dela ter sredst\’a za uresničevanje obveznosti v svobodni menjavi dela. V zvezi s tem določijo normative in standarde socialnoskrbstvenih storitev, programov storitev ali določene socialnoskrbstvene dejavnosti, osnove in merila za določanje cene, druge oblike in načine povračila za vloženo delo, ter se dogovorijo o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih. Posebej določijo namen, način in obseg solidarnostnega združevanja sredstev v skupnosti in pb njej, za izvajanje zagotovljenega programa.
Samoupravni sporazum o temeljih plana obsega tudi program skupnih nalog, ki jih uporabniki po občinski skupnosti uresničujejo V Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije, ter obseg in način Zagotavljanja sredstev za Skupne naloge.
25.	člen
Razen s samoupravnim . sporazumom o temeljih plana skupnosti, urejajo Uporabniki in izvajalci svoje medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti v svobodni menjavi dela tudi z drugimi samoupravnimi sporazumi in pogodbami."
V drugih .samoupravnih sporazumih oziroma v pogodbah udeleženci v svobodni menjavi podrobneje uredijo zadeve iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti oziroma uredijo druge zadeve. V teh samoupravnih sporazumih ali pogodbah ni mogoče sprejeti določb, ki bi uporabnikom oziroma izvajalcem preprečevale, da izpolnijo obveznosti, sprejete s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti.
26.	člen
S planom skupnosti, ki temelji na samoupravnem sporazumu o temeljih plana skupnosti, uporabniki in izvajalci opredeljujejo zlasti:
—	politiko in srednjeročne cilje razvoja socialnoskrbstvene dejavnosti v občini,
—	naloge, obveznosti in sredstva, prikazana po sestavinah iz Samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti,
naloge, ki jih prevzema skupnost po drugih sporazumih, družbenih dogovorih in predpisih, ter sredstva in ukrepe za uresničitev teh nalog,
—	organizacijske, kadrovske ih materialne ukrepe za uresničitev nalog iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti.
Srednjeročni plan je temeljni plan razvoja socialnega skrbstva v srednjeročnem obdobju (5 let).
27.	člen
Za izvajanje nalog in uresničevanje ciljev srednjeročnega plana sprejema skupščina skupnosti (49.
člen) letne planske akte, s katerimi določi politiko naloge in ukrepe v posameznem letu.
IV.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST SKUPNOSTI
28.	člen
Skupnost upravlja skupščina. Drugi organi so še:
1.	Predsedstvo,
2.	Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito,
3.	Odbor za planiranje in svobodno menjavo dela,
4.	Odbor za normativno dejavnost,
5.	Svet za varstvo otrok in družine,
6.	Svet za varstvo odraslih oseb,
7.	Svet za opravljanje spravnih poskusov v postopku za razvezo zakonske zveze.
Skupščina in oba njena zbora lahko ustanovijo komisije in druga delovna telesa.
A.	Skupščina
29.	člen
Skupščina skupnosti je mesto za sporazumevanje o svobodni menjavi dela med uporabniki in izvajalci.
V skupščini skupnosti delegati sprejemajo plan skupnosti, enakopravno in skupno oblikujejo politiko na področju socialnega skrbstva, sestavljajo in predlagajo članom skupnosti programe dela in razvoja ter sklepe o drugih skupnih zadevah, ki so določene v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi skupnosti in tem statutu v skladu z zakonom. Pri tem se zlasti sporazumevajo in pripravljajo predloge samoupravnih sporazumov o temeljih plana skupnosti, predloge o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih uporabnikov in izvajalcev, o storitvah socialnega skrbstva, programih storitev oziroma opravljanju določene socialnoskrbstvene dejavnosti, o ceni oziroma povračilih in elementih cene, in o pogojih uresničevanja svobodne menjave dela. O teh predlogih odločajo člani skupnosti po svojih delegatih v skupščini.
1. Sestava skupščine
30.	člen
Skupščino skupnosti sestavljajo delegati, ki jih vanjo delegirajo delegacije delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v krajevnih skupnostih, ter delegati družbenih organizacij in društev, ki so člani skupnosti.
31.	člen
Skupščina ima zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
Delegate v zbor uporabnikov delegirajo delegacije delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter delegacije delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih na območju občine.
Delegate v zbor izvajalcev delegirajo delegacije delavcev v tepieljpih organizacijah združenega deja na področju socialnega skvbstva ter delegacije delovnih ljudi in občanov, organiziranih v društvih in družbe-
nih organizacijah, ki opravljajo dejavnost na področju socialnega skrbstva.
Člane delegacije volijo in odpoklicujejo v prejšnjem odstavku navedene organizacije in skupnosti ter društva in družbene organizacije (člani skupnosti) po postopku in na način, ki ga določajo njihovi samoupravni splošni akti v skladu z zakonom. S samoupravnim splošnim aktom določijo člani skupnosti tudi razmerja med delegacijo in temeljno samoupravno organizacijo oziroma skupnostjo ter njenimi organi upravljanja, ter razmerja med delegacijo in delegati.
32.	člen
Skupščina skupnosti ima 52 delegatskih mest.
Zbor uporabnikov ima 45 delegatskih mest.
Zbor izvajalcev ima 7 delegatskih mest.
33.	člen
V	zboru uporabnikov, ki ima 45 delegatskih mest, pripada:
—	delegacijam in konferencam delegacij delavcev v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih na območju občine 27 delegatskih mest,
—	delegacijam in konferencam delegacij krajevnih skupnosti 18 delegatskih mest.
V	zboru izvajalcev, ki ima 7 delegatskih mest, pripada:
—	delegacijam in konferencam delegacij delavcev v OZD na področju socialnega skrbstva 4 delegatska mesta,
—	delegacijam delovnih ljudi in občanov, organiziranih v društvih in družbenih organizacijah, ki opravljajo določeno dejavnost s področja socialnega skrbstva 3 delegatska mesta.
Porazdelitev delegatskih mest med delegacije in konference delegacij za zbor uporabnikov in za zbor izvajalcev je razvidna iz priloge, ki je sestavni del samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti.
2. Pravice, obveznosti in odgovornosti delegatov
34.	člen
Delegat v skupščini skupnosti ima pravice in dolžnosti, ki jih določa ustava SR Slovenije, zakon, ta statut in poslovnik skupščine skupnosti in drugih organov skupnosti (v nadaljnjem besedilu: poslovnik).
35.	člen
Delegat ima pravico biti voljen v organe skupščine in njena delovna telesa ter v druge organe skupnosti, in je dolžan v njih tvorno sodelovati.
Delegat ne sme odkloniti brez opravičenega razloga funkcij in nalog, ki mu jih v mejah svojega delovnega področja poveri skupščina, zbor oziroma delovno telo.
36.	člen
Delegat ima zlasti pravico in dolžnost udeleževati se sej zbora skupščine, v katerega je delegiran, skupnih sej obeh zborov skupščine ter sej organov oziroma delovnih teles, v katere je izvoljen oziroma imenovan, ter sodelovati pri njihovem delu in odločanju.
Delegat ima pravico in dolžnost, da glasuje o vsakem predlogu, o katerem se odloča na seji zbora, v katerega je delegiran, ali na skupni seji obeh zborov skupščine skupnosti.
Delegat ima pravico obrazložiti svoj glas pred glasovanjem.
37.	člen
Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih se odloča v skupščini skupnosti, ravnajo delegati v skladu s smernicami svojih samoupravnih organizacij ali skupnosti in v skladu s temeljnimi stališči delegacij, ki so jih delegirale, kakor tudi v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi in potrebami, vendar so samostojni pri opredeljevanju in glasovanju.
Med sprejemanjem skupnih odločitev ima delegat
pravico in dolžnost usklajevati stališča z drugimi delegati.
38.	člen
Poleg pravic in dolžnosti iz 35. in 36. člena tega statuta, imajo delegati zlasti še pravico:
—	predlagati skupščini stališča in sklepe,
—	predlagati skupščini, naj obravnava vprašanja, ki se nanašajo na delo skupščine in njenih organov, izvrševanje zakonov in samoupravnih aktov, izvrševanje sprejetih planov in samoupravnih aktov, izvrševanje sprejetih planov in programov dela ter drugih sklepov skupščine skupnosti,
—	predlagati uvrstitev zadev na dnevni red in prednostni vrstni red obravnave zadev na seji,
—	predlagati uvrstitev določenih zadev v delovne programe in periodične delovne načrte skupščine,
—	biti obveščen o vseh vprašanjih, ki so v zvezi z opravljanjem njegove funkcije v skupščini,
—	postavljati delegatska vprašanja,
—	zahtevati pojasnila od predsednika skupščine, predsednikov zborov in predsednikov delovnih teles skupščine, ki se nanašajo na njihovo delo v skupščini in na delo teles, ki jim predsedujejo.
39.	člen
Delegati so dolžni redno spremljati delo skupnosti.
O stališčih, mnenjih in sklepih, ki so se izoblikovali v skupščini in o svojem delu v skupščini so delegati dolžni obveščati delegacijo, ki jih je delegirala v skupščino, delavce, delovne ljudi in občane v temeljnih organizacijah združenega dela oziroma v drugih samoupravnih organizacijah in' skupnostih, ki so jih izvolili v delegacijo. Obveščanje poteka v skladu z določili samoupravnih splošnih aktov članov skupnosti.
40.	člen
Delegati v skupščini in drugih organih skupnosti so za svoje delo odgovorni članom skupnosti, ki so jih izvolili.
Delegati, ki jih skupščina skupnosti delegira na seje skupščine občinske skupnosti socialnega varstva ali na seje skupščine Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije, so za svoje delo odgovorni skupščini skupnosti oziroma tistemu zboru skupščine skupnosti, ki jih je delegiral.
41.	člen
Pravice, dolžnosti in odgovornosti delegatov, način uresničevanja pravic in dolžnosti ter druga vprašanja v zvezi z delom delegatov podrobno določa poslovnik skupščine skupnosti, v skladu z ustavo in zakonom.
3.	Sklicevanje sej
42.	člen
Skupščina dela na sejah, ki jih sklicuje in vodi predsednik skupščine (skupna seja, 51. člen), oziroma predsednik zbora (49. člen in 50. člen).
Predsednik skupščine oziroma predsednik zbora
sklicuje seje na podlagi sprejetega delovnega načrta skupščine oziroma zbora ter glede na potrebe.
Seje skupščine morajo biti najmanj 2-krat na
leto.
43.	člen .
Zbora zasedata in določata na letnih sejah.
Če zasedata zbora skupaj, skliče sejo predsednik skupščine in jo vodi ob sodelovanju predsednikov obeh zborov.
44.	člen
Predsednik skupščine skliče sejo na lastno pobudo, v skladu s sprejetim delovnim načrtom, oziroma v drugih nujnih primerih.
Predsednik skupščine je dolžan sklicati sejo, če to
zahteva:
—	najmanj ena tretjina delegacij zbora uporabnikov ali zbora izvajalcev,
—	koordinacijski odbor,
—	odbor samoupravne delavske kontrole,
—	odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Če predsednik v 15 dneh po prejemu pismene zahteve ne skliče seje, jo lahko skliče predlagatelj.
Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za sklicevanje sej zbora uporabnikov oziroma zbora
izvajalcev.
45.	člen
Predsednik skupščine ali predsednik zbora skliče sejo s pismenim vabilom in z .navedbo dnevnega reda seje. Vabilu za sejo mora biti priloženo tudi gradivo k posameznim točkam dnevnega reda.
Vabilo in gradivo za sejo morata biti poslana delegacijam oziroma konferencam delegacij praviloma vsaj petnajst dni pred sejo.
O vprašanjih, ki zahtevajo zelo hitre odločitve in ko seje zaradi opravičenega razloga ni mogoče sklicati v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena, se lahko skliče seja in vroči dnevni red z gradivom v krajšem roku, vendar ne krajšim kot 10 dni pred sejo. V vabilu je treba posebej obrazložiti zakaj je seja sklicana V krajšem roku.
46.	člen
Na sejo skupščine se vabijo predstavniki:
— Občinske konference SZDL,
— Zveze socialistične mladine Slovenije v občini,
—	občinske skupnosti socialnega varstva,
—	skupščina občine Litija,
—	za zadeve socialnega skrbstva pristojnega upravnega organa skupščine občine,
—	skupne strokovne službe, ki opravlja za skupnost administrativno-strokovna, pomožna in tem podobna dela.
Na seje skupščine se vabi tudi predstavnike drugih interesnih skupnosti v občini, kadar so na dnevnem redu seje vprašanja, ki, so v skupnem interesu skupnosti in drugih samoupravnih interesnih skupnosti v občini, pa tudi predstavnike drugih organizacij in skupnosti, če lahko s svojim sodelovanjem prispevajo k uspešnejšemu delu skupščine.
•47. člen
Natančnejše določbe o sklicevanju in vodenju sej skupščine vsebuje poslovnik skupščine.
4.	Delovna področja zborov
48.	člen
Zadeve iz pristojnosti skupščine opravljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev:
—	enakopravno v obeh zborih,
—	,v posameznem zboru samostojno,
—	na skupni seji obeh zborov.
49.	člen
Vsak zbor se samostojno konstituira in organizira.
V ta namen zbor samostojno:
—	odloča o verifikaciji pooblastil delegatov na seji zbora,
—	voli predsednika zbora in njegovega namestnika izmed članov delegacij na zbor,
—	ustanavlja svoja delovna telesa, jim določa naloge in odloča o sestavi teh teles.
—	sprejme program svojega dela,
—	opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut.
Vsak zbor samostojno delegira svoje delegate v skupščino Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije.
50.	člen
♦
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev enakopravno:
—	določata predlog samoupravnega sporazuma c temeljih plana skupnosti,
—	sprejemata plane skupnosti in izvedbene akte.
—	sprejemata programe razvoja socialnega, skrbstva v občini,
—	sklepata družbene dogovore in samoupravne sporazume, če je skupnost udeleženka v teh postopkih dogovarjanja, ali sporazumevanja, oziroma v pristopu skupnosti k družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom,
—	sprejemata statut skupnosti in druge samoupravne splošne akte ter druge akte skupnosti,
—	dajeta obvezno razlago določb statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti,
—	določata naloge skupnosti ter sprejemata akte in ukrepe s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, za katere je pristojna skupščina,
—	sprejemata program in načrt dela skupnosti ter poročilo o delu,
—	sprejemata finančni načrt in zaključni račun o izvršitvi finančnega načrta skupnosti,
—	odločata o najemanju kreditov,
—	volita in razrešujeta predsednika skupščine in njegovega namestnika,
—	volita oziroma imenujeta skupne organe uporabnikov in izvajalcev, druge organe skupnosti ter komisije in delovna telesa,
—	imenujeta tajnika skupščine skupnosti,
—	odločata o ustanovitvi skupne strokovne službe skupaj z drugimi interesnimi skupnostmi, skleneta samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med skupnostjo in delovno skupnostjo skupne strokovne službe,
—	dajeta soglasje k statutu in drugim samoupravnim splošnim aktom ter drugim aktom delovne skupnosti skupne strokovne službe, v skladu z zakonom in tem statutom,
—	odločata o ustanovitvi organizacij združenega dela na področju socialnega skrbstva v občini,
—	dajeta soglasje k statutu organizacij združenega dela, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je skupnost,
—	sprejmeta poslovnik skupščine in drugih organov ter delovnih teles skupnosti,
—	opravljata druge zadeve, ki spadajo v enakopravno odločanje obeh zborov po zakonu, samoupravnem sporazumu o ustanovitvi skupnosti in tem statutu, ter druge zadeve, ki spadajo v pristojnost skupščine, pa za njih ni izrecno določeno, da jih obravnava ali o njih odloča posamezni zbor samostojno oziroma da jih obravnavata ali o njih odločata zbora na skupni seji z večino glasov delegatov obeh zborov.
51.	člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev na skupni
seji:
—	oblikujeta politiko in obravnavata problematiko na področju socialnega skrbstva v občini,
—	obravnavata osnutke in predloge zakonov s področja socialnega skrbstva in socialnega varstva ter dajeta pobude in predloge za spremembo ali dopolnitev teh zakonov,
—	dajeta pobude in predloge za sprejem predpisov s področja socialnega skrbstva.
—	obravnavata analize, poročila, informacije in drugo gradivo o delu skupnosti, njenih organov, skupne strokovne službe ter organizacij združenega dela na področju socialnega skrbstva ter organizacij in društev, ki so člani skupnosti,
—	obravnavata pripombe, mnenja in priporočila skupščine in drugih organov skupščine občine, družbenopolitičnih organizacij v občini, občinske skupnosti socialnega varstva ter drugih samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti v občini v zvezi z delom skupnosti, ten jih obveščata o svojih stališčih oziroma sprejetih sklepih v tej zvezi,
—	obravnavata pripombe, predloge in mnenja ter poročila o delu odbora samoupravne delavske kontrole,
—	volita delegate za seje skupščine občinskih skupnosti socialnega varstva po načelu enake zastopanosti obeh zborov,
—	imenujeta in razrešujeta predstavnike skupno! sti oziroma delegirata delegate skupnosti v organe upravljanja organizacij združenega dela, katerih ustanoviteljica je skupnost, v skladu z določbami njihovih samoupravnih splošnih aktov,
—	podeljujeta priznanja organizacijam združenega dela, drugim organizacijam in skupnostim ter društvom in posameznikom za izjemne dosežke in prizadevanja na področju socialnega skrbstva,
—	opravljata druge zadeve, ki jih določa samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti in ta statut.
5.	Odločanje
52.	člen
Skupščina sprejema svoje odločitve na sejah svojih zborov oziroma na skupni seji zborov.
Zbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina vseh delegatov v zboru.
Skupna seja obeh zborov (51. člen) je sklepčna, če je navzoča večina vseh delegatov obeh zborov.
53.	člen
Odločitve in sklepi v zadevah, o katerih odloča vsak zbor samostojno (49. člen), so sprejeti, če je zanje glasovala večina vseh delegatov tega zbora.
Odločitve in sklepi v zadevah, o katerih .odločata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev enakopravno (50.
člea) so sprejeti, če jih je v enakem besedilu sprejela večina delegatov v vsakem zboru (soglasje med zboroma).
Stališča, sklepi in odločitve v zadevah, o katerih odločajo delegati na skupni seji (51. člen) so sprejeti, če je zanje glasovala večina delegatov obeh zborov.
54.	člen
Če samoupravni splošni akti in drugi akti skupnosti ter sklepi v zadevah, ki jih sprejemata oba zbora skupščine enakopravno (50. člen) niso sprejeti v enakem besedilu v obeh zborih skupščine, zbora nadaljujeta obravnavo spornega akta ip predloga sklepa in znova glasujeta o spornih vprašanjih, potem ko sta dobila obširnejšo razlago od organov oziroma delovnih teles, ki so pripravili predlog akta ali sklepa.
Zbora lahko skleneta, da bosta razlago organov oziroma delavnih teles poslušala skupaj in da bosta sporna vprašanja skupaj obravnavala, predno bosta o njih ponovno glasovala v zborih.
Zbora lahko tudi skleneta, da bosta med obravnavo v zboru ugotavljala stopnjo soglasja delegatov v zboru s predhodnim izjavljanjem.
55.	člen
Če se zbora tudi po dveh zaporednih obravnavah spornega vprašanja ne sporazumeta o bčsedilu samoupravnega splošnega akta ali drugega akta ali sklepa v zadevah, o katerih odločata oba zbora enakopravno, se začne usklajevalni postopek. V ta namen zbora določita skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor po 3 člane.
Delu skupne komisije prisostvuje tudi namestnik predsednika skupščine kot koordinator dela med zboroma in komisijo.
56.	člen
Skupna komisija obravnava sporna vprašanja z namenom, da bi se uskladila stališča in sestavil sporazumen predlog, ki ga predloži v sprejem zboroma.
57.	člen
Zbora si prizadevata uskladiti svoja stališča in sprejeti odločitev na podlagi sporazumnega predloga skupne komisije, če le mogoče na isti seji (po ustrezni prekinitvi seje).
Ko zbora obravnavata sporazumni predlog skupne komisije lahko ravnata v skladu z določbo 3. odstavka 54. člena tega statuta.
58.	člen
Če so razhajanja med zborom v stališčih in o spornih vprašanjih v zvezi s temi stališči tako globoka in bistvena, da ni pričakovati, da bi lahko prišlo od uskladitve na isti seji, ali ker je očitno, da bi komisija za usklajevanje zaradi velike obsežnosti ali zahtevnosti dela ne bo mogla opraviti svoje naloge v tem času oziroma ker je treba pripraviti novo besedilo spornega akta ali sklepa na novih izhodiščih, česar pa ni mogoče opraviti v okviru iste seje, se nadaljuje obravnava in odločanje o zadevi preloži do naslednje seje.
Odločanje o sporni zadevi se preloži do naslednje seje tudi v primeru, če večina delegatov v zboru po obravnavi sporazumnega predloga skupne komisije meni, da je sporazumni predlog treba še delno dopolniti ali spremeniti, česar pa ni mogoče opraviti v okviru iste seje, ali da se o predlogu skupne komisije
ne morejo izjaviti, dokler se o tem ne posvetujejo v delegacijah, ki so jih delegirale na sejo skupščine.
V primerih iz drugega in tretjega odstavka tega člena se skupni komisiji določi rok, do katerga naj pripravi svoj predlog. Celotna zadeva se v tem primeru vrne v obravnavo delegacijam, skupaj z besedilom samoupravnega predloga skupne komisije ter z ustreznimi obrazložitvami in utemeljitvami predloga.
59.	člen
Če se v skupni komisiji za usklajevanje ne doseže soglasje večine predstavnikov vsakega zbora ali če zbora ne sprejmeta njenega predloga, se predlog akta ali sklepa odloži z dnevnega reda.
Predlog akta ali sklepa v sporni zadevi se lahko da ponovno na dnevni red na predlog enega zbora ali koordinacijskega odbora.
60.	člen
Če skupščina skupnosti tudi po izvedenem usklajevalnem postopku ne odloči o vprašanju, od katerega je bistveno odvisno njeno delo in je s tem bistveno ogroženo opravljanje socialnoskrbstvene dejavnosti v občini, obvesti skupščino občine, ki lahko s svojo odločitvijo začasno uredi tako vprašanje.
6.	Predsednik skupščine in predsednika zborov
61.	člen
Skupščina skupnosti ima predsednika skupščine in namestnika predsednika skupščine, ki ju volita enakopravno oba zbora skupščine izmed članov delegacij.
Predsednika in namestnika predsednika imata tudi oba zbora. Predsednika in namestnika predsednika zbora voli vsak zbor samostojno izmed članov delegacij za ta zbor.
Volitve za predsednika skupščine in njegovega namestnika ter volitve za predsednika zborov in njuna namestnika se izvedejo z javnim ali tajnim glasovanjem. c čemer odloča vsak zbor samostojno.
Predsednik skupščine ter njegove namestnike ter predsednika zborov in njuna namestnika so voljeni za dve leti Po preteku mandatne dobe so lahko ponovno izvoljeni, vendar največ še za dve leti.
