1
Listek.                                                          121
Za take prepotrebne metodiške razprave bi bil Popotnik najpripravnejše glasilo. Izkratka: našega obširnega razgovora jedrnata vsebina je: naši srednješolski učitelji naj se oklenejo Popotnika, ki jim postani strokovno glasilo za pedagogiko in metodiko.
Slovanske knjižnice snopiča 82. in 83., ki sta izšla dne 15. m. m., sta nam prinesla: Mladost. Korotanska povest. Češki spisala in blagor o d-nemu gospoduIvanuHribarju, ljubljanskemu županu, posvetila Gabriela Preissova. Z dovoljenjem pisateljice poslovenil A. Dermota. S podobo pisateljičino. Cena 36 kr. — Ker namerjamo o Slovanski knjižnici skoro izpregovoriti obširneje, naj zadostuje za danes to kratko naznanilo.
Ilustrovani narodni koledar za leto 1899. Uredil in izdal Dragotin Hribar v Celju. Cena elegantno vezanemu izvodu 1 gld., broš. 70 kr. Ta izborno urejeni in okusno opravljeni koledar obsega poleg običajne vsebine in navadnega ogleda po svetu životopise in slike naših imenitnih mož (pesnika Koseškega, prof. Blaža Kocena, prof. dr. Jagiča, Jerneja Kopitarja, dr. Poklukarja, Palackega, škofa dr. Jegliča), jako zanimivo razpravo >>Valvazorjev rod na Spodnjem Štajerskem« iz peresa P. pl. Radicsa in tudi dve mični leposlovni črtici »Na letovišču« (spisal Semen S.) in »Služba« (spisala Zofija Kveder). Izmed pesnikov je Anton Hribar zapel »Slovencem za novo leto« žalostnim domačim razmeram prikladno spravno pesem, A. Aškerc pa krasno indsko legendo »Fakir«, ki naj jo čitajo zlasti oni, katerim je napačna odgoja zatemnila pojem o pravem bistvu človeške narave.
Koledar družbe sv. Mohorja in imenik udov. — Naglaševalo se je že, da je imenik kriv nerodne oblike koledarjeve; zato naj bi se sploh opustil. — K temu pa je pripomniti: meritorne veljave imenik res nima, ali dela vrlo uspešno reklamo za družbo, ki bi posebno med preprostim ljudstvom izgubila mnogo udov, ako bi dotični ne našli svojega imena več »tiskanega«. Zadnja beseda vpliva magiško! — Ako bi bili hudobni, bi tudi lahko rekli, da imamo c v imeniku kontrolo o tem, kdo izpolnjuje svojo narodno^dolžnost. — Imenik torej naj ostane; da pa dobi koledar priročnejšo obliko, naj se veže imenik z družbenimi poročili posebej, kakor je navada pri »Matici Hrvatski«, z razločkom, da bi se naš imenik pošiljal obenem z družbenimi knjigami, dočim ga »Mat. Hrv.« pošilja nekaj prej.  —¦                                       Dr.  Jos.   Tominšek.
Jezikoslovčeva prisega. Na ovitku letošnje prve številke »Zvonove« ste povedali, gospod urednik, da Vam je avtor spisa »Vseučilišče v Ljubljani« pisal med drugim to-le: »Vi ste strokovnjak, ako sem prav podučen, v filologiji; in filologi običajno nimajo preveč smisla za mojo stroko; le tako si razlagam, da se Vam moji spisi tako okorni in težki zde.«
Iz teh besed moli ost na fuologijo. Nikakor ne bi bil nje vreden sin, če se ne bi zavzel za njo, napadeno sirotico. Preden se pa sprimemo, pokličimo na pomoč boga Herma ali Merkurja, filologije zaščitnika:
»O čuj me, filologov ti gospod!
usliši našo ti molitev,
otmi, otmi svoj sveti rod!
Ti vodi ga v zmagalno bitev,
dodeli srečno mu boritev —
in — to prisezam — prvo »reč«,