62.	člen
Predsednik skupščine zlasti:
—	predstavlja in zastopa skupnost,
—	sklicuje seje skupščine,
—	vodi skupne seje obeh zborov skupščine,
—	skrbi, da dela skupščina v skladu s poslovnikom skupščine,
—	skrbi za uveljavljanje pravic delegatov v zvezi z opravljanjem njihovih funkcij v skupščini,
—	spremlja' in nadzira izvajanje sklepov skupščine,
—	podpisuje sklepe in druge akte, ki jih sprejema skupščina,
—	usklajuje delo skupščine z delom njenih organov,
—	skrbi za javnost dela skupščine,
—	skrbi za sodelovanje skupščine z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, organizacijami in društvi, s katerimi se povezujejo naloge skupnosti, ter za sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami.
—	opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in samoupravni splošni akti skupnosti, ter naloge, ki mu jih poveri skupščina.
Predsednik skupščine je za svoje delo odgovoren skupščini.
63.	člem
Namestnik predsednika skupščine:
—	nadomešča predsednika skupščine z vsemi pooblastili. ko le-ta ne more opravljati svojih dolžnosti,
—	pomaga predsedniku pri izvrševanju njegovih nalog,
—	opravlja druge naloge, ki mu jih poveri predsednik ali skupščina.
64.	plen
Predsednik zbora:
—	vodi sejo zbora, če zaseda zbor na ločeni seji.
—	skrbi, da dela zbor po poslovniku skupščine,
—	spremlja in nadzira izvrševanje sklepov zbora, sprejetih v zadevah, ki spadajo v izključno pristojnost zbora (49. člen).
Če zbora zasedata skupaj, sodelujeta predsednika zborov pri pripravi dnevnega reda seje skupščine.
Če zbora zasedata skupaj, odločata pa o zadevah o katerih sta pristojna odločati enakopravno (50. člen), daje predsednik zbora zadevo oziroma vprašanje na glasovanje in ugotovi izid glasovanja v zboru, kateremu predseduje.
Če je predsednik zbora odsoten, ga nadomešča njegov namestnik.
Predsednik zbora in njegov namestnik sta za svoje delo odgovorna zboru, ki ju ja izvolil.
B.	Predsedstvo
65.	člen
Predsedstvo Občinske skupnosti socialnega skrbstva je usklajevalni organ in opravlja zlasti tele naloge:
—	pripravlja predloge sklepov in ukrepov, za katere je pristojna skupščina,
—	skrbi za uresničevanje družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov, sklepov in ukrepov, sprejetih v skupščini skupnosti,
—	seznanja skupščino s problematiko uresničevanja politike socialnega skrbstva in predlaga potrebne ukrepe,
—	poroča skupščini o svojem delu,
—	zagotavlja sodelovanje s pristojnimi izvršilnimi organi, organi skupščine občine Litija, ter drugih samoupravnih interesnih skupnosti In družbenopolitičnih organizacij v občini,
—	spremlja delo skupne strokovne službe, ki opravlja za skupnost administrativno-strokovna dela, pomožna in temu podobna dela,
—	opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti skupščina.
66.	člen
Predsedstvo sestavljajo: predsednik skupščine in njegov namestnik, predsednika zborov in njuna namestnika ter predsedniki vseh odborov, komisij in svetov.
67.	plen '
Natančnejše določbe o delu predsedstva vsebuje poslovnik.
C.	Odbor za ljudsko obrambo in družbeno
samozaščito
68.	člen
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito skrbi za izvrševanje nalog s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter opravlja druge naloge v skladu z zakonom in drugimi predpisi ter samoupravnimi splošnimi akti skupnosti.
69.	člen
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima 5 članov, skupaj s predsednikom in namestnikom odobora.
70.	člen
Pravice in dolžnosti odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter sestava odbora se natančneje določijo s posebnim samoupravnim splošnim aktom.
Č. Odbor za planiranje ju svobodno menjavo dela
71.	č|en
V	delovno področje Odbora za planiranje in svobodno menjavo dela sodijo:
—	oblikovanje metodologije za spremljanje elementov za pripravo sporazumov o temeljih plana,
—	priprava in koordinacija aktivnosti pri oblikovanju samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti.
—	priprava letnih, srednjeročnih in dolgoročnih planov ter finančnih načrtov,
—	spremljanje uresničevanja svobodne menjave dela,
—	naloge za katere ga pooblasti skupščina skupnosti.
72.	člen
Odbor za planiranje in svobodno menjavo dela ima 5—7 članov, skupaj s predsednikom in namestnikom odbora. Predsednika, njegovega namestnika in ostale člane volita zbora skupščine enakopravno izmed članov delegacij za zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
Mandat traja dve leti. Po preteku mandatne dobe so lahko ponovno izvoljeni, vendar največ še za dve
leti-
D.	Odbor za normativno dejavnost
73.	člen,
V	delovno področje Odbora za normativno dejavnost sodijo:
—	proučevanje posameznih vprašanj in osnutkov splošnih aktov skupnosti,
—	skrb za usklajenost z ustavo in zakoni ter z razvojem samoupravnih odnosov,
—	paloge za katere ga pooblasti skupščina skupnosti.
74.	člen
Odbor za normativno dejavnost ima 5 članov, skupaj s predsednikom in namestnikom odbora. Predsednika, njegovega namestnika in ostale člane volita zbora skupščine enakopravno izmed članov delegacij zn zbor uporabnikov in izvajalcev.
Mandat traja dve leti. Po preteku mandata so lahko ponovno izvoljeni, vendar največ še za dve leti.
. E. Svet za varstvo otrok in družine
F.	Svet za varstvo odraslih oseb
75.	člen
Za odločanje o pravici posameznika ali družine do materialne pomoči socialnega skrbstva in za odločanje o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov o izvrševanju javnih pooblastil, ki so organom socialnega skrbstva občinskih skupnosti poverjene z zakonom, ter za opravljanje drugih nalog, ki jih določajo samoupravni splošni akti skupnosti, izvoli skupščina:
—	svet za varstvo otrok in družine, ter
—	svet za varstvo odraslih.
76.	člen
Pri obravnavanju in odločanju v individualnih zadevah je pri delu svetov, navedenih v prejšnjem odstavku, javnost izključena.
Vsi člani svetov in njihovi namestniki (v nadaljnjem besedilu: člani) ter druge osebe, ki so navzoče na sejah svetov, so dolžni kot tajnost varovati vse, kar zvedo na sejah oziroma v zvezi z opravljanjem svoje funkcije' v svetu, in kar bi lahko škodovalo ugledu obravnavanih oseb ali drugih občanov, ali bi imelo za njih kake druge neugodne posledice, če bi za to zvedele nepoklicane tretje osebe.
Dolžnost varovanja tajnosti v smislu prejšnjega odstavka tega člena traja tudi po prenehanju mandata v svetu.
77.	člen
Sveta poročata skupščini skupnosti o svojem delu najmanj enkrat na leto.
Svet za varstvo otrok in družine
78.	člen
Svet za varstvo otrok in družine zlasti:
—	odloča o materialnih pomočeh socialnega skrbstva družinam in mladoletnim posameznikom,
—	odloča o zadevah rejništva,
—	odloča o zadevah posvojitve,
—	odloča o postavitvi mladoletnih oseb pod skrbništvo, o postavitvi skrbnika in o drugih zadevah in ukrepih s področja skrbništva nad mladoletnimi,
—	odloča o postavitvi skrbnika za poseben primer mladoletnim osebam,
—	odloča o spregledu zakonskih zadržkov za sklenitev zakonske zveze,
—	odloča o izvrševanju roditeljskih pravic, če si starši med seboj, niso edini,
—	odloča, pri katerem od roditeljev bo otrok živel, če starši ne živijo skupaj,
—	odloča o ureditvi stikov med otrokom in roditeljem pri katerem otrok ne živi,
—	odloča o prepovedi stikov med otrokom in roditeljem,
—	odloča o odvzemu otroka staršem o oddaji otroka v zavod in o drugih ukrepih socialnega skrbstva, ki jih zahtevata vzgoja in varstvo otroka ali varstvo otrokovih premoženjskih in drugih pravic in koristi,
—	odloča o odobritvi pravnih poslov, s katerimi se odsvojijo ali obremenijo stvari iz premoženja mladoletnih oseb,
—	odloča o razvrstitvi in napotitvi na usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju,
—	odloča o predlogu sodišču za odvzem ali vrnitev roditeljskih pravic staršem in o predlogu za podaljšanje roditeljske pravice čez otrokovo polnoletnost,
—	odloča o predlogu sodišču za priznanje popolne poslovne sposobnosti mladoletniku, ki je postal roditelj,
—	daje mnenje sodišču, kateremu od roditeljev naj se zaupajo v varstvo in vzgojo skupni otroci v primeru razveze zakonske zveze,
—	opravi uskladitev (valorizacijo) preživnin za mladoletne preživninske upravičence,
—	opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in na poglagi zakona izdani predpisi ter samoupravni splošni akti skupnosti,
—	spremlja na podlagi strokovnih analiz socialne razmere družin v stanju socialne potrebe in predlaga skupščini skupnosti ustrezne ukrepe,
—	opravlja naloge, ki mu jih poveri skupščina skupnosti.
79.	člen
Svet za varstvo otrok in družine ima skupaj s predsednikom in njegovim namestnikom 5 članov in 5 namestnikov.
Člane in namestnike izvoli skupščina skupnosti (50. člen) izmed članov delegacij za delegiranje delegatov v skupščino skupnosti.
Svet za varstvo odraslih
80.	člen
Svet za varstvo odraslih zlasti:
—	odloča o matreialnih pomočeh socialnega skrbstva odraslim osebam,
—	odloča o postavitvi pod skrbništvo odraslih oseb, ki jim je odvita poslovna sposobnost, o postavitvi skrbnika, o uk/epih, ki jih zahteva varstvo osebnosti in varstvo premoženjski in drugih pravic in koristi varovancev, ter o drugih zadevah v zvezi s skrbništvom nad odraslimi,
—	odloča o postavitvi začasnega skrbnika osebam, ki so v postopku za odvzem poslovne sposobnosti,
—	odloča o postavitvi skrbnika za poseben primer odraslim osebam,
—	opravlja uskladitev (valorizacijo) preživnin za odrasle preživninske upravičence,
—	določi svetovalca (po določbah zakona o izvrševanju kazniskih sankcij) polnoletnim osebam, ki jim je izrečena pogojna obsodba, za izvrševanje varstvenega nadzorstva, in svetovalca po odpustu s prestajanja kazni,
—	opravlja druge naloge, ki jih določajo samoupravni splošni akti skupnosti,
—	opravlja druge zadeve, ki mu jih poveri skupščina skupnosti,
—	spremlja na podlagi strokovnih analiz problematiko na področju družbenega varstva socialno ogroženih odraslih in ostarelih oseb v občini in predlaga skupščini skupnosti ukrepe za izboljšanje položaja te skupine občanov.
81.	člen
Svet za varstvo odraslih ima skupaj s predsednikom in namestnikom predsednika 5 članov. Svet ima tudi 5 namestnikov članov.
Člane in namestnike izvoli skupščina skupnosti (50. člen) izmed članov delegacij za delegiranje delegatov v skupščine skupnosti.
G.	Svet za opravljanje spravnih poskusov
82.	člen
Svet za opravljanje spravnih poskusov je organ skupnosti za opravljanje spravnih poskusov v postopku za razvezo zakonske zveze.
Spravni poskus opravi predsednik sveta ali član sveta, ki ga določi predsednik.
Spravni poskus se opravlja v skladu s pravilnikom, ki ga sprejme skupščina skupnosti.
Javnost je pri opravljanju spravnega poskusa izključena.
Glede varovanja tajnosti se smiselno uporabljajo določbe tega statuta.
83.	člen
Splošno problematiko v zvezi z opravljanjem spravnih poskusov svet občasno obravnava na sejah, ki jih sklicuje in vodi predsednik sveta.
Seje sveta morajo biti vsaj dvakrat na leto, zaradi poenotenja dela in medsebojne izmenjave izkušenj med člani sveta.
Na seji sprejme svet tudi letno poročilo o svojem delu, ki ga predloži skupščini skupnosti.
84.	člen
Svet za opravljanje spravnih poskusov ima skupaj s predsednikom in njegovim namestnikom 4 člane.
Predsednika in njegova namestnika ter ostale člane sveta imenuje skupščina skupnosti (50. člen) praviloma izmed svetovalcev zakonske svetovalnice oziroma izmed oseb, ki izpolnjujejo pogoje iz 15. člena pravilnika o delu zakonskih svetovalnic in o predzakonskem svetovanju.
Člani sveta so imenovani za štiri leta. Po preteku te dobe so lahko ponovno imenovani za enako obdobje.
H.	Komisije in druga delovna telesa
85.	člen
Za- proučevanje problematike na posameznih področjih ali posameznih vprašanj z delovnega področja skupnosti, določenih skupnih vprašanj, za pripravo predlogov za posamezne ukrepe ter za opravljanje drugih zadev se lahko ustanovijo komisije in druga delovna telesa, ki so stalna ali začasna (za izvršitev določene naloge — ad hoc delovna telesa).
Zbora lahko ustanovita skupne komisije in druga delovna telesa, ali pa lastna delovna telesa za proučitev posameznih zadev, oziroma pripravo predlogov za posamezne sklepe.
Naloge, pooblastila in sestavo komisij in drugih delovnih teles se določi s sklepom o njihovi ustanovitvi, če jih ne določa že ta statut ali zakon.
86.	člen
Komisija ali drugo delovno telo ima predsednika, namestnika predsednika in določeno število članov.
Določba prejšnjega odstavka tega člena se ne uporablja za komisijo za razvrščanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, ki jo imenuje skupščina skupnosti v skladu z določili zakona.
87.	člen
Komisije in druga delovna telesa delajo na sejah, ki jih sklicuje in vodi predsednik, če je predsednik zadržan, pa njegov namestnik.
Delo komisij in drugih delovnih teles natančneje «»reja poslovnik.
V.	ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE
88.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani, organizirani v skupnosti, uresničujejo samoupravno delavsko kontrolo v skupnosti kot sredstvo in način uresničevanja nadzorstva nad uresničevanjem samoupravnih splošnih aktov skupnosti, sprejetih samoupravnih odločitev ter varstva svojih pravic in družbene lastnine. Nadzorstvo opravljajo po svojih delegatih v skupščini in njenih organih ter po posebnem organu samoupravne delavske kontrole — odboru samoupravne delavske kontrole.
89.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole ima pravice in dolžnosti:
—	nadzira izvajanje statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti ter družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov,
—	nadzira skladnost delovanja organov skupnosti s pooblastili iz statuta in samoupravnih aktov skupnosti,
—	nadzira izvajanje sklepov skupščine in drugih organov skupnosti,
—	nadzira porabo sredstev skupnosti,
—	nadzira delo in poslovanje skupne strokovne službe,
—	nadzira obveščanje članov skupnosti,
—	opravlja druge naloge.
90.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole ima najmanj 5 članov:
Člane odbora voli skupščina skupnosti na podlagi enotne kandidatne liste, z enakopravnim odločanjem delegatov v obeh zborih.
Glasovanje je tajno.
Mandat članov traja dve leti. Po preteku mandatne dobe so lahko ponovno izvoljeni, vendar največ še za dve leti.
91.	člen
Člani odbora samoupravne delavske kontrole izvolijo izmed sebe predsednika odbora in namestnika predsednika.
Predsednika volijo izmed članov, ki so člani delegacij za delegiranje delegatov v zbor uporabnikov.
92.	člen
Odbor dela na sejah, ki jih sklicuje in vodi predsednik odbora.
Predsednik je dolžan sklicati sejo odbora, če to zahtevajo:
—	najmanj trije člani odbora,
—	predsednik skupščine,
—	koordinacijski odbor,
—	najmanj ena petina vseh delegacij, ki delegirajo
delegate v skupščino skupnosti.	e
Odbor se mora sestati najmanj enkrat na leto.
93.	člen
Najmanj enkrat na leto mora odbor samoupravne delavske kontrole v zvezi z izvajanjem vseh svojih
nalog iz tega statuta pripraviti poročilo o svojem delu, s svojimi ugotovitvami o oceni stanja v skupnosti, in ga predložiti skupščini.
94.	člen
Natančnejše določbe o delu odbora samoupravne delavske kontrole vsebuje poseben pravilnik.
VI.	LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
,	95. člen
Delovni ljudje in občani organizirani v skupnosti, na podlagi samoupravnega sporazumevanja skrbijo, organizirajo, pripravljajo, usklajujejo in uresničujejo naloge splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite tako, da jih opravljajo v okviru temeljnih dejavnosti, za katere je skupnost ustanovljena. V skupnosti se v skladu z obrambnimi in varnostnimi načrti zagotavlja učinkovito delovanje ustreznih dejavnosti za,primer vojne, ob naravnih ali drugih hudih nesrečah in v izrednih razmerah.
96.	člen
V	primerih oboroženega napada na državo izvaja skupnost mobilizacijo svojih sil in sredstev za izvršitev nalog obrambe in samozaščite. Po ukazu organa, ki ga določa zakon, se izvaja mobilizacija tudi ob neposredni vojni nevarnosti, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter ob izrednih razmerah.
Ob mobilizaciji preide skupnost iz mirnodobne v vojno organizacijo in se pripravi za vodenje splošnega ljudskega odpora.
97.	člen
Za izredne razmere se šteje oboroženo, subverzivno ali drugačno nasilno delovanje sovražnih in drugih družbi nevarnih sil, ki neposredno ogroža ustavno ureditev Socialistične federativne republike Jugoslavije ali Socialistične republike Slovenije al druge temeljne vrednote socialistične ureditve, varnost države ali njenih posameznih delov ali življenje ljudi in materialne dobrine v večjem obsegu.
98.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani, organizirani v skupnosti, zagotavljajo s planiranjem splošne ljudske obrambe kot sestavnim delom planiranja v skupnosti, materialne in druge pogoje za aktivno in neposredno udeležbo v obrambnih pripravah in za krepitev obrambne in samozaščitne pripravljenosti.
V	planih skupnosti se določijo naloge v zvezi z organiziranjem in pripravljanjem splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, sredstva za uresničevanje teh nalog ter drugi ukrepi za pripravo na obrambo države in za delo v vojnih razmerah.
99.	člen
Za izvrševanje nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite skrbi Odbor za ljudsko obrambo-in družbeno samozaščito.
100.	člen
Uresničevanje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, pravice in dolžnosti organov skupnosti pri tem uresničevanju in druga pomembna vprašanja s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite se podrobneje uredijo z enim ali več samoupravnimi splošnimi akti skupnosti.
VII.	OPRAVLJANJE ADMINISTRATIVNO-STROKOVNIH, POMOŽNIH IN TEM PODOBNIH DEL ZA SKUPNOST
101.	člen
Za opravljanje administrativno-strokovnih, pomožnih in tem podobnih del, ki so potrebna za nemoteno delovanje skupščine skupnosti in drugih organov skupnosti (razen svetov, 75. do 84. člena), ustanovi skupščina skupnosti, skupaj z drugimi interesnimi skupnostmi s področja družbenih dejavnosti v občini, skupno stro- iy, kovno službo, ki se organizira kot delovna skupnost.
Kot administrativno-strokovna, pomožna in tem do podobna dela v smislu prejšnjega odstavka se štejejo zlasti plansko-analitična dela, pripravljanje strokovnih podlag in gradiv za delo organov in delovnih teles skupnosti in za sprejemanje samoupravnih odločitev, knjigovodska dela in druga finančna opravila, administrativna dela, razmnoževanje in razpošiljanje gradiv za seje organov in delovnih teles skupnosti ipd.
Naloge, ki jih delovna skupnost skupne strokovne službe opravlja za skupnost, se natančneje določijo s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih.
102.	člen
Skupna strokovna služba se ustanovi s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi, ki ga sklenejo med seboj samoupravne interesne skupnosti, za katere bo delovna skupnost skupne strokovne službe opravljala določena dela.
103.	člen
Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti med delovno skupnostjo in skupnostmi — ustanoviteljicami strokovne Službe, določa samoupravni spora zum o mdesebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, ki ga sklenejo skupščine skupnosti — ustanoviteljic in delovna skupnost.
Samoupravni sporazum iz prejšnjega odstavka tega člena ureja zlasti: vrsto del, ki jih delovna skupnost opravlja, osnove in merila za pridobivanje dohodka delovne skupnosti, pravice, ki jih ima delovna skupnost glede odločanja o zadevah in uporabe sredstev v zvezi z opravljanjem njenih del, temeljne pogoje glede strukture del oziroma nalog, kvalifikacijsko strukturo kadrov v delovni skupnosti, odgovornost delovne skupnosti za opravljanje del, način reševanja medsebojnih sporov, način koordiniranja dela v delovni skupnosti, druga pomembna vprašanja skupnega pomena.
104.	člen
K določbam statuta delovne skupnosti skupne strokovne službe, ki se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih je bila strokovna služba ustanovljena, k programu- njenega dela ter k razvidu del in nalog je potrebno soglasje skupščine skupnosti. Le-ta pa imenuje in razrešuje tudi vodjo delovne skupnosti skupne strokovne službe.
VIII.	DRUŽBENE MATERIALNE POMOČI V SOCIALNEM SKRBSTVU
105.	člen
V skrbi za socialno varnost občanov zagotavljajo delavci, delovni ljudje in občani, združeni v občinski
skupnosti, družbeno denarno in drugo materialno pomoč (v nadaljnjem besedilu: materialna pomoč) občanom, ki so nesposobni ali bistveno zmanjšano sposobni za pridobitno delo in ki so gmotno ogroženi, če tem osebam ni mogoče zagotoviti preživljanja ozi-‘ roma jim pomagati na drug ustrezen način.
Skupščina skupnosti sprejme poseben samoupravni splošni akt, v katerem se v skladu z zakonom natančneje določijo pogoji za uveljavitev in trajanje pravic do materialne pomoči, oblike materialnih pomoči v socialnem skrbstvu v občini Litija, obveznosti in odgovornosti prejemnikov materialne pomoči do občinske skupnosti ter druga pomembna vprašanja v zvezi z materialnimi pomočmi.
Ne glede na vse določbe samoupravnega splošnega akta skupnosti o pogojih za uveljavitev in trajanje pravice do materialne pomoči v socialnem skrbstvu v občini Litija, nima pravice do materialne pomoči občan, ki formalno sicer izkaže, da izpolnjuje pogoje za dodelitev materialne pomoči, se pa na podlagi drugih dokazov ugotovi, da ne živi v slabih gmotnih razmerah in torej materialne pomoči ni nujno potreben.
106.	člen
Skupščina skupnosti sprejme kriterije za dogovarjanje in sklepanje sporazumov o višini prispevka, ki naj bi ga za preživljanje občana, kateri uveljavlja ali v katerikoli obliki že prejema materialno pomoč socialnega skrbstva, prispevale osebe, ki so tega občana po zakonu dolžne preživljali, a svojega preživninskega prispevka ne dajejo niti na podlagi dogovora o preživnini, niti na podlagi sodne odločbe ali kakšnega drugega akta.
Sporazume v smislu prejšnjega odstavka sklepa' skupnost, če socialno ogroženemu občanu dodeli materialno pomoč, z osebami, ki so dolžne prispevati za preživljanje prejemnika materialne pomoči.
S samoupravnim splošnim aktom iz 108. člena tega statuta se določi način ukrepanja skupnosti v primeru, če osebe, ki so dolžne prispevati za preživljanje občanov iz prvega odstavka, ne dajejo svojega prispevka v skladu z navedenimi kriteriji.
107.	člen
Skupščina skupnosti v skladu s planskimi akti skupnosti in drugimi samoupravnimi akti s sklepom določi višino denarne pomoči, ki predstavlja prejemnikom v občini edine vire sredstev za preživljanje, najvišjo možno višino enkratne denarne pomoči ter višino drugih oblik materialne pomoči pri kateri je določitev višine možna. Podrobne" določbe o tem vsebuje samoupravni splošni akt skupnosti iz 106 člena tega statuta.
Sklepe iz prejšnjega odstavka sprejme skupščina najmanj enkrat letno, če ni z družbenim, dogovorom ali samoupravnim sporazumom določeno, da se opravi uskladitev (valorizacija) materialnih pomoči tudi med letom, oziroma da se tudi med letom na novo določa višina posameznih oblik materialnih pomoči socialnega skrbstva.
O pravici posameznika ali družine do materialne Pomoči odločajo posebni organi skupnosti, in sicer svet za varstvo otrhok in družine ter svet za varstvo odraslih in ostarelih oseb vsak v okviru svoje pristojnosti, določene s tem statutom v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti.
V nujnih, neodložljivih primerih, ko je socialna stiska občana ali druge upravičene osebe tako huda, da ni mogoče počakati na odločitev pristojnega sveta, odloči o pravici posameznika ali družine do enkratne denarne pomoči individualni poslovodni organ ali predsednik kolegijskega poslovodnega organa Centra za socialno delo Litija, ki pa mora svojo odločitev predložiti v odobritev pristojnemu svetu na prvi seji.
108.	člen
Najmanj enkrat letno, če je potrebno pa tudi večkrat se ponovno preizkusi, ali in v kolikšni meri prejemniki materialne pomoči socialnega skrbstva izpolnjujejo pogoje za nadaljnje prejemanje materialne pomoči v skladu z določili samoupravnega splošnega akta iz 105. člena tega statuta (revizija materialnih pomoči).
109.	člen
Postopek za uveljavljanje pravice do materialnih pomoči, za revizijo ter za valorizacijo materialnih pomoči določa pravilnik o postopku za uveljavljanje pravice do materialnih pomoči in za valorizacijo materialnih pomoči v socialnem skrbstvu, ki ga sprejme skupščina Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije.
IX.	RAZMERJE SKUPNOSTI DO SKUPŠČINE OBČINE LITIJA
119 člen
Skupnost je dolžna najmanj enkrat na leto poročati skupščini občine o delu skupnosti, zlasti o izvajanju politike na področju socialnega skrbstva, izvajanju sprejetih programov razvoja in dela, uresničevanju drugih samoupravnih odločitev in sprejetih obveznosti, uresničevanju drugih nalog skupnosti ter o drugih pomembnih vprašanjih v zvezi z delovanjem skupnosti.
Skupščina obravnava priporočila in mnenja skupščine občine in njenih organov ter obvešča skupščino občine in njene organe o sprejetih ukrepih v tej zvezi.
X.	JAVNOST DELA
m. člen
Delo skupnosti je javno.
Seje skupščine in drugih organov so javne če s tem statutom za posamezne primere ni drugače določeno.
.	112. člen
Predstavniki organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in društev, predstavniki samoupravnih interesnih skupnosti, sredstev javnega obveščanja in občani imajo pravico biti navzoči na sejah skupščine in njenih organov ter sodelovati v razpravi, nimajo pa pravice odločanja.
Na seje se redno vabijo tudi predstavniki sredstev javnega obveščanja v občini, zlasti predstavniki občinskega glasila Občan, zaradi obveščanja javnosti.
113.	člen
Skupnost mora zagotoviti redno, pravočasno in popolno obveščanje javnosti zlasti o stanju in problematiki na področju socialnega skrbstva v občini, o razvoju socialnega skrbstva, o uresničevanju sprejete politike in vseh samoupravnih odločitev v skupnosti,
o delovanju delegatskega sistema in delegatskih odnosih, o delu skupne strokovne službe, o uporabi sredstev združenih za socialno skrbstvo in drugih pomembnih vprašanjih.
114.	člen
Obveščanje o delu skupnosti se izvaja:
—	preko delegatov v skupščini,
—	s posebnimi gradivi za seje skupščine in njenih organov,
—	s pomočjo sredstev javnega obveščanja.
—	z drugimi oblikami obveščanja, ki jih določi skupščina skupnosti.
115.	člen
Za redno in pravočasno obveščanje javnosti o delu skupnosti je odgovoren predsednik skupščine.
116.	člen
Skupščina in njeni organi v posebno utemeljenih primerih sklenejo, da bodo določena vprašanja obravnavali brez navzočnost javnosti. Tako sklenejo zlasti v primerih, kadar zakon ali drug predpis določa, da je določene podatke treba šteti kot tajnost.
117.	člen
Skupščina skupnosti s poslovnikom natančneje uredi uresničevanje načela javnosti dela in varovanja tajnosti.
XI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
118.	člen
Dokler ni ustanovljen Center za socialno delo (občinski ali medobčinski) v skladu s 95. členom zakona o socialnem skrbstvu, opravlja naloge, ki jih ima po tem pravilniku center za socialno delo oziroma njegovi strokovni delavci, strokovna služba občinske skupnosti socialnega skrbstva oziroma njeni strokovni delavci.
V primerih iz prejšnjega odstavka opravlja naloge, za katere je po tem statutu pristojen individualni poslovodni organ oziroma predsednik kolegijskega poslovodnega organa centra za socialno delo — vodja strokovne službe občinske skupnosti.
119.	člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija, ki je bil sprejet decembra 1974.
120.	člen
Ta statut začne veljati, ko ga sprejme skupščina skupnosti in da k njemu soglasje Skupščina občine Litija in se objavi v Uradnem listu SRS
121.	člen
Skupščina skupnosti je dolžna v roku 60 dni po izvolitvi novih delegatov v delegacije uporabnikov in izvajalcev izvoliti organe v skladu s tem statutom.
Sedanji organi skupnosti opravljajo svoje delo do poteka mandata sedanji skupščini.
Predsednik skupščine OSSS Litija
Sadik Gerzič 1. r.
1175.
Na podlagi 61. člena ustave Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 6/74), 66. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17/79) ter 34. in 45. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) sklenejo delavci v združenem delu, drugi delovni ljudje in občani samoupravno organizirani, združeni v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah ter skupnostih in v krajevnih skupnostih (udeleženci), spremembe in dopolnitve santo^ upravnega sporazuma o ustanovitvi Skupnosti otrošket ga varstva, ki se v 'prečiščenem besedilu glasi:
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi Občinske skupnosti otroškega varstva
Litija
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem sporazumom delavci in drugi delovni ljudje po svojih temeljnih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih, drugi delovni ljudje po svojih samoupravnih organizacijah ter občani po krajevnih skupnostih kot uporabniki skupaj z delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, ki opravljajo vzgojnovarsfveno dejavnost kot izvajalci ustanovijo Občinsko skupnost otroškega varstva Litija (v nadaljnjem besedilu: skupnost).
2.	člen
S tem sporazumom delavci, drugi delovni ljudje in občani, določajo in opredeljujejo:
—	cilje združevanja v skupnost in njene naloge,
—	pravni položaj skupnosti,
—	dejavnost skupnosti,
—	programe družbenega varstva otrok,
—	združevanje v Skupnost otroškega varstva Slovenije,
—	soustanoviteljstvo Občinske skupnosti socialnega varstva Litija,
—	sodelovanje z družbenopolitičnimi skupnostmi in organizacijami,
—	samoupravno organiziranost skupnosti,
—	skupne organe,
—	samoupravno delavsko kontrolo in nadzorstvo,
—	odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in delovanje skupnosti v izjemnih razmerah,
—	samoupravno planiranje v skupnosti,
—	družbenoekonomske odnose v skupnosti in
—	strokovno službo.
II. CILJI ZDRUŽEVANJA V SKUPNOST IN NJENE NALOGE
3.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani se združujejo v skupnost, da v njej zagotavljajo pogoje in združujejo sredstva za izvajanje pravic v zvezi z varstvom materinstva in socialno varstvo otrok in družine ter za uresničevanje dogovorjenega obsega vzgoje in varstva predšolskih otrok.
4.	člen
Za dosego ciljev, opredeljenih v 3. členu tega sporazuma, delavci, drugi delovni ljudje in občani v skupnosti zlasti:
—	usklajujejo elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana,
—	usklajujejo predloge programov storitev oziroma posameznih storitev s področja skupnosti,
—	usklajujejo predloge meril za vrednotenje programov storitev oziroma posameznih storitev,
—	ugotavljajo obseg sredstev, potrebnih za izvedbo programov in storitev oziroma posameznih storitev v posameznih planskih obdobjih, in sprejemajo ukrepe za zagotavljanje teh sredstev,
—	zagotavljajo sredstva za širjenje zmogljivosti
vzgojno varstvenih organizacij;	,
—	zagotavljajo sredstva za' izvajanje pravice do denarne pomoči,
—	sprejemajo plan občinske skupnosti otroškega varstva,
—	organizirajo sodelovanje s temeljnimi organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi in družbenopolitičnimi skupnostmi pri uresničevanju nalog družbenega varstva otrok in pri drugih vprašanjih,_pomembnih za razvoj družbenega varstva otrok,
—	se sporazumevajo o drugih zadevah, določenih z zakonom in samoupravnimi splošnimi akti občinsko skupnosti otroškega varstva.
—	sodelujejo z družbenopolitičnimi organizacijami in s strokovnimi institucijami ter združenji pri reševanju vprašanj, pomembnih za družbeno varstvo otrok,
—	sodelujejo z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, zlasti s skupnostmi na po vočju socialnega varstva ter vzoje in izobraževanja in se z njimi sporazumevajo o načrtovanju in izvajanju skupnih nalog ter o zagotavljanju potrebnih sredstev,
—	se sporazumevajo o skupnih nalogah, ki jih uresničujejo v Skupnosti otroškega varstva Slovenije, in o združevanju sredstev za te namene.
III.	PRAVNI POLOŽAJ SKUPNOSTI
5.	člen
Skupnost je pravna oseba z imenom Občinska skupnost otroškega varstva Litija, sedež je v Litiji. Valvazorjev trg 9 a.
Skupnost je vpisana v register samoupravnih interesnih skupnosti pri pristojnem registrskem sodišču.
6	člen
Skupnost zastopa in predstavlja predsednik skupščine skupnosti, v njegovi odsotnosti pa namestnik Predsednika skupščine.
Za skupnost podpisuje predsednik skupščine oziroma njegov namestnik ali pooblaščeni delavec strokovne službe.
7	člen
Za obveze, sprejete s samoupravnim sporazumom 0 temeljih plana in za obveze, sprejete v pravnem Prometu, odgovarja skupnost z vsemi svojimi sredstvi.
IV.	DEJAVNOST SKUPNOSTI
8.	člen
Dejavnost skupnosti je družbeno varstvo otrok
Družbeno varstvo otrok zajema dejavnost in ukrepe, s katerimi se zagotavljajo pogoji za varstvo materinstva, za razvoj, vzgojo in socialno varnost otrok ter vzgoja in varstvo predšolskih otrok ter določajo delovni in razvojni programi varstva matere, otroka in družine, obseg pravic in načini njihovega uresničevanja ter uresničujejo drugi skupni interesi na področju družbenega varstva otrok.
9.	člen
Dejavnost skupnosti je posebnega družbenega pomena.
V.	PROGRAMI DRUŽBENEGA VARSTVA OTROK
10.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani zagotavljajo v skupnosti programe družbenega varstva otrok, Iti se izvajajo po načelih svobodne menjave dela in po načelih solidarnosti in vzajemnosti.
11.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani združeni v skupnost se o programih družbenega varstva otrok, ki se izvajajo po načelih svobodne menjave dela, dogovarjajo v skupščini skupnosti.
Delavci, drugi delovni ljudje in občani določajo obseg in kvaliteto programov družbenega varstva otrok s samoupravnim sporazumom o temeljih plana in drugimi planskimi akti skupnosti.
12.	člen
Programi družbenega varstva otrok, ki se izvajajo po načelih solidarnosti in vzajemnosti'so:
—	priprava otrok na vstop v osnovno šolo v letu pred vstopom v osnovno šolo,
—	vzgoja in varstvo otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju in
—	solidarno zagotavljanje minimalnega obsega denarnih pomoči.
VI.	ZDRUŽEVANJE V SKUPNOST OTROŠKEGA
VARSTVA SLOVENIJE
13.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani se preko skupnosti povezujejo v Skupnost otroškega varstva Slovenije, da v njej po načelih solidarnosti in vzajemnosti zagotavljajo pogoje in združujejo sredstva za izvajanje programov skupnega pomena družbenega varstva otrok v SR Sloveniji.
14.	člen
Skupnost ima v zboru uporabnikov in zboru izvajalcev Skupnosti otroškega varstva Slovenije po eno delegatsko mesto.
Način delegiranja delegatov in njihove naloge ureja statut skupnosti.
VII.	SOUSTANOVITELJSTVO OBČINSKE SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA
15.	člen
Skupnost je skupaj z Občinsko skupnostjo socialnega skrbstva Litija, s Skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji — enota Li-
ti j a, z Občinsko skupnostjo za zaposlovanje Litija in Samoupravno stanovanjsko skupnostjo Litija, soustanoviteljica Občinske skupnosti socialnega Varstva
Litija.
16.	člen
V	Občinski skupnosti socialnega varstva Litija delavci, drugi delovni ljudje in občani, -združeni v skupnosti, oblikujejo, usklajujejo in spremljajo celovito politiko socialnega varstva, usklajujejo svoje programe dela s programi dela ostalih področij socialnega varstva, socialnovarstvene elemente za samoupravne sporazume o temeljih plana, osnove in merila za posamezne socialnovarstvene pravice, usklajujejo in oblikujejo osnove in merila za uresničevanje solidarnosti in si zagotavljajo enakopravno odločanje z zbori Skupščine občine Litija.
17.	člen
V	skupščini Občinske skupnosti socialnega varstva ima skupnost 6' delegatskih mest. Način delegiranja delegatov in njihove naloge ureja statut skupnosti.
VIII.	SODELOVANJE Z DRUŽBENOPOLITIČNIMI SKUPNOSTMI IN ORGANIZACIJAMI
IS. člen
Skupnost sodeluje s Skupščino občine Litija preko Občinske skupnosti socialnega varstva Litija, ko leta enakopravno odloča z zbori skupščine občine.
Skupnost sodeluje tudi z družbenopolitičnimi organizacijami v občini Litija, ko le-te obravnavajo zadeve s področja družbenega varstva otrok.
19. člen
Sodelovanje iz 18. člena tega sporazuma vključuje zlasti:
—	izmenjavo mnenj in stališč,
—	sodelovanje predstavnikov Skupščine občine Litija in družbenopolitičnih organizacij na sejah skupščine skupnosti in njenih organov ter sodelovanje delegatov skupnosti na sejah organov in teles Skupščine občine Litija in družbenopolitičnih organizacij.
—	izmenjavo informacijskih, dokumentacijskih in drugih gradiv in
—	organiziranje javnih razprav pri uresničevanju politike družbenega varstva otrok. IX.
IX.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST SKUPNOSTI
1.	Skupščina skupnosti
20.	člen
Skupnost upravlja skupščina skupnosti (v nadaljnjem besedilu: skupščina).
Skupščino sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
21.	člen
Delegate v zbor uporabnikov delegirajo delegacije uporabnikov, ki so člani skupnosti, delegate v zbor izvajalcev pa delegirajo delegacije temeljnih organizacij združenega dela, ki opravljajo vzgojo in -avstvo predšolskih otrok kot glavno dejavnost ter
delegatnje družbenih organizacij in društev, če s svojo dejavnostjo sodelujejo pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok v okviru sprejetih vzgojnuvarslvenih programov.
. Zbor uporabnikov ima 41 delegatskih mest, zbor izvajalcev pa 9 delegatskih mest.
22.	člen
V skupščini delegati:
—	sprejemajo plan skupnosti,
—	oblikujejo politiko na področju družbenega varstvo otrok.
—	sestavljajo ih predlagajo članom skupnosti program dela in razvoj in
—	sklepajo o drugih skupnih zadevah, ki so določene v zakonih in statutu skupnosti.
23.	člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev izvolita izmed delegatov vsak svojega predsednika in njegovega namestnika, oba zbora pa predsednika skupščine in njegovega namestnika.
Mandat predsednika skupščine in predsednikov zborov ter njihovih namestnikov traja 2 leti. Po poteku mandatne dobe so lahko ponovno izvoljeni, vendar največ še za 2 leti.
24.	člen
Predsednik skupščine predstavlja skvpnost v stikih z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnos m . družbenopolitičnimi skupnostmi in organ’zacijami ter drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ter opravlja druge naloge ki so določene v statutu skupnosti.
2	Način in postopek sporazumevanja v skupnost1
25	člen
Skupščina sprejema odločitve na sejah svojih zborov.
De"egati v skupščini odločajo-
—	po predhodnem izjavljanju delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov,
—	na skupni seji obsh zborov,
—	enakopravno v obeh zborih in
—	samostojno v posameznem zboru.
26	člen
Po predhodnem izjavljanju delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov odločajo delegati o planskih dokumentih skupnosti in njegovih spremembah in dopolnitvah
27. člen
Na skupni seji obeh zborov delegati zlasti:
—	oblikujejo politiko na področju družbenega
varstva otrok v občini Litija.
1	— sprejemajo samoupravni sporazum o temeljih
plana skupnosti,
—	sprejemajo statut in druge samoupravna splošne akte skupnosti,
—	sprejemajo ugotovitvene sklepe o sprejetih prispevnih stopnjah za financiranje programov skupnosti,
—	volijo predsednika skupščine in njegovega namestnika ter člane skupnih organov,
—	volijo delegate za skupščine Občinske skupnosti socialnega varstva Litija,
—	odločajo o organiziranosti, nalogah in odgovornostih skupnosti na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	dajejo soglasje k statutu delovne skupnosti strokovne službe, ki se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih je bila strokovna služba ustanovljena,
—	dajejo soglasje k programu del in nalog strokovne službe ter k, razvidu del in nalog,
—	dajejo priznanja organizacijam združenega dela oziroma posameznikom za dosežke na področju družbenega varstva otrok,
—	odločajo o drugih zadevah, za katere je pristojna skupščina skupnosti po zakonu in drugih splošnih predpisih ter samoupravnih aktih.
28. člen
Enakopravno in ločeno v obeh zborih delegati zlasti:
—	sodelujejo pri: sprejemanju dogovora o temeljih plana,
—	oblikujejo elemente zn pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti,
—	določajo predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti.
—	sprejemajo plan skupnosti,
—	določajo standarde in normative za opravljanje vzgojnovarstvencga dela,
—	oblikujejo merila za izvajanje svobodne menjave dela pri izvajanju vzgojnovarstvenih programov in posameznih vzgojnih storitev.
—	oblikujejo mcri’n za solidarnostno izvajanje zagotovljenega dela programa vzgoje prcišo! kih otrok,
—	odločajo o solidarnostnem zagotavljanju minimalnega obsega denarnih pomoči,
—	odločajo o drugih zadevah.
29 člen
V	zboru uporabnikov delegati:
—	volijo predsednika zbora in njegovega namestnika in
—	odločajo o drugih zadevah.
30.	člen
V	zboru izvajalcev delegati:
—	volijo predsednika zbora in njegovega namestnika in
—	odločajo o drugih zadevah.
X.	SKUPNI ORGANI
31.	člen
Skupščina ima skupne organe uporabnikov in izvajalcev, ki skrbijo za izvrševanje njenih odločitev in za pripravo predlogov iz njene pristojnosti.
Člani skupnih organov so lahko samo delegati, ki so člani delegacij uporabnikov in izvajalcev za skupščino.
število skupnih organov, njihovo delovno področje in sestavo določa statut skupnosti.
XI.	SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA IN NADZORSTVO
32.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani nadzorujejo delo skupnosti preko svojih delegatov v skupščini in njenih organov.
33.	člen
Skupnost ima odbor samoupravne delavske kontrole.
Odbor samoupravne delavske kontrole nadzoruje zlasti:
—	izvajanje sprejete politike,
—	uveljavljanje pravic m obveznosti delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov, združenih v skupnosti,
—	izvajanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov katerih udeleženka je skupnost,
—	delovanje organov skupnosti,
—	izvajanje odločitev skupščine in njenih organov,	,
—	uporabo in razpolaganje s sredstvi skupnosti,
—	obveščanje delegatov o vprašanjih, ki so pomembna za zijihovo odločanje,
34.	člen
Odbor samoupravno delavske kontrole ima 3—5 članov.	»
Predsednika odbora si voli odbor iz vrst članov
odbora,
Člani odbora ne morejo biti hkrati delegati v skupščini. '
Člane odbora volijo in odpokličejo preko skup-piVne del-gacije uporabnikov in izvajalcev, ki so člani skupnosti,
Kandidate za člane odbora predlaga komisija za kadrovske zadeve pri Občinski konferenci SZDL Litija.
Mandat članov odbora traja 2 leti. Ista oseba je lahko največ dvakrat zaporedoma izvoljena za člana odbora.
35.	člen
Pravice, dolžnosti in odgovornosti odbora podrobneje urejata statut .skupnosti In poseben pravilnik.
36.	člen
Nadzorstvo nad zakonitostjo poslovanja in dela v skupnosti opravlja In nadzira pristojni upravni organ Skupščine občine Litija.
XII.	ODBOR ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO IN DELOVANJE SKUPNOSTI V IZJEMNIH RAZMERAH
37.	člen
Skupnost ima odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki ima 5—7 članov. Podrobnejša določila o sestavi In pristojnostih odbora vsebuje statut skupnosti.
38.	člen
V primeru, da bi nastopile izjemne razmere (Izredne razmere, neposredna vojna nevarnost, vojna) mora skupnost prilagoditi svoje delo načrtom za delo
v teh razmerah in ukreniti vse potrebno za nemoteno delo ter odstranjevanje posledic takega stanja.
39.	člen
Skupnost se za usklajeno in učinkovito načrtovanje dela v izjemnih razmerah povezuje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbenimi in družbenopolitičnimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi.
40.	člen
Skupnost mora v svojih planskih aktih zagotoviti sredstva, potrebna za delo v izjemnih razmerah.
XIII.	SAMOUPRAVNO PLANIRANJE V SKUPNOSTI
41.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani, Id so združeni v skupnosti, morajo planirati razvoj družbenega varstva otrok, pri tem pa poleg ugotovljenih tekočih in razvojnih potreb upoštevati tudi potrebe, ki izhajajo iz planiranih usmeritev družbenoekonomskega razvoja občine in republike.
42.	člen
Planiranj e se izvaja:
—	z določanjem elementov za sklenitev samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti in njegovim sprejemanjem,
—	s sprejemanjem plana skupnosti,
—	s sprejemanjem dolgoročnega plana razvoja družbenega varstva otrok v občini.
43.	člen
Planiranje se v skupnosti prične s sklepom o pripravi planov, ki ga sprejme skupščina in poteka po postopku in na način, ki ga določa statut skupnosti.
XIV.	DRUŽBENOEKONOMSKI ODNOSI V SKUPNOSTI
44.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani združujejo sredstva za izvajanje nalog družbenega varstva otrok, ki se izvajajo v skupnosti na podlagi svobodne menjave dela.
Sredstva iz prvega odstavka tega člena, razporejajo in usmerjajo delavci, drugi delovni ljudje in občani na podlagi določb samoupravnega sporazuma o temeljih plana in drugih planskih dokumentov skupnosti.
XV.	POSEBNO SODIŠČE ZDRUŽENEGA DELA
45.	člen
Za odločanje o samoupravnih pravicah in obveznostih v sporih, ki nastanejo v družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosih med uporabniki in izvajalci v skupnosti, za odločanje o sporih med skupnostmi ter zavoljo sodnega varstva pravic iz družbenega varstva otrok bo uporabnik in izvajalec v skupnosti skupaj z uporabniki in izvajalci v drugih občinskih skupnostih otroškega varstva ali drugih samoupravnih interesnih skupnostih ustanovljeno po-
sebno sodišče združenega dela za področja družbenega varstva otrok.
Pristojnosti posebnega sodišča, postopek za njegovo delo in za uveljavljanje pravic, ki bodo v njegovi pristojnosti, sestavo ter druga vprašanja bodo udeleženci določili s posebnim aktom o ustanovitvi posebnega sodišča oziroma z drugim samoupravnim splošnim aktom.
XVI.	STROKOVNA SLUŽBA SKUPNOSTI
46.	člen
Za opravljanje strokovnih, administrativnih, finančnih in drugih nalog za nemoteno poslovanje ustanovi skupnost skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi občine delovno skupnost strokovne službe.
Skupščina skupnosti daje soglasje k določbam statuta strokovne službe, ki se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih je bila strokovna služba ustanovljena, k programu dela ter k razvidu del in nalog, ki jih opravlja strokovna služba.
Vodjo delovne skupnosti strokovne službe imenuje skupščina skupnosti potem, ko dobi mnenje delovne skupnosti.
47.	člen
Pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev v delovni skupnosti strokovne službe ureja samoupravni sporazum, ki ga sklenejo delavci delovne. skupnosti s skupnostjo in ostalimi ustanoviteljicami strokovne službe.
48.	člen
Delavci delovne skupnosti strokovne službe pridobivajo dohodek iz celotnega prihodka, ki ga delovna skupnost ustvari s svobodno menjavo dela.
Pridobivanje prihodka ureja samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela med delovno skupnostjo strokovne službe in skupnostjo ter drugimi ustanoviteljicami strokovne službe na osnovi opravljenih storitev v skladu s sprejetim programom dela.
XVII.	OBVEŠČANJE IN JAVNOST DELA
49.	člen
Delo skupnosti in njenih organov je javno.
Skupnost mora zagotoviti redno, pravočasno, resnično in popolno obveščanje uporabnikov in izvajalcev o celotnem delovanju skupnosti in o problemih, stanju ter razvoju družbenega varstva otrok v občini, o uresničevanju planov skupnosti, o uresničevanju svobodne menjave dela, o porabi združenih sredstev kot tudi o drugih vprašanjih, ki so pomembna za sklepanje in uresničevanje samoupravnega nadzora.
50.	člen
Uporabnike In izvajalce obvešča skupnost zlasti:
—	prek delegatov v skupščini,
—	s pismenimi gradivi za seje zborov in drugih organov skupščine,
—	z letnim poročilom o delu skupnosti.
XVIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
51.	člen
Ta sporazum začne veljati, ko skupščina skupnosti s sklepom ugotovi, da ga je sprejela večina udeležencev in ko da k njemu svoje soglasje Skupščina občine Litija.
52.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta sporazum, preneha veljati sporazum o ustanovitvi Občinske skupnosti otroškega varstva Litija, ki je bil sprejet v letu 1974.
53.	člen
Ta sporazum se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 05-52/44-81
1176.	9
Na podlagi 8., 42., 44., 45., 46. in 62. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) ter določb samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske skupnosti otroškega varstva Litija na svoji 10. seji dne 23. junija 1981 sprejela
STATUT
Občinske skupnosti otroškega varstva Litija
I.	TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
Občinska skupnost otroškega varstva Litija (v nadaljnjem besedilu: skupnost) je samoupravna interesna skupnost, v kateri delavci, drugi delovni ljudje in občani po načelih solidarnosti in vzajemnosti zagotavljajo in združujejo sredstva za izvajanje pravic v zvezi z varstvom materinstva in socialno varnostjo otrok ter za uresničevanje dogovorjenega obsega vzgoje in varstva predšolskih otrok.
2.	člen
Upoštevaje poseben dbužbeni pomen dejavnosti družbenega varstva otrok, se s tem statutom določajo in opredeljujejo:
—	status skupnosti,
—	samoupravna organiziranost s pravicami, dolžnostmi in odgovornostmi organov skupnosti,
— Ijpdska obramba in družbena samozaščita,
—	samoupravna delavska kontrola in nadzor,
—	postopki samoupravnega planiranja,
—	položaj strokovne službe,
—	postopek za uveljavljanje pravice do denarnih in materialnih pomoči,
—	javnost.dela in
—	postopek sprejemanja statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov.
II.	STATUSNE DOLOČBE
3.	člen
Skupnost je bila ustanovljena s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Občinske skupnosti otroškega varstva Litija dne 23. 6. 1981.
Stran 1419
4.	člen
Skupnost posluje pod. imenom: »Občinska skupnost otroškega varstva Litija«.
5.	člen
Sedež skupnosti je v Litiji, Valvazorjev trg 9 a.
Skupnost lahko spremeni sedež. Spremeba sedeža se vpiše v sodni register.
6.	člen
Skupnost je vpisana v sodni register pri Temeljnem sodišču v Ljubljani, enota Ljubljana.
7.	člen
Skupnost ima pečat okrogle oblike z besedilom: »Skupnost otroškega varstva Litija«.
8.	člen
Skupnost predstavlja in zastopa predsednik skupščine skupnosti, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik.
Za zastopanje v pravnem prometu lahko predsednik skupščine pooblasti delaved strokovne službe.
9.	člen
Pooblastila za sklepanje pravnih poslov predsedniku skupščine in njegovemu namestniku določa za posamezno pravno opravilo skupščina skupnosti.
10.	člen
Skupnost podpisuje predsednik skupščine oziroma njegov namestnik ali pooblaščeni delavec strokovne službe.
III.	DEJAVNOST SKUPNOSTI
11.	člen
Dejavnost skupnosti je družbeno varstvo otrok.
Družbeno varstvo otrok zajema dejavnost in ukrepe s katerimi se zagotavljajo pogoji za varstvo materinstva, za razvoj, vzgojo in socialno varnost otrok ter vzgojo in varstvo predšolskih otrok ter določajo delovni in razvojni programi varstva matere, otroka in družine, obseg pravic in način njihovega uresničevanja ter uresničujejo drugi skupni interesi na področju družbenega varstva otrok.
12.	člen
Dejavnost skupnosti je posebnega družbenega pomena.
13.	člen
Dejavnost skupnosti se vpiše v sodni register.
IV.	ZDRUŽEVANJE V SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA SLOVENIJE
14.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani se preko skupnosti povezujejo v Skupnost otroškega varstva Slovenije, da v njej po načelih solidarnosti in vzajemnosti zagotavljajo pogoje in združujejo sredstva za izvajanje programov skupnega družbenega varstva otrok v SR Sloveniji.
15.	člen	2. Pristojnost skupščine
• Skupnost ima v zboru uporabnikov in zboru izvajalcev Skupnosti otroškega varstva Slovenije po eno
delegatsko mesto..
V.	SOUSTANOVITELJSTVO OBČINSKE SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA
16.	člen
Skupnost je skupaj z Občinsko skupnostjo socialnega skrbstva, s Skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji — enota Litija, z Občinsko skupnostjo za zaposlovanje Litija in Samoupravno stanovanjsko skupnostjo Litija soustartbviteljica Občinske skupnosti socialnega varstva Litija.
17.	člen
V	Občinski skupnosti socialnega varstva Litija delavci, drugi delovni ljudje in občani, združeni v skupnosti, oblikujejo, usklajujejo in spremljajo celovito politiko socialnega varstva, usklajujejo svoje programe dela s programi dela ostalih področij socialnega varstva-, socialnovarstvene elemente za samoupravne sporazume o temeljih plana, osnove in merila za posamezne socialnovarstvene pravice, ■ usklajuje in oblikuje osnove in merila za uresničevanje solidarnosti in vzajemnosti in si zagotavlja enakopravno odločanje z zbori Skupščine občine Litija.
18.	člen
V	skupščini Občinske skupnosti socialnega varstva ima skupnost 6 delegatskih mest.
VI.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST SKUPNOSTI
1.	Sestava skupščine skupnosti
19.	člen
Skupnost upravlja skupščina skupnosti (v nadaljnjem besedilu-skupšoina).
Skupščino sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
20.	člen
Delegate v zbor uporabnikov delegirajo delegacije uporabnikov, ki so člani skupnosti, delegate v zbor izvajalcev pa delegirajo delegacije temeljnih organizacij združenega dela, ki opravljajo vzgojo in varstvo predšolskih otrok kot glavno dejavnost ter delegacije družbenih organizacij in društev, če s svojo dejavnostjo sodelujejo pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok v okviru sprejetih vzgojnovarstvenih programov.
Zbor uporabnikov ima 41 delegatskih mest, zbor izvajalcev pa 9 delegatskih mest,
21.	člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev izvolita izmed delegatov vsak svojega predsednika in njegovega namestnika, oba zbora pa predsednika skupščine in njegovega namestnika.
Mandat predsednika skupščine in predsednikov zborov ter njihovih namestnikov traja 2 leti. Po preteku mandatne dobe so lahko ponovno izvoljeni, vendar največ še za dve leti.
22.	člen
V skupščini skupnosti delegati zlasti r
—	sprejemajo plan skupnosti,
—	oblikujejo politiko na področju družbenega varstva otrok,
-— sestavljajo in predlagajo članom skupnosti programe dela in razvoja,
—	sprejemajo finančni načrt in zaključni račun skupnosti,
—	sklepajo družbene dogovore in samoupravne sporazume za izvrševanje nalog skupnosti,
—	sprejemajo statut ter druge samoupravne splošne akte skupnosti,
—	volijo in razrešujejo predsednika in njegovega namestnika, predsednike skupnih organov skupščine in njihove namestnike ter druge delavce skladno s tem statutom, ®
—	dajejo priznanja organizacijam združenega dela in posameznikom za izjemne . dosežke na področju družbenega varstva otrok,
—	sklepajo o drugih zadevah, določenih z zakonom, samoupravnim sporazumom o ustanovitvi, statutom in drugimi predpisi in samoupravnimi splošnimi akti.
23.	člen
Po predhodnem izjavljanju delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov odločajo delegati o planskih dokumentih skupnosti in njegovih spremebah in dopolnitvah.
24.	člen
Na skupni seji obeh zborov delegati zlasti:
—	oblikujejo politiko na področju družbenega varstva otrok v občini Litija,
—	sprejemajo samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti,
—	sprejemajo statut in druge samoupravne splošne akte skupnosti,
—	sprejemajo ugotovitvene sklepe o sprejetih prispevnih stopnjah za financiranje programov skupnosti,
—	volijo predsednika skupščine in njegovega namestnika ter člane skupnih organov,
—	volijo delegate za skupščine Občinske skupnosti socialnega varstva Litija,
—	odločajo o organiziranosti, nalogah in odgovornostih skupnosti na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	dajejo soglasje k statutu delovne skupnosti strokovne službe, ki se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih je bila strokovna služba ustanovljena,
—	dajejo soglasje k programu dela in nalog strokovne službe ter k razvidu del in nalog,
—	dajejo priznanja organizacijam združenega dela oziroma posameznikom za dosežke na področju družbenega varstva otrok,
—	odločajo o drugih zadevah za katere je pristojna skupščina po zakonu in drugih splošnih predpisih ter samoupravnih aktih.
25.	člen
Enakopravno in ločeno v obeh zborih delegati zlasti:
—	sodelujejo pri sprejemanju dogovora o temeljih plana,
—	oblikujejo elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti,
—	določajo predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti,
—	sprejemajo plan skupnosti,
—	določajo standarde in normative za opravljanje vzgojnovarstvenega dela,
—	oblikujejo merila za izvajanje svobodne menjave dela pri izvajanju vzgojnovarstvenih programov in posameznih vzgojnih storitev,
—	oblikujejo merila za solidarnostno izvajanje zagotovljenega dela programa vzgoje predšolskih otrok,
—	odločajo o solidarnostnem zagotavljanju minimalnega obsega denarnih pomoči,
—	odločajo o drugih zadevah.
26.	člen
V	zboru uporabnikov delegati:
—	volijo predsednika zbora in njegovega namestnika,
.	— odločajo o drugih zadevah.
27.	člen
V	zboru izvajalcev delegati:
—	volijo predsednika zbora in njegovega namestnika,
—	odločajo o drugih zadevah.
3.	Sklicevanje sej skupščine in njenih zborov
28.	člen
Sejo skupščine sklicuje predsednik skupščinč, v njegovi odsotnosti '-pa njegov namestnik.
Sejo skupščine skliče predsednik na lastno pobudo, ali na pobudo delegatov skupščine.
Predsednik skupščine mora sklicati sejo skupščine, če to zahteva na podlagi sklepov eden od zborov, 1/3 delegatov skupščine ali odbor samoupravne delavske kontrole.
Predsednik skupščine mora sklicati sejo skupščine, kadar to zahteva Občinska konferenca SZDL, Skupščine občine Litija, Izvršni svet Skupščine občine Litija ali Občirlsk^ svet Zveze sindikatov Litija.
29.	člen
Seje zbora izvajalcev skupščine oziroma zbora uporabnikov skupščine sklicuje in vodi predsednik v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika zbora.
Sejo zbora skupščine skliče predsednik zbora na lastno pobudo, ali na pobudo delegatov zbora.
Predsednik zbora mora sklicati sejo zbora, če zahteva na podlagi sklepa zbora ali odbor samoupravne delavske kontrole.
Predsednik zbora mora sklicati sejo zbora, če to zahteva Občinska konferenca SZDL Litija, Skupščina občine Litija, Izvršni svet Skupščine občine Litija ali Občinski svet Zveze sindikatov Litija.
Predlagatelji sklica seje zborov morajo predložiti zahtevi za sklic seje gradivo oziroma predlog odločitve, zaradi katere so zahtevali sklic seje.
30.	člen
Seja skupščine ali zbora skupščine mora biti praviloma sklicana najmanj 15 dni pred dnem določenim za sejo.
Kadar se seja skupščine ali zbora skupščine sklicuje v krajšem roku, mora biti v vabilu za sejo posebej obrazloženo, zakaj se seja sklicuje v krajšem
roku.
31.	člen
Delo skupščine oziroma zborov, načine in postopke sprejemanja odločitev, delo drugih organov skupščine podrobneje določa poslovnik.
4.	Sprejemanje odločitev v skupščini in njenih zborih
22. člen
Skupščina sprejema odločitve na sejah svojih zborov.
Odločitve in sklepi skupščine o zadevah, o katerih odločajo delegati v skupščini na skupni seji obeh zborov, šo sprejeti, če je zanje glasovala večina vseh delegatov obeh zborov.
Odločitve in sklepi skupščine, o katerih odločata oba zbora enakopravno, so sprejeti, če jih je v enakem besedilu sprejela večina vseh delegatov v vsakem zboru.
Odločitve in sklepi, o katerih' odloča posamezni zbor samostojno, so sprejeti, če. je zanje glasovala večina delegatov tega zbora.
33.	člen
Glasovanje v skupščini in v zborih skupščine je javno.
34.	člen
Če ni doseženo soglasje med zboroma, se izvede usklajevalni postopek.
Usklajevalni postopek izvede komisija, ki šteje 2—3 delegate zbora izvajalcev skupščine in 2—3 delegate zbora uporabnikov skupščine.
Komisijo in njenega predsednika se imenuje na seji skupščine.
35.	člen
Skupščina lahko na isti seji nadaljuje razpravo in sprejme odločitev o zadevi, o kateri ni bilo doseženo soglasje, če komisija iz 34. člena tega statuta uskladi stališča in predlaga predlog odločitve soglasno z vsemi g’asovi svojih članov.
Če kljub usklajevanju ni doseženo soglasje v skupščini in skupščina ne more sprejeti odločitev s potrebno večino glasov, se predlog odločitve začasno umakne z dnevnega reda, komisiji iz 34. člena tega statuta pa naloži, da usklajevalni postopek ponovi.
V primeru iz 2. odstavka tega člena, mora komisija v roku, ki ga določi skupščina, vendar ne v daljšem od 15 dni predložiti predsedniku skupščine predlog odločitve, ki je bil sprejet z vsemi glasovi članov komisije.
Predsednik skupščine je dolžan usklajen predlog odločitve takoj predložiti skupščini.
36.	člen
Če tudi po usklajevalnem postopku iz 2. in 3. odstavku 35. člena tega statuta, skupščina ne sprejme predloga odločitve, odločitev pa je pomembna in bi bilo z nesprejeto odločitvijo ogroženo opravljanje de-
javnosti družbenega varstva otrok, lahko odločitev sprejme na pobudo enega od zborov skupščine ali skupščine skupnosti Skupščina občine Litija.
5.	Predsednik skupščine
37.	člen
Predsednik skupščine vodi delo skupščine, predstavlja skupščino skupnosti in predstavlja ter zastopa Občinsko skupnost otroškega varstva Litija.
38.	člen
Poleg nalog, določenih v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi ter nalog določenih v tem statutu, predsednik skupščine zlasti:
—	koordinira in usklajuje delo obeh zborov skupščine,
—	skrbi da dela skupščina v skladu s poslovnikom,
—	podpisuje akte skupščine ali, akte skupnosti,
—	skrbi za sodelovanje in povezovanje skupnosti s predstavniki DPS in DPO. ter drugimi samoupravnimi skupnostmi in društvi,
—	predlaga skupščini formiranje občasnih organov skupnosti,
—	spremlja delo samoupravnih organov skupnosti,
—	opravlja druge naloge, ki mu jih določi skupščina skupnosti.
39.	člen
Za svoje delo je predsednik skupščine odgovoren skupščini in Skupščini občine Litija.
6.	Pravice, dolžnosti in odgovornosti delegatov
skupščine
40.	člen
Delegati v zborih odločajo v skladu s temeljnimi stališči delegacij, ki so jih delegirale, kakor tudi v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi potrebami in interesi.
Delegati so samostojni pri opredeljevanju in glasovanju.
41.	člen
Delegat ima pravico:
—	odločati o zadevah, za katere je pristojen organ skupnosti katerega član je,
—	predlagati v obravnavo zboru vprašanja, ki se nanašajo na delo skupščine in drugih organov skupnosti, izpolnjevanje zakonov in drugih aktov v zvezi s sprejetim programom in druge sklepe skupščine,
—	nasloviti predsedniku zbora vprašanje v nje-
govem delu ter o delu predsednika skupščine in predsednikov drugih organov skupnosti,	>
42.	Sen
Delegat je dolžan:
—	sodelovati v delu skupščine in njenih organov, katerih član je in redno spremljati delo skupnosti,
—	zastopati politiko, dogovorjeno v skupnosti, .
—	poročati delegaciji, ki ga je delegirala o sklepih in stališčih sprejetih v skupščini skupnosti ter o svojem delu.
7.	Skupni organi skupščine
43.	člen
Za urejanje skupnih zadev in izvrševanje nalog ter odločitev skupščine imenuje skupščina izmed de-
legatov zbora uporabnikov in zbora izvajalcev naslednje skupne organe:
a)	Odbor za planiranje in svobodno menjavo dela,
b)	Odbor za samoupravne in organizacijske zadeve, in normativno dejavnost
c)	Komisija za denarne dajatve,
d)	Komisija za letovanje otrok,
e)	Komisija za kadrovske zadeve,
f)	Komisija za investicijsko dejavnost
g)	Komisija za priznanja in nagrade,
44.	člen
Za opravljanje nalog in izvrševanje odločitev skupščine skupnosti, lahko skupščina imenuje tudi občasne samoupravne organe.
Sestavo, naloge in trajanje mandata članom samoupravnih organov iz 1. odstavka tega člena določi skupščina skupnosti s sklepom o imenovanju organa
45.	člen
Za uresničevanje in varstvo pravic z naslova združevanja sredstev delavcev, delovnih ljudi in občanov, ter za uresničevanje pravic s področja družbenega varstya otrok, ter za nadzor nad izvajanjem politike družbenega varstva otrok izvoli skupščina odbor samoupravne delavske kontrole, ki je organ samoupravne delavske kontrole skupnosti.
46.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole nadzira:
—	izvajanje sprejete politike skupnosti,
—	izvajanje samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti, njenega statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov,
—	izvajanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, katerih udeleženka je skupnost,
—	izvajanje sklepov organov skupnosti,
—	skladnost aktov in sklepov organov skupnosti s samoupravnimi pravicami, dolžnostmi in interesi članov skupnosti.
—	združevanje sredstev, uporabo in razpolaganje s sredstvi skupnosti,
—	obveščanje delegatov o vprašanjih, ki so pomembna za njihovo odločanje in opravlja druge naloge, določene z zakonom oziroma splošnimi akti skupnosti.
47.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole ima pravico in obveznost dajati pobude in predloge za potrebe in ustrezne ukrepe pristojnim organom skupnosti.
Odbor samoupravne delavske kontrole ima pravico zahtevati, da organi družbenega nadzora kontrolirajo poslovanje skupnosti, s tem pa mora odbor za samoupravni nadzor seznaniti skupščino skupnosti.
48.	člen
Organi skupnosti, tajnik skupščine skupnosti in strokovna služba skupnosti morajo dati potrebne podatke odboru samoupravne delavske kontrole.
Podatke morajo organi in službe iz prvega odstavka tega člena posredovati v 15 dneh od prejema zahteve, ki mora biti pismena.
Če organi in službe iz prvega odstavka tega člena ne ravnajo po zahtevah oziroma pobudah organa samoupravne delavske kontrole mora organ samoupravne delavske kontrole o tem obvestiti skupščino. Ce
skupščina ne izvrši ukrepov oziroma podkrepi pobud, obvesti o tem organ samoupravne delavske kontrole Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo SR Slovenije.
49.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole mora najmanj enkrat letno poročati o svojem delu skupščini skupnosti.
50.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole ima 3—5 članov.
Člani odbora ne morejo biti hkrati delegati v skupščini.
Člane odbora volijo in odpokličejo preko skupščine delegacije uporabnikov in izvajalcev, ki so, člani skupnosti.
Kandidate za člane odbora predlaga komisija za kadrovske zadeve pri Občinski konferenci SZDL Litija.
Mandat članov odbora traja 2 leti; ista oseba je lahko največ dvakrat zaporedoma izvoljena za člana odbora.
51.	člen
Delegati samoupravne delavske kontrole so lahko odpoklicani pred potekom mandata, če se ugotovi, da .ne opravljajo dolžnosti za katero so izvoljeni.
Pobudo za odpoklic posameznega delegata ali odbora v celoti lahko poda posamezen zbor skupščine ali drug organ skupščine.
52.	člen
Podrobnosti o izvrševanju in izvajanju samoupravne delavske kontrole, način volitev in odpoklica delegatov odbora samoupravne delavske kontrole določa poseben samoupravni splošni akt skupnosti.
53.	člen
Nadzorstvo nad zakonitostjo dela in poslovanja skupnosti izvaja pristojni upravni organ Skupščine občine Litija.
VIII.	LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
54.	člen
Skupnost sprejme svoj' obrambni načrt in izvršuje druge pravice in dolžnosti na področju ljudske obrambe v skladu z zakonom in'obrambnimi načrti ter sklepi družbenopolitičnih skupnosti, organizira in izvaja priprave za delo v vojni ter za zaščito in * reševanj e delovnih ljudi in materialnih dobrin ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah, zagotavlja sredstva za ljudsko obrambo in opravlja druge naloge, pomembne za ljudsko obrambo.
Za načrtne in učinkovite obrambne priprave skupnosti je odgovorna njena skupščina.
Skupnost določa načrt izvajanja obrambnih priprav v okviru svojih razvojnih načrtov oziroma programov dela ter v skladu s svojimi nalogami za delovanje ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni.
55.	člen
Za neposredno izvrševanje nalog s področja ljudske obrambe izvoli skupščina izmed delegatov odbor
za ljudsko obrambo in dijužbeno samozaščito. Odbor ima 5—7 članov.
Po položaju so člani odbora za LO in DS predsednik skupščine, predsednika obeh zborov in strokovni delavec skupnosti.
56.	člen
Odbor ima zlasti naslednje naloge:
—	sprejema in dopolnjuje obrambni načrt skupnosti,
—	usklajuje svoje obrambne priprave z obrambnimi pripravami Sveta za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri Skupščini občine Litija, občinskih samoupravnih interesnih skupnostih na področju socialnega varstva, izvajalci vzgojnovarstvene dejavnosti v občini in krajevnimi .skupnostmi,
—	predlaga obrambne elemente razvojnega načrta in drugih splošnih aktov ter ukrepov s področja ljudske obrambe, za katere je pristojna skupščina,
—	organizira obrambno vzgojo delavcev v strokovni službi in jih seznanja z njihovimi dolžnostmi v vojni glede na predvidene vojne razmere,
—	skrbi za izvajanje varnostnih in zaščitnih
ukrepov pri pripravah za ljudsko obrambo po načelih družbene samozaščite,	*
—	opravlja druge naloge s področja ljudske obrambe v skladu z zakonom.
57.	člen
V primeru, da bi nastopile izjemne razmere (izredne razmere, neposredna vojna nevarnost, vojna) mera skupnost prilagoditi- svoje delo načrtom za delo v teh razmerah in ukreniti vse potrebno za nemoteno delo ter odstranjevanje posledic takega stanja. Način dela skupnosti in njenih organov določi odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, če ni način delovanja v takih prilikah določil državni organ. Po prenehanju nevarnosti ali napada mora biti takoj sklicana seja skupščine, odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pa ji mora poročati o delu v času neposredne vojne nevarnosti ali nenadnega napada.
58.	člen
Skupnost se za usklajeno in učinkovito načrtovanje dela v izjemnih razmerah povezuje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbenimi in družbenopolitičnimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi.
59.	člen
Skupnost mora v samoupravnem sporazumu o temeljih planov in drugih planskih aktih zagotoviti tudi sredstva, potrebna za delo v izjemnih razmerah.
IX.	SAMOUPRAVNO PLANIRANJE V SKUPNOSTI
60.	člen
Nosilci samoupravnega in družbenega planiranja na področju družbenega varstva otrok so delavci, drugi delovni ljudje in občani, združeni v skupnosti.
Pravico in dolžnost planiranja uresničujejo delavci, drugi delovni ljudje in občani v skupnosti tako, da sklepajo samoupravne sporazume o temeljih plana skupnosti in sporazume o temeljih plana občine, da sprejemajo plane skupnosti in da ukrepajo ter delujejo za njihovo uresničevanje.
61.	člen
Planiranje v skupnosti „e splošnega pomena za občino Litija.
62.	člen
Skupnost planira dolgoročni, srednjeročni in letni razvoj družbenega varstva otrok.
Dolgoročni plan se sprejema za razdobje desetih let ali več. Srednjeročni plan se sprejema za razdobje petih let, z njim se določi uresničevanje usmeritev dolgoročnega plana.
Letni plan se sprejema za obdobje enega leta. z njim se določi uresničevanje usmeritev srednjeročnega plana.
63.	člen
Za postopek pri pripravljanju dolgoročnega plana se smiselno uporabljajo določbe tega statuta o postopku pri pripravljanju in sprejemanju srednjeročnega plana.
64.	člen
Planiranje v skupnosti se prične s sklepom o pripravi plana, ki ga sprejme skupščina.
S sklepom o pripravi plana določi skupščina roke, od katerih morajo biti planski akti pripravljeni in imenuje odbor za planiranje, ki je odgovoren za pripravo plana.
65.	člen
Odbor za pripravo plana šteje 5—-1 članov, ki izmed sebe izvolijo predsednika Odbor šteje 2—3 delegate iz zbora izvajalcev in 2—3 delegate iz zbora uporabnikov skupščine. Odbor za pripravo plana pripravi delovni program pripravljanja plana, določi roke za izvajanje posameznih opravil planiranja in nosilce opravil.
65. člen
Odbor za pripravo plana skupnosti pripravi strokovne podlage za oblikovanje elementov za sklepanje samoupravnega sporazuma o temelj h plana skupnosti po predhodni uskladitvi v Občinski skupnosti soc.al-nega varstva Litija.
Elemente iz prvega odstavka tega člena določi s sklepom skupščina.
67. člen
Elemente za sporazum iz 71 člena tega statuta sprejmejo delavci, drugi delovni ljudje in občani kot udeleženci samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti ter jih po svojih delegatih usklajujejo v skupščini.
68 člen
Uporabniki sprejemajo zlasti naslednje elemente:
—	vrste, obseg in kakovost programov vzgojno-varstvenih storitev,
—	razmestitev vzgojnovarstvenih zmogljivosti v skladu z zakonom določenimi pogoji za opravljanje vzgoj novarstvenega dela,
—	sredstva, ki jih uporabniki predvidevajo za izvedbo načrtovanih programov,
—	druge elemente v skladu z zakonom in samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti.
Izvajalci sprejemajo zlasti naslednje elemente:
—	vrste vzgojnovarstvenih programov, ki jih lahko izvajajo,
—	obseg kakovosti programov, ki jih lahko zagotovijo glede na kadrovske in materialne možnosti ob upoštevanju veljavnih standardov in normativov z& kakovost vzgoj novarstvenega dela v vzgojnovar-
stvenih organizacijah ter število otrok, ki jim lahko zagotovijo vzgojo in varstvo v okviru teh programov,
—	pričakovano ceno za posamezno vzgoj novar-stveno storitev oziroma povračilo za opravljanje programa teh storitev.
69. člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti vsebuje:
—	vrsto, obseg in kakovost .storitev po posameznih delih programa,
—	normative in standarde za opravljanje vzgoj-novarstvenega dela,
—	zagotovljeni program vzgoje in varstva predšolskih otrok, motenih v telesnem in duševnem razvoju,
—	dodatni program občinske skupnosti otroškega varstva,
—	merila za ugotavljanje povračila za opravljanje programa storitev, oziroma cene posameznih vzgojnovarstvenih storitev,
—	potrebna sredstva za izvedbo na1og skupnosti.
—	osnove in merila za oblikovanje sredstev zave zancev ter način združevanja sredstev in ukrepe za preprečevanje motenj v izpolnjevanju sprejetih obveznosti,
—	pogoje za uveljavitev pravic do solidarnosti obseg, osnove, merila, način ter zavezance za združevanje teh sredstev,
—	pogoje in merila za določanje soudeležbe star šev k plačilu posameznih vzgojnovarstvenih storitev
—	način ugotavljanja potrebrih' sredstev za posamezna leta v planskem obdobju
—	način ugotavljanja kakovosti storitev,
—	program graditve objektov ter sredstev, ki se združujejo v ta namen,
—	pogoje n merila za ugotavljanje denarnih pomoči.
—	način nadzora nad izvajanjem tega sporazuma.
70 člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti sprejemajo delavci, drugi delovni ljudje in občani preko svojih delegatov v skupščini.
Samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti je sprejet, ko skupščina ugotovi, da ga je sprejela večina delegatov, če, samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti otroškega varstva ne določa drugačno večino.
71.	člen
Na podlagi sprejetega samoupravnega sporazuma o temeljih piana skupnosti sprejemajo uporabniki in izvajalci v skupščini plan skupnosti, ki vsebuje zlasti določbe o:
—	politiki in srednjeročnih ciljih razvoja družbenega varstva otrok na območju občine,
■— nalogah, obveznostih in sredstvih prikazane po sestavinah iz samoupravnega sporazuma ti temeljih plana,
—	nalogah, ki jih prevzema skupnost po drugih zakonih, družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih,
—	organizacijskih, kadrovskih in materialnih ukrepih za uresničitev nalog določenih v planu.
#
X.	DRUŽBENOEKONOMSKI ODNOSI V SKUPNOSTI
72.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani združujejo sredstva za izvajanje nalog družbenega varstva otrok, ki se izvajajo v skupnosti na podlagi svobodne menjave dela.
Sredstva iz prvega odstavka tega člena, razporejajo in usmerjajo delavci, drugi delovni ljudje in občani na podlagi določb samoupravnega sporazuma o temeljili plana in drugih planskih dokumentov skupnosti.
XI.	STROKOVNA SLUŽBA SKUPNOSTI
73.	člen
Za opravljanje strokovnih, administrativnih, finančnih in drugih nalog za nemoteno poslovanje ustanovi skupnost .skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi občine delovno skupnost strokovne službe.	,
Skupščina skupnosti daje soglasje k določbam statuta strokovne službe, ki se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih je bila strokovna služba ustanovljena; k programu dela ter k razvidu del in nalog, ki jih opravlja strokovna služba.
i	74. člen
Pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev v delovni skupnosti strokovne službe ureja samoupravni sporazum, ki ga sklenejo delavci delovne skupnosti s skupnostjo in oštalimi ustanoviteljicami strokovne službe.
75.	člen
Delavci delovne skupnosti i strokovne službe pridobivajo dohodek iz celotnega prihodka, ki ga delovna skupnost ustvari s svobodno menjavo dela.
Pridobivanje prihodka ureja samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela med de'ovno skupnostjo strokovne službe in skupnostjo ter drugimi ustanoviteljicami strokovne službe na osnovi opravljenih storitev v skladu s sprejetim programom dela.
XII.	UVELJAVLJANJE DENARNIH IN MATERIALNIH PRAVIC
76.	člen
Pravico do nadomestila osebnih dohodkov v času porodniškega dopusta, pomoči pri oprem1! novorojenca in do denarne pomoči (52. člen zakona o družbenem varstvu otrok — Uradni list SRS, št. 35/79) uveljavita upravičenec z vložitvijo zahtevka pri Skupnosti otroškega varstva Litija (pristojnem organu skupnosti, ki odloča o zahtevku),
Ce občan ni zadovoljen z dokončno odločitvijo organa občinske skupnosti otroškega varstva, lahko v 30 dneh od prejema dokončne rešitve uveljavlja sodno varstvo pred posebnim sodiščem združenega dela, pred tem sodiščem lahko uveljavlja sodno varstvo tudi, če organ ne odloča v roku, ki je določen v samoupravnem splošnem aktu.
Do ustanovitve posebnega sodišča združenega dela občan uveljavlja sodno varstvo pri pristojnem sodišču združenega dela.
77.	člen
Merila za pridobitev in uveljavljanje pravic do denarnih pomoči in način dajanja teh pomoči se določi s posebnim aktom skupnosti.
78.	člen
Postopek za uveljavljanje denarnih in materialnih pravic se določi s posebnim pravilnikom, ki ga sprejme skupščina Skupnosti otroškega varstva Slovenije.
XIII.	JAVNOST DELA
79.	člen
Delo skujmosti je javno.
Skupnost obvešča delavce, druge delovne ljudi in občane o svojem delu, stanju in problemih po njihovih delegatih — skupščini in skupnih organih, preko sredstev javnega obveščanja in na drug primeren način.
80.	člen
Akti skupnosti in pomembnejše odločitve skupščine so ' objavljene v občinskem glasilu.
XIV. POSTOPEK ZA SPREJEM STATUTA
8	L člen
Statut sprejme skupščina na skupnem zasedanju obeh zborov po predhodni javni razpravi v trajanju 30 dni o osnutku statuta, ki ga prav tako sprejme skupščina.
82.	člen
Po istem postopku se izvršijo tudi spremembe in dopolnitve statuta, razen tistih, ki se nanašajo na uskladdev statuta z zakonodajo.
Spremembe in dopolnitve statuta, izhajajoče iz usklajevanja z novo zakonodajo, sprejme skupščina na skupnem zasedanju obeh zborov s sklepom.
83.	člen
Spremembe in dopolnitve statuta lahko predlaga , vsaka ustanoviteljica in tudi vsak delegat v skupščini.
XV PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
84.	člen
Ta statut začne veljati, ko ga sprejme‘skupščina in ko. nanj da soglasje Skupščina občine Litija, ter ko ja objavljen v Uradnem listu SRS.
85.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta statut preneha veljati dosedanji statut Skupnosti otroškega varstva Litija, sprejet na skupščini SOV Litija dne 21. 12. 1974, objavljen v Uradnem listu SRS, št 15 z dne 29. 5. 1975.
86.	člen
Skupščina skupnosti je dolžna v roku 60 dni po izvolitvi novih delegatov v delegacije uporabnikov in izvajalcev izvoliti organe v skladu s tem statutom. Sedanji organi skupnosti opravljajo svoje delo do poteka mandata sedanje skupščine.
St 05-52/55-81
Litija, dne 23. junija 1981.
Predsednica
skupščine OSOV Litija
Olga Slnrelh 1. r.
SLOVENSKA BISTRICA 1171.
Na podlagi določil 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82) in 213. člena statuta občine Slovenska Bistrica (MUV, št. 17/80 in 22/81) je Skupščina občine Slovenska Bistrica na 25. seji zbora združenega dela in na 24. seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. junija 1984 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o davkih občanov
1.	člen
Davek od osebnega dohodka delavcev, določen v
4.	členu občinksega odloka o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 13, 35 in 42/83 ter 3/84), se začasno — za obdobje od (1. 8. do 31. 12. 1984 — ukine.
2.	člen
V	10. členu odloka se znesek 12.000 din nadomesti z zneskom 52.000 din.
3.	člen
12.	člen odloka se spremeni in se glasi:
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki so vključeni v družbeno organizirano proizvodnjo, sprejemajo in izpolnjujejo obveznosti setvenih planov občine, se s pogojem, da obdelujejo zemljišča v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih, prizna' davčna olajšava, in sicer;
a) 70 Vo za kmete, ki imajo sklenjeno kompleksno letno pogodbo in upoštevajo strokovni kolobar, ki zajema vso proizvodnjo na kmetiji in ga pripravi strokovna služba Kmetijske zadruge Slovenska Bistrica, ter oddajo kmetijski zadrugi 350 kg žive teže mlado-pitanega goveda ali 1.5001 mleka ali 20.000 kg sadja ali 6.000 kg grozdja na 1 ha,
v b) 50 % za kmete, ki se vključujejo v proizvodnjo pšenice z 20 %> in sladkorne pese ter oljne repice z 10”/» njivskiH površin, ki so primerne za te kulture,
c)	30°/e za kmete, ki ne morejo sejati pšenice, sladkorne pese ali oljne repice, prodajo pa kmetijski zadrugi najmanj 350 kg žive teže mladopitanega goveda ali 1.5001 mleka na 1 ha površine ter nimajo sklenjene kompleksne letne pogodbe.
V	enakem'odstotku se olajšava prizna kmetom, ki imajo pretežni del svojih zemljišč v IV. skupini katastrskih občin in prodajo kmetijski zadrugi najmanj 250 kg živg teže mladopitanega goveda ali 1.0001 mleka na ha’površdne.
Olajšava se prizna ob letni odmeri davka zavezancem, ki so vključeni v družbeno organizirano proizvodnjo. Zavezanci, ki jim je bila priznana davčna olajšava, pa pogojev za olajšavo niso izpolnili, bodo po preteku leta za znesek priznane olajšave naknadno obremenjeni.
Kmetijska zadruga Slovenska Bistrica je dolžna do 1. marca zagotoviti podatke o davčnih zavezancih, ki so v preteklem letu izpolnili sprejete obveznosti po sklenjenih pogodbah in do 30. aprila podatke o zavezancih, ki so se vključili v družbeno organizirano proizvodnjo v tekočem letu.
4.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, določbe 2. in 3. člena tega odloka pa se uporabljajo od 1. 1. 1984 dalje.
St. 1/1-422-3/84
Slovenska Bistrica, dne 27. junija 1984.
Predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica Adolf Klokočovnik, dipl. ek. 1. r.
1178.
Na podlagi drugega odstavka 3. člena zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982 do 1985 (Uradni list SRS, št. 3/82) in 213. člena statuta občine Slovenska Bistrica (MUV, št. 17/80 in 22/81) je Skupščina občine Slovenska Bistrica na 25. seji zbora združenega dela in 24. seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. junija 1984 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—-1985
1.	člen
V 2. členu odloka o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Uradni list SRS, št. 27/82, 30/82 in 28/83), se stopnja 0,5 % nadomesti s stopnjo 0,85 °/o.
2.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati 1. 8. 1984.
St. 1/1-402-9/82
Slovenska Bistrica, dne 27. junija 1984.
Predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica
Adolf Klokočovnik, dipl. ek. 1. r.
1179.
Na podlagi 101. člena, v zvezi s 104. členom zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79) in 6. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 11/81) ter 213. člena statuta občine Slovenska Bistrica (MUV, št. 17/80 in 22/81) je Skupščina občine Slovenska Bistrica na 25. seji zbora združenega dela in na 24. seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. junija 1984 sprejela
. ODLOK
o uvedbi melioracijskega postopka in rabi kmetijskih zemljišč po izvedenih melioracijskih delih na območju Pobrež
1. člen
S tem odlokom se uvede melioracij skn postopek v k. o. Zg. Grušovje (v nadaljnjem besedilu: melioracija), način združevanja sredstev in način rabe zemljišč po izvedbi melioracije.
2.	člen
Melioracijsko območje leži v dolini Markečice in Oplotnice ter je omejeno s cesto Maribor—Celje, nadalje s potokom Cadramšico, s cesto Tepanje—Oplotnica in se konča pri naselju Dobrava.
Površina območja meri 130 ha.
Melioracijsko območje iz prvega odstavka tega člena je grafično prikazano na pregledni karti glavnega projekta v izmeri 1 :25.000 in karti 1 :3.000, ki sta sestavni del projekta, katerega je izdelalo Vodno gospodarsko poletje TOZD Hidroinženiring pod št. 1035/4-84 ter je na vpogled pri Kmetijski zadrugi Slovenska Bistrica in krajevni skupflosti Oplotnica. Iz projekta so razvidne natančne mere melioracijskega območja in celoten program urejanja ter uporabe zemljišč na tem območju.
3.	člen
Vsa kmetijska zemljišča na melioracijskem območju iz prejšnjega člena so v smislu 10. člena zakona o kmetijskih zemljiščih razvrščena v prvo območje razvrstitve kmetijskih zemljišč.
4.	člen
Investitor melioracije po 2. členu tega odloka je Kmetijska zadruga Slovenska Bistrica.
5.	člen
Sredstva za melioracijo zagotovi investitor. Za zemljišča v lastnini zasebnih kmetijskih proizvajalcev, drugih občanov ali civilnopravnih oseb ter za zemljišča organizacij združenega dela si investitor zagotovi vračilo potrebnih sredstev od teh oseb na podlagi pogodbe.
Če ne pride do sklčnitve pogodb iz prejšnjega odstavka tega člena, se dela izvedejo v skladu s 109. členom zakona o kmetijskih zemljiščih.
Lastniki oziroma uporabniki zemljišč lahko poravnajo svoje obveznosti tudi v skladu z določili 106. člena in 107. člena zakona o kmetijskih zemljiščih.
6.	člen
Lastniki in uporabniki zemljišč na melioracijskem območju morajo vzdrževati objekte in naprave na svojih zemljiščih tako, da so trajno uporabni. Za skupna vzdrževalna dela morajo prispevati sorazmerni del stroškov.
V pogodbi ali odločbi iz 5. člena tega odloka se v skladu s 110. členom zakona o kmetijskih zemljiščih podrobno določi način vzdrževanja objektov In naprav na zemljiščih lastnikov in uporabnikov zemljišč.
7.	člen
Investitor je dolžan voditi evidenco o materialnem in finančnem poslovanju ter jo sredstvih za izvedbo melioracij in za vzdrževanje objektov ter naprav.
8.	člen
Lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju morajo po končani melioraciji prilagoditi rabo melioriranih kmetijskih zemljišč proizvodnemu programu, ki je podlaga za izvedbo melioracije.
V skladu s 112. členom zakona o kmetijskih zemljiščih mora biti program usklajen z družbenim planom občine in proizvodnim planom investitorja.
9.	člen
Lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju so za dobo 10 let po končanih melioracijah oproščeni davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti oziroma davka od dohodka temeljne organizacije, združenega dela, ki se nanaša na sorazmerni del dohodka na melioriranih zemljiščih, tako kot to urejajo predpisi o davkih občanov.
10.	člen
Lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč ha melioracijskem območju so dolžni sami posekati in odstraniti drevje in grmičevje s kmetijskih zemljišč, » ki jih imajo v lasti oziroma v upravljanju.
Roki za dokončanje del po prejšnjem odstavku so določeni v programu izvedbe melioracijskih del, katerega sprejme investitor. Investitor je dolžan obvestiti o rokih izvedbe teh del lastnike in uporabnike kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju iz prvega odstavka 2. člena tega odloka.
11.	člen
Kmetijska zemljiška skupnost občine Slovenska Bistrica je dala soglasje k izvedbi melioracijskih del na območju iz prvega 'odstavka 2. člena tega odloka štev. 60/84 z dne 25. 4. 1984.
12.	člen
Na podlagi tega odloka izda Skupščina občine Slovenska Bistrica v skladu z določili 80. člena zakona o kmetijskih zemljiščih odločbo o uvedbi komasacijskega postopka.
13.	člen
Začetek melioracijskih del po tem odloku določi na predlog investitorja občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo.	’
14.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka nastopijo na melioracijskem območju iz prvega odstavka 2. člena tega odloka posledice iz 102. člena zakona o kmetijskih zemljiščih.
15.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po ob j h vi v Uradnem listu SRS.
Št. 1/1-324-3/84
Slovenska Bistrica, dne 27. junija 1984.
Predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica
Adolf Klokočovnik, dipl. ek. 1. r.
1180.
Na podlagi 212. člena in v skladu z 8. členom statuta občine Slovenska Bistrica (MUV, št. 17/80 in 22/81) je Skupščina občine Slovenska Bistrica dne 26. junija 1984 na 23. seji družbenopolitičnega zbora ter dne 27. junija 1984, na 25. seji zbora združenega dela in 24. seji zbora krajevnih skupnosti sprejela
ODLOK
o grbu in zastavi občine Slovenska Dištriea
1.	člen
Občina Slovenska Bistrica ima grb in zastavo, ki ju je dovoljeno uporabljati le v predpisani obliki in v skladu z določili tega odloka.
2.	člen
Grb občine Slovenska Bistrica ima obliko ščita s poljem rdeče barve. Na rdečem polju je nazobčano obzidje srebrne barve s petimi cinami, za katerim sc dvigajo trije stolpi srebrne barve. Srednji stolp je širši in višji ter se končuje š tremi cinami. V zgornji polovici tega stolpa je romansko okno — bifora Stranska stolpa imata rdečo koničasto streho, pod katero so nakazane tri galerije, in rumeno kroglo na vrhu. V obzidju je troje ločenih obokanih vrat, od katerih so srednja večja.
Nad ščitom je napis OBČINA SLOVENSKA BISTRICA.
Grbu občine Slovenska Bistrica je osnova grafična podoba; barvna uporaba in načini reprodukcije so določeni z grafično prilogo, ki je sestavni del tega odloka.
3.	člen
Zastava občine Slovenska Bistrica je belo-rdeče barve z grbom občine Slovenska Bistrica na sredi.
Razmerje med širino in dolžino je 1:2.
Barvi zastave si vrstita vodoravno: bela zgoraj, rdeča spodaj.
Središče grba je v presečišču- diagonal zastave.
Zgornji rob grba oziroma napis OBČINA SLOVENSKA BISTRICA je vedno obrnjen k izhodišču zastave.
4.	člen
Za pravilno uporabo grba in zastave občine Slovenska Bistrica (v nadaljnjem besedilu: grb in zastava) skrbi upravni organ, pristojen za občo upravo; le-ta daje potrebna pojasnila, sprejema vloge za izdajo dovoljenja o uporabi grba in zastave, opravlja vsa strokovna in administrativna opravila v zvezi s temi vldgami ter vodi evidenco izdanih dovoljenj.
5.	člen
Zastave občine se izobesijo v počastitev državnih in republiških praznikov, občinskega praznika in krajevnih praznikov, ob komemoracijah, pomembnejših kulturnih in športnih prireditvah, obiskih uradnih delegacij pobratenih in prijateljskih občin ter ob drugih podobnih' priložnostih. -
Zastave občine se izobesijo v času praznikov in prireditev, navedenih v prvem odstavku tega člena, na zgradbi, kjer je sedež skupščine občine, ter na drugih javnih zgradbah oziroma mestih, kjer je prireditev.
Predsednik skupščine občihe lahko odreci, da se zastave občine izobesijo tudi na drugih zgradbah, zlasti ob slavnostni seji skupščine občine, prazniku, občine, slovesni ali kulturni prireditvi, pomembni za občino, ali kadar predstavniki skupščine občine sprejemajo uradne obiske najvišjih zveznik;, ali republiških predstavnikov7.
Zastava občine se izobesi v času sklepanja zakonskih zvez tudi v prostoru, v katerem sč sklepajo zakonske zveze.
6.	člen
Izobešene zastave morajo biti primernega videza in. se odstranijo najkasneje v 21 urah za tem. ko je prenehal razlog, zaradi katerega so bile izobešene/
7.	člen
Grb občine se uporab ja zlasti:
—	na slavnostni seji skupščine občine.
—	ob sprejemu ,uradhih delegacij v občini Slo-ehska Bistrica,
—	ob prireditvah, ki predstavljajo občino,
—	na listinah, ki jih izstavlja skupščina občine v slovesni obliki,
—	ob slavnostih v zvezi z izvajanjem pristojnosti upravnih organov skupščine občine,
—	na žigih krajevnih skupnosti s sedežem na območju občine Slovenska Bistrici,
—	na drugih slovesnih listinah ali priznanjih, ki jih podeljujejo samoupravne organizacije in skupnosti.
Grb občine, odtisnjen na pismu, ovitku ali vizitki, lahko uporab'jata predsednik skupščine občine in predsednik izvršnega sveta skupščine občine v zadevah, ki se nanašajo na opravljanje njunih funkcij v občini.
8.	člen
Organi družbenopolitične skupnosti, organizacije združenega dela, družbenopolitične organizacije, druge samoupravne organizacije in skupnosti ter društva, ki imajo sedež v občini Slovenska Bistrica, lahko zaprosijo, da se jim dovoli uporaba grba v določenih primerih ali prostorih, zlasti pa:
—	v njihovi firmi ali imenu,
—	v njihovem zaščitnem znaku,
—	v obliki našitkov ali značk na društvenih praporih. delovnih oblekah — uniformah,
— V ob "liki spominkov ali značk.
9.	člen
Vlogi za izdajo dovoljenja ža uporabo grba mora biti priložena ustrezna dokumentacija s tehničnimi podatki in namenom uporabe grba.	s
Tehnična dokumentacija mora Vsebovati ime in naslov izdelovalca grba. opis tehnike (ofsei 1:'k. situ tisk, barvni tisk, reliefni tisk, perorisba ali druge
vrste tiska, suha tehnika, vezenj e, fotografija itd.) in količino.
10.	člen
Grb in zastavo lahko izdelujejo na podlagi dovoljenja, ki ga predloži naročnik iz 8. člena tega odloka, organizacija združenega dela in samostojni obrtniki, ki opravljajo kot svojo glavno dejavnost tiskarska, slikarska ali šiviljska (vezenje) dela.
11.	člen
Uporabo grba in zastave občine dovoljuje, razen v primerih, navedenih v 5. in 7. členu tega odloka, občinski upravni organ, pristojen za občo upravo, po poprejšnjem soglasju predsednika skupščine občine.
Uporabo zastave občine dovoljuje pod pogoji, določenimi s tem odlokom, tudi občinski upravni organ, pristojen za notranje zadeve, kadar odloča o upravnih zadevah v zvezi z Izvajanjem zakona o javnih shodih in prireditvah ter zakona o prekrških zoper javni red in mir.
V odločbi, š katero se dovoljuje uporaba grba in zastave, se določijo pogoji, s katerimi se dovoljuje uporaba, omejuje uporaba samo za določen namen ali določi rok, do katerega je uporaba dovoljena.
Izdano dovoljenje lahko pristojni občinski upravni organ prekliče, če ugotovi, da uporabnik ne upošteva pogojev, ki so navedeni v odločbi oziroma dovoljenju, ali ne skrbi za primeren videz grba oziroma zastave, ali če s svojim poslovanjem škodi ugledu občine.
12.	člen
Z denarno kaznijo 1.030 do 10.000 din se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba in zasebni obrtnik, če uporablja oziroma izdeluje grb ali zastavo občine v nasprotju z določili tega odloka.
Z denarno kaznijo 500 do 5.000 dinarjev se kaznuje za prekršek iz prvega Odstavka tega člena tudi odgovorna oseba pravne osebe.
Če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena fizična oseba, še kaznuje z denarno kaznijo 30o do 3.000 dinarjev.
13.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1/1-011-1/ŠO
Slovenska Bistrica, dne 27. junija 1984.
Predščdnik Skuibščine občine SlOvčAška Bištrica
Adolf Klokočovnik, dipl. ek. 1. r.
1181.
Na čhitiafci 10. člena zSkrma d skupnostih socialnega varstva (Uradni list SRS št 8/80) in 213. clnha statuta občine SldVčnška Bisthlča (itiedobčinski uradni
vestnik, št 17/80 in 22/81) je Skupščina občine Slovenska Bistrica na 25. seji zbora združenega dela in 24. seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. junija 1084 sprejela
SKLEP
o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Občinske skupnosti socialnega varstva Slovenska Bistrica ter k statutu te skupnosti
1.	člen
Skupščina občine Slovenska Bistrica daje soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Občinske skupnosti socialnega varstva Slovenska Bistrica in k statutu Občinske skupnosti socialnega varstva Slovenska Bistrica.
2.	člen
Sk’ep o soglasju se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1/1-016-5/84
Slovenska Bistrica, dne 27. junija 1984.
Predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica
Adolf Klokočovnik, dipl. ek. 1. r.
1182.
Na podlagi 278. člena statuta občine Slovenska Bistrica in 9. točke odioka o pogojih in načinu oblikovanja ccn in družbeni kontroli cen v letu 1984 (Uradni list SFRJ, št. 23/84) ter na podlagi dogovora o izhodiščih za določanje cen nekaterih proizvodov in storitev iz pristojnosti občin v letu 1984 (Uradni list SRS, št. 15/84) je Izvršni svet Skupščine občine Slovenska Bistrica na 69. in 70. seji dne 19. in 26. junija 1934 sprejel
SKLEP
o povišanju cen komunalnih storitev in stanarin v občini Slovenska Bistrica
I
Cene komunalnih storitev se lahko v letu 1984 povišajo do 38 %>, in sicer prečrpavanje in distribucija Vbde:
—	od gospodinjstev	do 38%
—	za ostale odjemalče	do 38%
Komunalno podjetje Slovenska Bistrica bo nove
cene lahko pričelo uveljavljati s 15. 7. 1984.
II
Cene stanarin v občini Slovenska Bistrica se lahko v povprečju povečajo v letu 1984 do 35 % ob upoštevanju novega točkovanja.
Samoupravna stanovanjska skupnost Slovenska Bistrica lahko Uveljavi hove cene s 1. 9. 1984.
III
Ta'Sklep se objavi v Uradnem listu SRS in prične veljati naslednji dah pb objavi.
St. 1/3-38-68/83
Slovenska Bistrica, dne 26. junija 1984.
Predsednik IžVtšhega Sveta Skupščine občine SIdvenska Bistrica Stanislav KdVdlč, dilil. inž. 1. r.
SLOVENSKE KONJICE
1183.
Na podlagi 12. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) je pristojni organ Občinske raziskovalne skupnosti Slovenske Konjice sprejel
SKLEP
o višini in vplačilu razlike prispevka za Občinsko raziskovalno skupnost Slovenske Konjice
1
Prispevek za Občinsko raziskovalno skupnost Slovenske Konjice v letu 1984 znaša 0,03 °/o iz dohodka na osnovi dohodka.
2
Temeljne organizacije združenega dela in drugi uporabniki družbenih sredstev vplačajo ob vplačilu mesečne akontacije prispevka za Občinsko raziskovalno skupnost tudi razliko med plačanim zneskom akontacij tega prispevka v obdobju januar—junij 1984 in poračunano obveznostjo tega prispevka na dohodek, ugotovljen s periodičnim obračunom Za isto obdobje.
S sprejetjem tega sklepa preneha veljati sklep o začasnem prenehanju vplačila prispevkov iz dohodka na osnovi dohodka, za Občinsko raziskovalno skupnost Slovenske Konjice, Uradni list SRS, št. 13/84.
Predsednik
skupščine
Stane Kokelj, dipl. inž. 1. r.
1184.
Na podlagi 24. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81) in 15. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Slovenske Konjice za obdobje 1981—1985 je skupščina Samoupravne stanovanjski skupnosti Slovenske Konjice na seji dne 27. junija 1984 sprejela
SKLEP
o znižanju stanovanjskega prispevka združenih sredstev vzajemnosti iz čistega dohodka za leto 1984
I
Spremeni se 14 člen samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Slovenske Konjice za obdobje 1981—1985 tako, da se glasi:
Udeleženci Samoupravnega sporazuma bomo za lastne potrebe nakupa družbeno najemnih stanovanj, kreditiranje zasebne graditve namenjali najmanj 4,02 odstotka od BOD iz sredstev čistega dohodka. II
II
Spremeni se 2. odstavek 15. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Slovenske Konjice za obdobje 1981—1985 tako, da se glasi:
Za vzajemnost na ravni občine bomo združevali 0,830 “/o BOD in vzajemnost na ravni republike 0,020 odstotka BOD, skupaj torej 0,850 %> BOD iz čistega dohodka.
III
Spremenjene stopnje združevanja prispevka za vzajemnost na ravni občine in republike veljajo za obdobje od 1. julija 1984 do 31. decembra 1984.
IV
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik skupščine
Mirko Klemen l.r.
1185.
Na podlagi 74. člena zakona, o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76), 8. in 10. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom v občini Slovenske Konjice za obdobje 1981—1985 je skupščina Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom Slovenske Konjice na seji dne 29. junija 1984 sprejela
SKLEP
o znižanju prispevka za varstvo pred požarom v občini Slovenske Konjice za leto 1984
I
Prispevek za varstvo pred požarom, ki ga plačujejo delavci v temlejnih in drugih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih in delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost v 'občini Slovenske Konjice znaša od 1. julija 1984 0,23 odstotka iz dohodka — osnova bruto OD.
II
Znižana stopnja prispevka za varstvo pred požarom velja za obdobje od 1. julija 1984 do 31. decembra 1984.
III
Ta sklep velja po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1984 do 31. decembra 1984.
Predsednik skupščine
Franc Hlastec 1. r.
ŠMARJE PRI JELŠAH
1186.
Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73 in 17/83) in 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75, 10/75, 3/78, 6/82 in 21/83) je Skupščina občine Šmarje pri Jelšah na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 13. junija 1984 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o uvedbi samoprispevka za financiranje programov krajevnih skupnosti in dogovorjenega skupnega programa v občini Šmarje pri Jelšah za obdobje 1982—1986
1.	člen
V 5. točki prvega odstavka 4. člena odloka o uvedbi samoprispevka za financiranje programov krajevnih skupnosti in dogovorjenega skupnega programu v občini Šmarje pri Jelšah za obdobje 1982—1986 (Uradni list SRS, št. 37/81) se stopnja 5 odstotkov nadomesti s stopnjo 1,15 odstotka.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984.
St. 402-3/84-1
Šmarje pri Jelšah, dne 13. junija 1984.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Anton Direnbek, inž. 1. r.
1187.
Na podlagi 97. člena obrtnega zakona (Uradni) list SRS, št. 1/79) in 215. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS. št. 5/75, 10/75, 3/78, 6-82 in 21/83) sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Šmarje pri Jelšah dne 13. junija 1984 sprejela
ODLOK
o sprejemanju gostov na prenočišče in hrano pri zasebnih gospodinjstvih
1.	člen
Občani lahko v svojih gospodinjstvih in počitniških hišah sprejemajo na prenočevanje goste ter jim nudijo hrano in pijačo (v nadaljnjem besedilu sobodajalci) v skladu s predpisi, ki urejajo to področje dejavnosti in pod pogoji, ki jih s tem odlokom predpisuje občinska skupščina.
2.	člen
Pred pričetkom opravljanja dejavnosti iz 1. člena tega odloka morajo sobodajalci sprejemanje gostov na prenočevanje priglasiti pristojnemu občinskemu upravnemu organu. Le-ta po komisijskem ogledu Prostorov in opreme izda sobodajalcu potrdilo, ki vsebuje podatke o številu sob in ležišč, kategoriji turističnih sob, časovnem oddajanju sob (celoletno, sezonsko) kakor tudi podatek ali gospodinjstvo gostom nudi prehrano.
3.	člen
Sobodajalci smejo svojo dejavnost opravljati le s posredovanjem organizacij združenega dela s področja gostinstva in turizma s sedežem v občini Šmarje pri Jelšah oziroma s posredovanjem turističnih društev v krajih, kjer ni organizacij združenega dela s področja gostinstva in turizma.
4.	člen
Gostinsko turistične organizacije in turistična društva iz prejšnjega člena odloka morajo dejavnost Posredovanja pri oddajanju zasebnih sob gostom ustrezno registrirati pri pristojnemu organu.
5.	člen
Potem, ko je izdano potrdilo iz 2. člena tega odloka, sklenejo sobodajalci z organizacijo združenega dela s področja gostinstva in turizma oz. turističnim društvom ustrezno pogodbo o poslovnem sodelovanju,
6.	člen
V samoupravnih aktih morajo organizacije združenega dela s področja gostinstva in turizma opredeliti status sobodajalcev in sicer predvsem način njihovega delovanja v samoupravnih organih, postopek imenovanja v le-te in način ugotavljanja skupnega prihodka ter njegovo delitev.
7.	člen
Organizacije združenega dela s področja gostinstva in turizma, ki so registrirane za posredovanje pri oddajanju turističnih sob in turistična društva so dolžni s sobodajalci skleniti samoupravni sporazum o trajnem poslovnem sodelovanju, ki ureja zlasti:
—	cilje združevanja dela in sredstev,
—	obseg in način medsebojnega sodelovanja,
—	ustanovitev skupnega organa za odločanje o zadevah, ki izvirajo iz združenega dela in sredstev,
—	merila za oblikovanje cen,
—	način, osnove in merila za ugotavljanje in razporejanje skupnega prihodka ter roke v katerih se obračunava,
—	način reševanja morebitnih sporov iz skupnega poslovanja,
—	način in pogoje za spremembo oz. prenehanje sporazuma.
8.	člen
Samoupravni sporazum podpiše v imenu sobodajalcev ustrezna institucija s področja gostinstva in turizma (sekcija, združenje, odbor, komisija ipd.).
9.	člen
Organizacije združenega dela s področja gostinstva in turizma so dolžne vskladiti svoje samoupravne akte z določili 4. in 7. člena tega odloka v 6 mesecih od njegovega sprejema.
10.	člen
Sobodajalci so dolžni opravljati vsa opravila v zvezi s prijavljanjem in odjavljanjem gostov.
11.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka vršijo pristojni inšpekcijski organi.
/	12. člen
Za kršitev določil tega odloka se uporabljajo kazenske določbe 2. točke 140. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS. št. 1/79 in 6/83) ter določbe 21. in 22. člena zakona o evidenci nastanitve občanov in o registru prebivalstva (Uradni list SRS, št. 6/83).
13.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o načinu oddajanja sob občanov za prenočevanje (Uradni list SRS, št. 17/74).
14.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS
SKLEP
o opredelitvi kmetij v občini Šmarje pri Jelšah v v hribovite in nižinske
St. 332-1/84-1
Šmarje pri Jelšah, dne 26. junija 1984.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Anton Direnbek, inž. L r.
1188.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 215. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75, 10/75, 3/78. 6-82 in. 21/83) in 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73 in 1/82) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 13. julija 1984 sprejela
1.	člen
S tem sklepom se razvrščajo kmetijska zemljišča v občini Šmarje pri Jelšah v hribovita ih nižinska na osnovi naslednjih meril:
—	dostopnost kmetije
—	oddaljenost kmetije od različnih komunikacijskih centrov
—	obdelovalne razmere
—	podnebno pridelovalne možnosti
—	nadmorska višma
2.	člen
Na osnovi meril iz prejšnjega člena se posamezna kmetijska zemljišča ozirpma naselja razvrstijo:
1.	V hribovita in pretežno hribovita:
SKLEP
o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov za leto 1983
I
Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov občanov občine Šmarje pri Jelšah za leto 1983
II
Zaključni račun davkov in prispevkov za leto 1983 izkažuje:
din
—	začetni saldo 1/1-1933
—	obremenitve v letu 1983
—	plačila v letu .1983
—	zaostanek 31/1-1983
10,891.249.15 194.304624 85 191,998 577.00 13,197.297,00
III
Letni davčni zaključni račlm vsebuje bilanco, bruto bilanco in pregled individualnih dolgov oziroma preplačil za prispevke in davke.
IV
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Anton Dirnbek, inž. 1. r.
1189.
Na osnovi dogovora o enotni politiki in ukrepih pri pospeševanju proizvodnje hrane, sklepov in usmeritev, poročila o izvajanju zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 v letu 1982, na pobudo Zadružne zveze Slovenije in 215. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 4/75. 10/75, 3/82, 21/83) sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti na seji dne 13. junija 1984 sprejela
KS Bistrica ob Sotli
Hrastje, razen Stadler Ivan, Dekmanca. Križan vrh. Kunšperk. Pies. Srebrnik. Trebče, Žagaj pri Bistrici razen kmetije Kunej Jožefa. Stadler Jože. Hudina Jože. Bokal Jože. Kunst Frani- Zupan Anton Jožeta, Kunst Stanko, Penič Franc. Korenini Miha, Krame Ana, Mišja Marija Črešnjevec,
KS Buče
Buče, Vrenska gorca, OltniCe, Zece, Pecelj KS Donačka gora
Donačka gola, Sv. Jufij. Tlake, Žahenberc KS Dobovec Dobovec, Log,
KS Kostrivnica
Podturn, Sp. Gebernik, Zg. Gabernik. Grevenlk. Gabrovec. Čača vas. Sp Kostrivnica, Zg. Kostrivnica, Brezje. Kamna gorca. Podplat. Žagaj pod Bočem
KS Kristan, vrh
Kristan vrh, Kačji dol, Hajnsko Grliče, Laže KS Kozje
Ješovec pri Kozjem, Veternik, Zdole KS Lesično
Pilštanj, Klake. Drensko rebro, Lesično razen kmetij: Regina Alojz. Lupše Ivana in Rebernik Ivana, Doblež'če, Gostinca, Pristava pri Lesičnem, Gubno
KS Mestinje
Pijovci, Krtince, Topolovec, Lemberg, Stranje, Mestinje
KS Osredek Osredek
KS Pristava pri Mestinju
Nazbiše. Jerčin. Vidoviča, Venarje, Sv. Ema, Cmereška gorca, tloginska gorca
KS Polje ob Sotli Lastnič. Brezovec, Prelaško KS Podčetrtek
Podčetrtek, Slake, Supote, Rudhiea. Imenska gol--
KS Podsreda
Gorjane, Podsreda, Poklek, Vojsko, Gradišče
KS Rogatec
Brezovec
KS Rogaška Slatina
Gradiški dol, Sp. Negonje, Zg. Negonje, Irje, Tekačevo, Male Rodne, Velike Rodne, Topole, Cerovec, Zg. Sečovo, Sp. Sečovo, Tuncovec, Tržišče. Plat, Gaberce, Ceste, Brestovec, Rajnkovec, Vinec, Pristavica, Kamence. Nimno, Prnek
KS Sladka gora
Sladka gora, Polžanska vas, Polžanska gorca, Nova vas, Jerovska vas, Beli potok, Pečica KS Stojno selo Stojno selo. Strmec KS Šentvid
Bodrež, Bodrišna vas, Gornja vas, Zavrže, Plati novec, Lipovec, Rakovec, Sp. Ponkvica
KS Šmarje pri Jelšah
Korpule, Predenca, Vinski vrh pri Šmarju, Globoko. Šenovica. Predel. Vrh. Močle. Vodenovo, So-tensko. Bobovo. Preloge. Brecljevo. Ježovec, K,amnik, Cerovec, Dol, Dragomilo, Jazbine, Koretno, Konuško, Serovo
KS Tinsko
Sp. Tinsko, Zg. Tinsko KS Vinski vrh
Vinski vrh, Grobelcc, Babna gora, Babna brda, Babna reka. Bukovje, Brezje, Lekmarje
KS Virštanj Virštanj. Verače, Sela KS Zagorje
Zagorje, Bistrica, Topolovo KS Zibika
Orehovec Strtenica. Škofija, Vršna vas, Bezgovi-ca. Pustike, Zibika, razen kmetij: Cokl Hinko, Zidar Jože, Zlatolas Mirko. Kocjan Alojzija, Vrbek Anton, Šeligo Milena, Slipčič Anton, Zidar Jože, Kajba Roza
2.	V nižinska in pretežno nižinka:
KS Bistrica ob Sotli
Bistrica ob Sotli, razen kmetij: Splajt Karel. Omerzo Franc, Juriško Ivan, Bovha Ivan, Babič Marjan, Kunst Anton, Jazbec Marija, Starešina Vili, Kunej Martin, Ulčnik Viktorija, Kramer Ana, Žagar Ivan, Kunšperk, razen kmetij: Babič Ivan. Pavlin Jože. Babič Anton. Gregl Antonija. Kovačič Marjan. Požeg Jože, Božiček Gizela, Lah Franc. Krošer Ivan, Pratengrazer Jože, Gregl Ivan, Geršak Jože, Najger Ivan,
Polje pri Bistrici
KS Dobovec Trlično KS Kozje
Kozje, razen kmetij: Valenčak Franc. Volavšek Karla, Klobasa Vilija. Centrih jjaneza. Brglez Antona, Povalej Mirka, Jazbec Ivana, Bračun Franca
KS Podčetrtek Imeno, Golobinjek KS Polje ob Sotli Polje ob Sotli, Sedlarjevo KS Pristava pri Mestinju
Dol pri Pristavi, razen kmetij: Smeh Anton, Šket Fanika in Lipnik Jože
Sodna vas, razen kmetij: Dravinec Dominik, Zol-ger Vinko, Krašovec Marija in Ocvirk Frančiška
Sp. Mestinje, razen kmetij: Pečko Matija in Kosa-ber Viktor
Pristava, razen kmetij: Tiplišelc Janez, Gaberšek Cilka, Ogrizek Franc, Ana in Ogrizek Franc, Ivanka
KS Rogaška Slatina
Ratanska vas, Rogaška Slatina, Rjavica
KS Rogatec
Rogatec
KS Šentvid	e
Šentvid, Sp." Selce, Grobelno KS Šmarje pri Jelšah
Šmarje pri Jelšah, Belo, Dvor, Gaj, Za drže, Za-stranje, razen kmetije Šramel Ivana in Pilko Antona,
Mala Pristava, razen kmetij Jagodič Ivana in An-dreluh Marjana
KS Zibika Zibiška vas
3.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati s 1. januarjem 1985
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Anton Dirnbck, inž. 1. r.
VRHNIKA
1190.
Na podlagi G. in 11 člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS. št. 44'82) ter 201. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79 in 5/82) je Skupščina občine Vrhnika, nk seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. junija 1984 sprejela •
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
1.	člen
V	odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 12/83. 1/84 in 12/84); se v 7. členu stopnja 13 °/i> nadomesti s stopnjo 10 %>.
2.	člen
V	15. členu se doda 5. odstavek, ki se glasi: Zavezancem za davek iz kmetijstva, ki so vključeni v družbeno organizirano proizvodnjo, sprejemajo in izpolnjujejo obveznosti setvenih planov in oddajajo tržne viške mleka, živine, pšenide in krompirja, se prizna olajšava največ do 70 Vo odmerjenega davka in sicer:
U
Vrsta proizvoda				Najmanjša oddana količina na 1.000 din KD negozdnih zemljišč po katastrskih občinah					
	II. skupina k. o.			III. skupina k. o.			IV.	skupina k. o.	
mleko v 1 ali	325	260	220	250	200	170	150	120	100
govedo živa teža	46	37	32	36	30	24	22	17	15
v kg ali pšenica v kg ali	150	130	120	115	100	90	72	60	54
krompir v kg	625	520	460	480	400	350	300	220	180
Znižanje davka znaša	70 %>	50%	30%	70%	50%	30%	70%	50%	30%
—	navedena olajšava se prazna ob letni odmeri davka iz kmetijske dejavnosti na podlagi podatkov iz sklenjenih pogodb za tekoče leto,
—	poračun priznanih olajšav se opravi po podatkih o realizaciji sklenjenih pogodb,
—	podatke za dokončno priznanje olajšav predložijo občinski upravi za družbene prihodke do 15. februarja, pristojne delovne organizacije in kmetijske zadruge.
3.	člen
V prvem odstavku 17. člena se znesek 18.000 din nadomesti z zneskom 75.000 din.
4.	člen
Prvi odstavek 20. člena se spremeni tako, da se glasi:
Zavezancem za davek iz kmetijske dejavnosti, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje ter združeni kmetje, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, se prizna davčna olajšava, če vlagajo sredstva za novo oziroma nadomestno gradnjo, popravilo ali obnovo kmetijske stanovanjske hiše.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984.
St. 4/1-010-06/84
Vrhnika, dne 28. junija 1984.
___	.	Predsednik
skupščine občine Vrhnika
Andrej Vidovič 1. r.
1191.
Na podlagi 143. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80), 18. in 19. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 31/79 in 5/82) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti dne 28. junija 1984 sprejela
ODLOK
o urejanju prostora v občini Vrhnika
I.	SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen
Urejanje prostora in posegi v prostor se izvajajo v skladu s sprejetim družbenim planom občine Vrhnika za obdobje 1981—1985 in spremembami tega plana, na podlagi dosedaj sprejete in usklajene urbanistične dokumentacije, ki je v skladu z družbenim planom ter
na podlagi urbanistične dokumentacije, ki bo sprejeta v skladu z rešitvami družbenega plana.
2.	člen
Pri urejanju prostora in pri posegih v prostor mora biti zagotovljeno:
1.	smotrna prostorska organizacija in ureditev stanovanjskih,. centralnih, industrijskih in , drugih območij ter njihova navezava na javno, prometno, energetsko in komunalno omrežje;
2.	opremljenost območij in naselij z infrastrukturnimi objekti in napravami, racionalna gradnja novih ter optimalna uporaba že zgrajenih infrastrukturnih objektov;
3.	varovanje kmetijskih zemljišč;
4.	varovanje gozdnih zemljišč;
5.	varovanje naravne in kulturne dediščine;
6.	varovanje rezervatov pitne vode;
7.	varovanje rezervatov prometne in energetske infrastrukture;
8.	varovanje stanovanjskih območij pred hrupom ter drugimi škodljivimi vplivi;
9.	čiščenje odpadnih voda;
10.	prenova in oživitev starih mestnih in vaških jeder:
11.	varovanje humanega delovnega ter bivalnega okolja;
12.	obramba in zaščita prebivalstva ter materialnih in drugih dobrin.
3.	člen
V	občini Vrhnika se bodo naselja razvijala na naslednji način:
a)	pospešeno rast bo imelo:
1.	območje mesta Vrhnika
2.	Borovnica, Laze in Dol
b)	zmerno rast bodo imela:
1.	naselja borovniškega funkcijskega območja: Dražica, Ohonica, Lašče, Pristava, Brezovica, Niževci, Zabočevo, Breg in Pako,
2.	naselja na višjih legah: gravitacijsko območje Zaplane in gravitacijsko območje Pokojišča
3.	podlipsko gravitacijsko območje
4.	naselja Lesno brdo. Stara Vrhnika, Sinja gorica, Verd in Log
c)	umirjeno rast bo imel:
1. del naselitvenega območja med Vrhniko in Ljubljano: z naselji Drenov grič, Dragomer, Mala in Velika Ligo j na in Bevke
d)	mirujočo rast bo imelo:
območje Blatne Brezovice.
4.	člen
V	skladu z opredeljenim razvojem naselij v 3. členu tega odloka so z družbenim planom občine do-
ločena zemljišča, katerih osnovna raba bo zaradi gradenj spremenjena. V teh ombočjih bomo zagotovili predvsem družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo z ustrezno gostoto. Proizvodne in storitvene dejavnosti bomo usmerjali v za to določena območja. Pri izvajanju gradenj bomo zagotovili potrebno prometno, energetsko in komunalno infrastrukturo.
II. UPORABA ZEMLJIŠČA
5.	člen
ou
Zemljišča se smejo uporabljati le za namene, ki jih določa prostorski del srednjeročnega družbenega plana občine. Gradbeni posegi v zazidalnih območjih, ki so določena s srednjeročnim planom občine, se urejajo s pogoji tega odloka.
6.	člen
Za parcelo v območju zazidljivosti štejemo tisto, ki je v celoti ali delno znotraj meja, začrtanih v kartografskem delu srednjeročnega plana, vendar omogoča postavitev objekta še znotraj meja zazidljivosti, z vsemi potrebnimi odmiki
III.	NAČIN UREJANJA PROSTORA
7.	člen
V	območjih naselij oziroma območij, v katerih se osnovna raba zemljišč zaradi gradenj spremeni, se bodo posegi v prostor izvajali na podlagi urbanističnega akta, ki ga za posamezno območje določa družbeni plan.
V	območjih, za katera določa družbeni plan izde-• lavo urbanističnega načrta, je pred sprejejom tega
možno izdelati le zazidalne načrte in urbanistični red, ki jih prdevideva družbeni plan ali, če skupščina občine zanj ugotovi splošni družbeni interes.
V	že pozidanih delih območij, kjer je predvidena izdelava zazidalnega načrta, je do uveljavitve tega prostorskega akta možna prenova objektov, gradnja pomožnih objektov za opravljanje kmetijske dejavnosti. Pomožnih objektov za potrebe posameznega občana in se.grade v neposredni bližini obstoječe stanovanjske hiše, manjše razširitve obstoječih objektov, ki so v skladu z družbenim planom občine.
Opisani gradbeni posegi se lahko realizirajo, če ti ne ovirajo izdelave zazidalnega načrta, kar ugotovi strokovna urbanistična služba pooblaščene organizacije za izdelavo urbanistične dokumentacije.
V	območjih, ki se po družbenem planu urejajo z urbanističnim redom, je do sprejema urbanističnega reda za vsako območje dopustna gradnja znotraj območij teh naselij, če ta predstavlja zapolnitev oziroma funkcionalno zaokrožitev naselja po skupnih določbah urbanističnih redov, ki jih določa ta odlok. Gradnja je možna le v skladu s predvideno rastjo naselja in v soglasju s Kmetijsko zemljiško skupnostjo Vrhnika.
Izven območij naselij, ki jih določa družbeni plan, je dovoljena gradnja:
—	gospodarskih objektov, ki se uporabljajo izključno za kmetijske namene (hlevi, silosi, kašče, kozolci, seniki, itd.);
—	nadomestnih gradenj stanovanjskih objektov (soglasje Kmetijske zemljiške skupnosti Vrhnika);
—	stanovanjskih objektov v okviru objektov novonastalega kmečkega gospodarstva (soglasje KZS);
—	komunalnih naprav, če so lokacije usklajene z družbenim planom ali jih je mogoče uskladiti z ostalo urbanistično dokumentacijo;
—	objektov, za katere je ugotovljen splošni družbeni interes oziroma so v skladu s srednjeročnim družbenim planom občine;
—	objektov za potrebe SLO, če so v skladu s srednjeročnim družbenim planom;
—	manjše razširitve obstoječih objektov za izboljšanje bivalnih pogojev, če ne pomenijo prdobitev nove stanovanjske enote;
—	pomožnih objektov in naprav, ki so navedeni v
14.	členu odloka.
8.	člen
V območjih naselij, ki se z družbenim planom urejajo na podlagi zazidalnih načrtov, je možna gradnja le na podlagi sprejetega zazidalnega načrta.
Adaptacije, prenove in nadomestne gradnje že obstoječih objektov znotraj takega območja, ureja pravilnik o izvajanju zazidalnega načrta. V primerih, ko pravilnik takih posegov posebej ne določa, le-ti niso možni, če pogojujejo spremembo namembnosti objektov oziroma zemljišč, če bistveno spreminjajo obstoječe stanje ali predvidene rešitve ali če niso v skladu s pogoji varstva naravne in kulturne dediščine.
IV.	MERILA IN POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR
9.	člen
Z lokacijskim dovoljenjem se v skladu z urbani-stičhimi dokumenti oziroma z odlokom določijo merila in pogoji za rabo zemljišča in za posege, ki vplivajo na spremembo v prostoru.
Lokacijsko dovoljenje je potrbeno za gradnjo:
—	stanovanjskih objektov,
—	počitniških hišic,
—	preurejanje obstoječih objaktov v počitniške hišice,
—	javnih objektov,
—	obrtnih delavnic in proizvodnih objektov,
—	kmečkih gospodarskih objektov (z izjemo objektov navedenih v 14. členu tega odloka),
—	garaž,
—	za nasipavanje ali odkopavanje zemljišč, nad višino oziroma globino 1,00 m,
—	komunalnih naprav (z izjemo naprav navedenih v 14. členu tega odloka),
—	za odpiranje gramoznic, glinokopov, kamnolomov, peskokopov,
—	odlagališč smeti in odpadnega materiala,
—	za prenove, s katerimi se spreminja zunanji videz objektov,
—	za odstranitev objektov in naprav,
—	za odstranjevanje dreves iz krajinsko značilnih drevesnih sestav ali javnih parkov,
—	za postavitev montažnih kioskov,
—	za postavitev spominskih obeležij.
Lokacijski pogoji za posege v prostor se določijo
z lokacijsko dokumentacijo in je sestavni del lokacijskega dovoljenja.
10.	člen
Nadomestni objekt se lahko gradi samo na istem mestu, na katerem stoji objekt, ki se nadomešča. Izjemoma se lahko gradi na funkcionalnem zemljišču starega objekta. Večji odmik od starega objekta se dovoljuje le v naslednjih primerih:
—	če zaradi geoloških razmer gradnja na istem mestu ni možna,
—	če se z večjim odmikom izboljša prometna varnost na javni cesti,
—	če stoji stari objekt na območju, ki je zavarovano s posebnimi predpisi.
11.	člen
Dovoljenje za gradnjo nadomestnega objekta se lahko izda samo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
—	če objekt, ki se nadomešča, ne ustreza več gradbenim in sanitarno-tehničnim pogojem,
—	če za objekt, ki se nadomešča, še ni bilo izdano dovoljenje za nadomestno gradnjo,
—	če je nadomestni objekt iste namembnosti kot objekt, ki se nadomešča.
Obveznost 'odstranitve starega objekta in ureditve mesta lokacije se investitorju naloži z lokacijskim dovoljenjem.
12.	člen
.Gradbene linije novih objektov, morajo slediti konfiguraciji terena in biti v urbanistični zasnovi in merskih razmerjih prilagojene regionalni arhitekturi. V naseljih je potrebno ohraniti značilno regionalno tipi-ko, ki je pogojena z izborom gradbenega materiala, višinsko omejitvijo objektov, enotnimi strešnimi nakloni in kritino.
13.	člen
Gradnja obrtnih delavnic kot samostojnih objektov je dovoljena v strnjenih naseljih in ob robu le-teb in to le za dejavnost, ki nima večjih negativnih vplivov na okolje, kot to določajo predpisi. Krajevna skupnost daje k gradnji mnenje.
14.	člen
Lokacijsko in gradbeno dovoljenje ni potrebno:
—	za tekoča vzdrževalna dela obstoječih objektov, ki ne spremenijo zunanjega izgleda (sanacija stavb),
—	za adaptacije, s katerimi se ne spreminja zunanjost, velikost, stabilnost in namen objekta.
—	za postavitev začasnih objektov in naprav ob proslavah in drugih prireditvah, za reklamne naprave, svetlobne napise in izveske,
—	za postavitev stojnic,
—	za graditev pomožnih objektov, ki se bodo uporabljali za potrebe posameznega občana, poleg stanovanjske hiše,
—	za pomožne objekte se po tem odloku štejejo pritlični objekti površine največ 12 m2 kot so drvarnice, kurniki, čebelnjaki, zajčniki, steljniki, lope, seniki, kozolci, svinjaki, ovčje staje itd.,
—	za izgradnjo manjših gnojišč, greznic, smetišč, montažnih silosov, ponikalnic, sanitarij (za potrebe enega gospodarstva), če si je investitor predhodno pridobil soglasje občinske sanitarne inšpekcije,
—	za izgradnjo vodnih rezervoarjev, ki bodo služili za namakanje,
—	za izgradnjo kapnic in manjših zajetij pitne vode.
—	za postavitev ograj, podpornih in opornih zidov do višine 1 m,
—	za gradnjo nizkonapetostnega elektrovoda ali kablovoda.
—	za obnovo obstoječih komunalnih vodov, pri katerih se ne spremeni trasa ali kvaliteta naprave,
—	za gradnjo vetrolovov in nadstrešnic,
—	za ureditev gozdnih vlak.
Za vsa našteta dela in objekte mora investitor priglasiti gradnjo pri upravnem organu, ki je pristojen za urbanizem in komunalne zadeve pri Skupščini občine Vrhnika. Pri priglasitvi mora predložiti naslednje dokumente:
—	opis gradbenega objekta in zemljišča, na ka-katerem namerava graditi,
—	mapno kopoji z vrisanim objektom,
—	zemljiškoknjižni izpisek ali overovljeno soglasje lastnika,
—	idejno skico novega objekta,
—	za objekte, ki so kulturni spomeniki ali za graditev neposredno ob njih še soglasje pristojnega Zavoda za spomeniško varstvo,
—	dokazilo, da je član čebelarske družine, če investitor gradi čebelnjak; minimalna kapaciteta čebelj-njaka je 12 panjev.
V primeru, da upravni organ na podlagi priglasitve ugotovi, da je gradbeni poseg problematičen v smislu sanitarno-tehničnih pogojev, lastniških odnosov ali družbenega interesa, odredi o obvezi za pridobitev lokacijskega in gradbenega dovoljenja.
V.	SKUPNE DOLOČBE URBANISTIČNIM REDOV
15.	člen
Do sprejema urbanističnih redov za območja, ki se po družbenem planu urejajo z urbanističnim redom, se posegi v prostor v teh območjih izvajajo neposredno po določbah tega odloka. Določbe o urbanističnih redih se uporabljajo tudi pri izvajanju posegov v prostor izven območij naselij.
16.	člen
Gradnja* v območjih naselij, ki se urejajo z urbanističnim redom, ni možna:
a)	na zemljiščih, ki so trajno namenjena za kmetijsko rabo in na funkcionalnih zjemljiščih kmetij (soglasje Kmetijske zemljiške skupnosti Vrhnika),
b)	v območju varovalnih In lesno-proizvodnih gozdov od I. do VII, skupine. V izjemnih primerih je možna gradnja s soglasjem organizacije, ki gospodari z gozdovi,
c)	v varovalnih območjih vodnih virov,
d)	v območjih krajinskega in spomeniškega varstva,
e)	v območju infrastrukturnih rezervatov,
f)	v območju za posebne namene.
17.	člen
Na območjih, ki se urejajo z urbanističnim redom, je dovoljena gradnja vseh objektov’, ki so navedeni v
9.	členu tega odloka, na podlagi lokacijskega in gradbenega dovoljenja oz. gradnja objektov in naprav, ki so navedeni v 14. členu in pod enakimi pogoji. Za nadomestne gradnje objektov v območjih urejevanih z urbanističnim redom, se smiselno uporabljajo določila
10.	in 11. člena tega odloka.
18.	člen
1.	V prihneru, da se predvideva zazidava na večjem kompleksu ali za več investitorjev, je treba lokacijske pogoje opredeliti na podlagi zazidalne skice celotnega obravnavanega območja. Skico se izdela v okviru lokacijske informacije ali lokacijske dokumentacije. Zazidalna skica je tudi osnova za razdelitev večje parcele na posamezne gradbene parcele, katerih velikost pa ne sme presegati 500 m2, če dejavnost investitorja ali oblika terena ne zahteva večje površine.
2.	Odmiki med objekti ali prizidki morajo biti tolikšni, da ustrezajo higiensko tehničnim in požarnovarnostnim predpisom. Pri enodružinskih individualnih objektih je minimalni odmik od parcelne meje 4 m, lahko pa je manjši s pismeno privolitvijo soseda ali pozitivnim soglasjem sanitarne in požarne inšpekcije.
3.	Odmiki novih objektov in prizidkov k obstoječim objektom ter ograj in opornih zidov od ceste morajo biti v skladu z zakonom o cestah. Objekt mora biti najmanj o m j ograja pa najmanj 1 m odmaknjena od roba nekategoriziranih cest in vaških poti.
4.	Vsaka zgradba mora imeti zagotovljen dostop na javno cesto. Ob izdelavi zazidalne skice (opredeljene s 1. točko tega člena) ali skupinske lokacijske dokumentacije, je potrebno predvideti za več objektov skupni priključek na obstoječo cesto.
5.	Enodružinske stanovanjske hiše so lahko pritlične, visokopritlične in največ enonadstropne z izkoriščenim podstrešjem. Strehe so .dvokapne in strme, ravne strehe na novih stanovanjskih objektih in prizidkih niso dovoljene.
6.	V naseljih z izrazito regionalno tipiko Objektov se novi objekt prilagodi obstoječim v prostorski razporeditvi, Vodoravnem in navpičnem gabaridu, izboru materiala in barvam, naklonu in izboru strehe, značilnih detajlih ter velikosti in razmerjih okenskih in vratnih odprtin.
7.	V primeru, da investitor preuredi staro kmečko hišo v počitniško hišo, je dolžan ohraniti prvobitno arhitektonsko .tipiko objekta. Konkretna" gradbena določila se opišejo v lokacijski dokumentaciji.
8.	Vrsta in velikost ograj in opornih zidov1 je predpisana v lokacijski dokumentaciji za objekt, ki se bo gradil. Dovoljene so žive meje in lesene ograje.
9.	Vsak investitor mora okolico objekta hortikulturno urediti. Dovoljena je zasaditev prvobitnih vrst Zelenja. Pred Izdajo uporabnega dovoljenja mora investitor urediti okolico objekta, kot je določeno v lokacijskem in gradbenem dovoljenju.
10.	V naseljih, kjer obstojajo komunalne naprave (vodovod, elektrika, kanalizacija, ceste), se mora vsak °bjekt priključiti na javno omrežje s soglasjem up-ravljalca.
11.	V naseljih, kjer ni vodovoda, mora investitor z8raditi hišno kapnico, vodnjak ali zajetje, v skladu s soglasjem sanitarne inšpekcije.
12.	V naseljih, kjer ni kanalizacijskega omrežja, uiora investitor odvajati odplake v greznico, ki mora biti zgrajena po SAnitarho-tehničnih predpisih.
13.	Gnojišča se morajo pri gospodarskih objektih z§raditi po sanitarno-tehničnih predpisih na način, do-mčen v sanitarnem soglasju.
14.	V naseljih, kjer ni urejen odvoz smeti, je ob-Vezno treba zgraditi smetiščne jame po pogojih vodno-Sospodarskih in sanitarnih soglasij.
15.	Postavljanje počitniških prikolic na javnih površinah ni dovoljeno, z izjemo na površinah, ki so posebej urejene v tak namen (kampingi, gradbišča).
VI.	POSTOPKI
19.	člen
Preden naročnik zaprosi z vlogo za izdelavo lokacijske dokumentacije v območju, urejevanim z urbanističnim redom, si mora pridobiti lokacijsko informacijo, ki jo izdela pooblaščena strokovna organizacija.
Lokacijska informacija, ki je lahko ustmena ali pismena (grafična), vsebuje:
—	ugotovitev o zazidljivosti zemljišča,
—	osnovno določitev gradbenega zemljišča (v primeru zazidalne skice pa tudi predlog parcelacije in situacijo objektov), ki služi upravnemu organu pri določitvi gradbene parcele,
—	opis nadaljnjih postopkov, oziroma utemeljitev v primeru negativne informacije.
V primeru, kot ga določa 19. člen (1. točka), je potrebno izdelati zazidalno skico.
20.	člen
Za pomembnejše in tehnično zahtevne objekte ter za posamezne objekte v območju spomeniškega in krajinskega varstva, izdela za urbanizem pooblaščena organizacija, na zahtevo naročnika ali upravnega organa lokacijske smernice. Lokacijske smernice, ki jih potrdi pristojni organ občinske skupščine, služijo kot osnova za izdelavo idejnega načrta objekta ter za izdelavo lokacijske dokumentacije.
21.	člen
Lokacijsko dokumentacijo izdela pooblaščena organizacija. Ob naročilu predloži naročnik kopijo katastrskega načrta in potrebne podatke o nameravani gradnji.
Lokacijska dokumentacija vsebuje:
1.	poročilo s podatki o legi, funkciji, višini in oblikovanju objekta, okolja in komunalnih naprav,
2.	kopijo katastrskega načrta v merilu 1 :2880 ali
1 :1000,
3.	topografsko katastrski načrt sedanjega in prihodnjega stanja terena, objektov in komunalnih naprav v merilu 1 : 500 ali 1 : 1000,
4.	arhitektonsko situacijo objekta, parcele, dovoze, zunanjo ureditvijo itd. v merilu 1 :500 ali 1 : 1000,
5.	soglasja pristojnih organov in upravljalcev komunalnih naprav, ki so pogojena z zakoni, odloki in predpisi teh organov.
22.	člen
Vlogo za lokacijsko dovoljenje preda investitor pristojnemu organu za urbanizem in komunalne zadeve Skupščine občine Vrhnika s prilogami:
—	dokazilo o razpolagalni pravici z zemljiščem,
—	lokacijsko dokumentacijo.
23.	člen
Za izdajo gradbenega dovoljenja mora investitor predložiti organu za izdajo gfadbehega dovoljenja Skupščine občine Vrhnika, naslednjo dokumentacijo!
1.	pravnomočno odločbo o lokacijskem dovoljenju,
2.	projekt ža pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD po zakonu o graditvi objektov), ki je usklajen s pogoji iz lokacijske dokumentacije,
3.	potrebna soglasja, v skladu z materialnimi predpisi,
4.	zapisnik o zakoličbi objekta,
5.	za družbene objekte veljajo še ostala določila 26. člena zakona o graditvi objektov.
24.	člen
Zakoličevanje objekta opravi pristojni upravni organ ali pooblaščena strokovna organizacija po izdaji lokacijskega dovoljenja.
Zapisnik o zakoličevanju je treba poslati:
—	investitorju,
—	pooblaščeni strokovni organizaciji, ki je izdelala lokacijsko dokumentacijo (Zavod za načrtovanje Vrhnika),
—	pooblaščenemu upravnemu organu, ki je pristojen za geodetske zadeve (občinska geodetska uprava Vrhnika),
*	— organu, ki je izdal lokacijsko dovoljenje (SO
Vrhnika).
Vil. PREHODNE IN KONČNE DOLOCCBE
25.	člen
Nadzor nad tem odlokom izvaja pristojna občinska urbanistična, komunalna in gradbena inšpekcija v okviru svoje pristojnosti.
26.	člen
Pri kazenskih določbah se smiselno uporabljajo kazenske določbe veljavnega zakona o urbanističnem planiranju in'zakona o graditvi objektov.
27.	člen
Določba, 1. odstavka 5. člena tega odloka se ne uporablja za obravnavo in reševanje vlog za izdelavo lokacijske dokumentacije, ki so bile vložene pred njegovo uveljavitvijo. Prav tako ne veljajo določbe tega odloka za posege v prostor v skladu z danimi pismenimi lokacijskimi ' informacijami ali pozitivnmi mnenji Kmetijske zemljiške skupnosti Vrhnika, ki so bila izdana pred uveljavitvijo tega odloka. Izjema šo pričeti postopki na območjih, ki jih varuje interventni zakon o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti.
28.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, prenehajo veljati sledeči odloki Skupščine občine Vrhnika:
1.	urbanistični program občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 13/68),
2.	meje zazidljivosti — prostorska izhodišča za izrabo površin v občini Vrhnika (Uradni list SRS, št. 3/76),
3.	odlok o urbanističnem redu v občini Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/81 in 1/82),
4.	odlok o zazidalnem načrtu Bevke (Uradni list SRS, št. 34/72).
29.	člen	•
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 3/6-010-02/83 1
Vrhnika, dne 3. julija 1984
predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Andrej Vidovič 1. r.
1192.
Na podlagi 204. in 205. člena zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list SRS, št. 35/82), 202. člena statuta občine Vrhnika in na osnovi dogovora o sprejemanju ukrepov za zmanjševanje materialnih obveznosti gospodarstva in predloga programa ukrepov in aktivnosti za nemoten potek družbene reprodukcije v SR Sloveniji (Skupščina SRS z dne 23. 5. 1984) je Skupščina občine Vrhnika na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. junija 1984 sprejela
ODLOK
o spremembah odloka o zakloniščih na območju občine Vrhnika
1.	člen
V odloku o zakloniščih na območju občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 3 /83) 'se za 27. členom doda novi 27. a člen, ki glasi:
Ne glede na določila 26. in 27. člena tega odloka se v letu 1984 spremenijo prispevne stopnje za gradnjo zaklonišč za družbeno pravne osebe in sicer
1.	uporabniki poslovnih prostorov v družbeni la-stnini na območjih, kjer je obvezna graditev zaklonišč plačajo prispevek 2,55 6/o letne najemnine;
2.	lastniki stavb, dela stavb, stanovanj in poslovnih prostorov v družbeni lastnini, ki nimajo zaklonišč, plačajo letni prispevek 0,051 % od nabavne vrednosti oziroma osnove za izračun amortizacije.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984 dalje.
St. 852/14
Vrhnika, dne 29. junija 1984.
,	Predsednik
'	Skupščine občine Vrhnika
Andrej Vidovič 1. r.
1193.
Na podlagi 7. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, st. 23/77), 2. in 6. člena eakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73 in 17/83) in 201. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79 in 5/82) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 28. junija 1984 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o uvedbi samoprispevka na območju občine Vrhnika
1.	člen
Spremeni se odlok o uvedbi samoprispevka na območju občine Vrhnika (Uradni list SRS. št. 24/82) tako, da se v 2. odstavku 5. točke 7. člena stopnja 5% na= domesti z 2,05.
2.	člen
V 2. točki 2. odstavka 8. člena se znesek 11.500 din nadomesti ž 50.000 din.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984.
St. 1 1-014-02/82
Vrhnika, dne 2. julija 1984.
Predsednik
skupščine občine Vrhnika Andrej Vidovič 1. r.
1194.
Na podlagi 8. in 9. člena odloka o uvedbi samoprispevka na območju občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 24/82) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbe-Popolitičnega zbora dne 28. junija 1984 sprejela
SKLEP
0 valorizaciji zneskov osebnih prejemnikov do katerih
se ne plačuje samoprispevek v občini Vrhnika
1.	člen
Valorizira se znesek osebnih prejemkov, za katere 5e z odlokom o uvedbi samoprispevka na območju občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 24/82), predpisano, ba do njihove višine delovni ljudje ne plačujejo samoprispevka.
2.	člen
Znesek do katerega delovni ljudje ne plačujejo Samoprispevka od osebnih dohodkov in pokojnin (1. *°čka 8. člena odloka), se določi v višini 13.310 din.
Znesek je valoriziran z indeksom povečanja povprečnega devetmesečnega čistega osebnega dohodka 2aPoslenih v občini Vrhnika.
3.	člen
Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 3/8-014-02/82
Vrhnika, dne 3. julija 1984.
Predsednik
skupščine občine Vrhnika Andrej Vidovič 1. r.
ŽALEC
1195.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 6. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82) in 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79. 9/80, 14/80, 16/80 in 1/82), na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 2. julija 1984 sprejela
ODLOK
o spremembah odloka o davkih občanov
1.	člen
V	odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št 12/83, 15/83, 22/83 in 1/84) se v tretji in četrti vrsti 10. člena besedi »prejemkov in izdatkov« nadomestita z besedo »prometa«
2.	člen
V	16. a členu se vsi zneski »4.000 dinarjev« nadomestijo z zneski »16.000 dinarjev«, zneski »4.001 dinarjev« z zneski »16.001 dinarjev« in zneski »10.000 dinarjev« z zneski »40.000 dinarjev«
3.	člen
V	20. členu se znesek »20.000 dinarjev« nadomesti z zneskom »80.000 dinarjev«
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984' dalje.
Št. 422-9/83-4/3
Žalec, dne 2. julija 1984.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Viljem Petek 1. r.
1196.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 40. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82) in 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80. 14/80. 16/80 in 1/82), na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 2. julija 1984 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o prispevku za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe v letu
1934
1.	člen
V odloku o prispevku za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravarpi skupne rabe.v letu 1984 (Uradni list SRS, št. 1/84) se doda novi 3. a člen, ki se glasi:
»Stopnja prispevka iz dohodka iz 2. in 3. člena tega odloka znaša v drugi polovici leta 1984 0,9 °/o od določene osnove.«
2.	člen
% Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-9/83-3
Žalec, dne 2. julija 1984.
Predsednik
Skupščine občine Žalec Viljem Petek L r!
1197.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 153. člena zakona o splošni ljudski obrambi (Uradn lis* SFRJ. št. 21/82). 201., 205. in 205. člena zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list SRS, št, 35/82 in 22/83) ter 173. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št 17/78, 34/79, 9/BO. 16,80 in 1/82), na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 2. julija 1984 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o zakloniščih
1.	člen
Odloku o zakloniščih (Uradni list SRS. št. 36/83) se v 24. členu doda nov .odstavek, ki se glasi:
Organizacije združenega dela plačujejo v drugi polovici leta 1984 prispevek za zaklonišča iz petega odstavka lega člena po stopnji SAiVo in šestega odstavka tega člena po stopnji 0,07j7o.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 801/21-84-9
Žalec, dne 2. julija 1984.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Viljem Petek 1. r.
1198.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 136. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS,
št. 11/80, 59/81 in 17/82) in 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, 19/78, 34/79, 9/80, 14/80, 16/80 in 1/82), na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 2. julija 1984 sprejela
SKLEP
o soglasju k statutu Delavske univerze Žalec
I
Skupščina občine Žalec daje soglasje k statutu Delavske univerze Žalec.
II
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 022-1/84-2
Žalec, dne 2. julija 1984
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Viljem Petek 1. r.
POPRAVEK
V sklepu o ugotovitvi poprečnega obračunanega mesečnega osebnega dohodka na delavca po podskupinah dejavnost; v SR Sloveniji za obdobje ja-, nuar—marec 198-1 (Uradni list SRS, št. 19-993/84 z dne 21. VI. 1984), je pod zaporedno št. 172. za podskupino dejavnosti 060102 Vleka vlakov pravilen podatek: »30.469 din«.
Generalni direktor
Službe družbenega knjigovodstva
v SR Sloveniji
mag. Frane Knafelc 1. r.
POPRAVEK
V odloku o spremembi in dopolnitvi odloka o preimenovanju in imenovanju ulic v mestu Kočevje, objavljenem v Uradnem listu SRS. št. 19-1004/84 z dne 21. VI. 1984 se 1. točke 1. člena pravilno glasi: 1. Novo zazidano območje na levi strani ceste proti Mahovniku oziroma nasproti ulice Pri Unionu, se imenuje Ob Mahovniški cesti.
Predsednik Skupščine občine Kočevje
Jože Novak 1. r.
POPRAVEK
V odredbi o pristojbinah za potrdila in dovoljenja ter za veterinarsko sanitarne preglede, objavljeni * * * * v Uradnem listu SRS. št. 22-1130/84 z dne 6. VII. 1984 se podpis pravilno glasi: Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Šentjur pri Celju Ivan Jager 1. r-
Uredništvo
VSEBINA
Stran
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ORGANIZACIJE
1131.	Spremembe in dopolnitve pregleda stopenj davkov
iz osebnih dohodkov, stopenj prispevkov iz oseb-dih dohodkov in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za II. polletje 1984	1363
OBMOČNE VODNE SKUPNOSTI
1132.	Sklep v skladu z izvajanjem programa ukrepov in
aktivnosti za razbremenitev gospodarstva	1363
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
1133.	Merila In kriteriji o povračilih za nove priključitve in za povečanje obstoječih priključnih moči uporabnikov, ki se priključujejo na sistem daljinske oskrbe s toplotno energijo oziroma s plinom 1363
1134.	Pogoji za dobavo in odjem zemeljskega, mestnega, mešanega in uparjenega plina (Ur. list SRS, št.
20 80, 26/80)	1365
1135.	Pogoji za dobavo in odjem toplotne energije iz
vročevodnega omrežja na območju ljubljanskih občin	1366
1136.	Sklep o cenah za prevoz potnikov v javnem mestnem potniškem prometu v Cjubljani In kriterijih
za izdajo ter veljavnost mesečnih vozovnic	1366
1137.	Sklep o ceni za odvoz smeti in odpadkov	,	1368
1138.	Sklep o razbremenitvi gospodarstva	1368
1139.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov v občini Brežice	1368
1140.	Odlok o pripravi in sprejetju družbenega plana občine Brežice za obdobje 19S6—1990	1368
1141.	Odlok o dopolnitvi odloka o organizaciji in delov-
nem področju občinskih upravnih organov in samostojne strokovne službe skupščine in izvršnega sveta v občini Brežice	1369
1142.	Odlok o potrditvi zaključnega računa proračuna
občine Celje za leto 1983	1369
1143.	Odlok o potrditvi letnega davčnega zaključnega računa za leto 1983 (Celje)	1370
114j. Odlok o pripravi in sprejetju družbenega plana občine Celje /a obdobje 1986—1990	1371
1145.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zakloniščih na območju občine Celje	1371
1146.	Odlok o spremembi odloka o določitvi stopnje pri-
spevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v osrednji Sloveniji (Celje)	1371
1147.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu Lisce (Celje)	i3iz
1148.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu Nova vas (Celje)	1372
1149.	Odlok o določitvi imena nove ulice	v	naselju	Celje 1372
1150.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu »Gospodarske cone«	v	Celju	1372
1151.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o uskla-
ditvi in sprejetju urbanističnih projektov, izdelanih po določilih zakona o urbanističnih projektih (Celje)	1373
1152.	Odredba o oblikovanju stanarin v	občini Celje	1373
1153.	Odredba o cenah nekaterih komunalnih storitev v
občini Celje	1373
1154.	Sklep o povečanju cen kanalščine in smetarine v
občini Cerknica	1374
Stran
1155.	Sklep o obračunavanju in plačevanju prispevkov
za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1984 dalje (Cerknica)	1374
1156.	Sklep o povračilu prevoznih stroškov za poseben
prevoz (Cerknica)	1376
1157.	Sklep o obračunavanju, in plačevanju prispevkov
za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1984 dalje (Domžale)	1376
1158.	Sklep o soglasju k samoupravnemu sporazumu o
ustanovitvi in k statutu Občinske skupnosti otroškega varstva Grosuplje	1378
1159.	Sklep o soglasju k samoupravnemu sporazumu o
ustanovitvi in k statutu Občinske kulturne skupnosti Grosuplje	1378
1160.	Sklep o soglasju k samoupravnemu sporazumu o
ustanovitvi in k statutu Občinske izobraževalne skupnosti Grosuplje	1378
1161.	Sklep o soglasju k samoupravnemu sporazumu o
ustanovitvi in k statutu Qbčinske raziskovalne skupnosti Grosuplje	1378
1162.	Sklep o soglasju k samoupravnemu sporazumu o
ustanovitvi in k statutu Občinske zdravstvene skupnosti Grosuplje	1379
1163.	Sklep o soglasju k samoupravnemu sporazumu
ustanovitvi in k statutu Samoupravne komunalne skupnosti občine Grosuplje	1379
1164.	Odlok o pripravi in sprejetju družbenega plana občine Idrija za obdobju 1986—1990	1379
1165.	Odlok o spremembi odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Idrija ,	1380
1166.	Sklep o izdaji • soglasja k samoupravnemu spora-
zum vi o ustanovitvi Občinske skupnosti socialnega varstva ter njenemu statutu (Idrija)	1389
1167.	Sklep o Izdaji soglasja k samoupravnemu spora-
zumu o ustanovitvi Občinske skupnosti otroškega varstva Idrija ter njenemu statutu	1380
1168.	Odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne
preglede in dovoljenja v občini Kočevje	1331
1369. Sklep o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev prostorskega dela družbenega plana občine Kočevje za obdobje 1981—1985	1382
1170.	Odlok o zaključnem računu o izvršitvi proračuna
občine Lenart za leto 1983	1382
1171.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske skupnosti socialnega varstva Litija	1333
1172.	Statut Občinske skupnosti socialnega varstva Litija 1388
1173.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija	1395
1174.	Statut Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija 1401
1175.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi Občinske
skupnosti otroškega varstva Litija	1414
1176.	Statut Občinske skupnosti otroSKega varstva Litija 1419
1177.	Odlok o spremembi odloka o davkih občanov (Slov.
Bistrica)	1426
1178.	Odlok o spremembi odloka o zagotavljanju in
usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Slov. Bistrica)	1426
1179.	Odlok o uvedbi melioracijskega postopka in rabi
kmetijskih zemljišč po izvedenih melioracijskih delih ji a območju Pobrež (Slov. Bistrica)	1426
1180.	Odlok o grbu in zastavi občine Slovenska Bistrica 1428
1181.	Sklep o soglasju k samoupravnemu sporazumu o
ustanovitvi Občinske skupnosti socialnega varstva Slovenska Bistrica ter k statutu te skupnosti	1429
1182.	Sklep o povišanju cen komunalnih storitev in stanarin v občini Slovenska Bistrica	1429

1183.	Sklep o višini in vplačilu razlike prispevka za Občinsko raziskovalno skupnost Slovenske	Konjice	1430
1184.	Sklep o znižanju stanovanjskega prispevka zdru-
ženih sredstev vzajemnosti iz čistega dohodka za leto 1984	1430
1185.	Sklep o znižanju prispevka za varstvo pred požarom v občini Slovenske Konjice za leto 1984	1430
1186.	Odlok o spremembi odloka o uvedbi samoprispev-
ka za financiranje programov krajevnih skupnosti Šmarje pri Jelšah za obdobje 1982—1986	1430
1187.	Odlok o sprejemanju gostov na prenočišče in hrano pri zasebnih gospodinjstvih (Šmarje pri Jelšah) 1431
1188.	Sklep o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov za leto 1983 (Šmarje pri Jelšah) 1432
1189.	Sklep o opredelitvi kmetij v občini Šmarje pri Jel-
šah v hribovite in nižinske	1432
1190.	Odlok o spretiiembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Vrhnika)	1433
1191.	Odlok o urejanju prostora v občini Vrhnika	1434
1192.	Odlok o spremembah odloka o zakloniščih na območju občine Vrhnika	1438
Stran
1193.	Odlok o spremembi odloka o uvedbi samoprispevka na območju občine Vrhnika	1439
1194.	Sklep o valorizaciji zneskov osebnih prejemkov do katerih se ne plača samoprispevek v občini Vrhnika 1439
1195.	Odlok o spremembah odloka o davkih občanov
(Žalec)	1439
1196.	Odlok o spremembi odloka o prispevku za gospo-
darjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe v letu 1984 (Žalec)	1440
1197.	Odlok o spremembi odloka o zakloniščih	(Žalec)	1440
1198.	Sklep o soglasju k statutu Delavske	univerze	Žalec	1440
—	POPRAVEK sklepa o ugotovitvi poprečnega obra-
čunanega mesečnega osebnega dohodka na delavca po podskupinah dejavnosti v SR Sloveniji za obdobje januar-marec 1984	1440
—	POPRAVEK odloka o spremembi in dopolnitvi od-
loka o preimenovanju in imenovanju ulic v mestu Kočevje	1440
—	POPRAVEK odredbe o pristojbinah za potrdila in
dovoljenja ter za veterinarsko sanitarne preglede (Šentjur pri Celju)	1440
STATUT SKUPNOSTI POKOJNINSKEGA
Sil MMiŠEeA ZAVAROVANJA V SR SLOVENIJI
li IMS PREDPISI (1984)
V tej zbirki je avtor Jože Kuhelj zbral in uredil izvršilne predpise k zakonu o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja in k zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki so bili sprejeti do konca maja 1984. Poleg statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji so objavljeni tudi vsi sklepi Skupnosti in pa še nekaj drugih predpisov (npr. Samoupravni sporazum o seznamu poklicnih bolezni, samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar).
Da bi bila zbirka kljub vsebinsko drugačni zasnovi statuta čimbolj uporabna v neposredni praksi, je avtor posamezne člene statuta navezal na ustrezne člene zveznega in republiškega zakona, razen tega pa so k posameznim členom priključeni tudi ustrezni sklepi in drugi izvršilni predpisi. Uporaba statuta se je s tem močno povečala, ker le skupaj z obema zakonoma tvori celoto.
012017
Obširno stvarno kazalo.
Zbirka bo izšla v juliju
Naročila sprejema:
CZ URADNI LIST SRS Ljubljana, Kardeljeva 12
Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1984 950 din. inozemstvo 1900 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava Ljubljana, Kardeljeva 12 — Poštni predel 379/VII — Telefon direktor, uredništvo, sekretar, šef računovodstva '24 323, prodaja 224 337. računovodstvo naročnine 211 814 — Žiro račun 50100-603-40323 — Oproščene prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za informacije. , št. 421-1/72