tednik http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si ČETRTEK, 10,APRIL 2014 / ŠTEVILKA 1049, LETO XX / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,20 EUR 1049 7 8 96 1 2”44067 l11 s'mobil ,ko Povej nekaj lepega Obiščete nas lahko vsak delavnik od 8.30 do 19.30 ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2 telit. 040 410 743 POOBLAŠČENI PRODAJALEC Smrekarjeva 12 05/ 64166 65 Trg Etbina Kristana 2 Brezplačni telefon 08018 33 Ig « »4 S m % sifra@siol.net Velike priprave na veliki pok Marsikdo te dni pogleduje na koledar in odšteva dneve do Velike noči. To počnejo gradbinci na Sončnem nabrežju, počnejo gostinci, ki imajo tam lokale, počnejo trgovci in umetniki iz Koprske ulice, počnejo turistični delavci in počnejo tudi politiki, ki so že začutili vonj lokalnih volitev. (Mef) Velikonočni prazniki so letos padli v drugo polovico aprila in zato so si vsi, ki delajo ob in na Sončnem nabrežju lahko vsaj malo oddahnili. Tudi vreme jim je šlo zadnje dni na roko in tako obstaja resna možnost, da se bodo izognili plačilu odškodnin, ki so jim grozile, če del nebi končali pred prihajajočimi prazniki. Tudi zato se je včasih delalo malo po domače, kopalo kar med avtomobili, ampak se je dobro končalo. Če bo vse tudi delovalo, potem lahko rečemo, da so se dobro organizirali in da so delo opravili kot je treba. Po Izoli je trenutno veliko gradbenih odrov in nedvomno bo naše mesto poletje dočakalo kar lepo obrito in napudrano, že prvi topli vikendi pa nakazujejo, da bo marsikdo prišel v Izolo na dan ali dva počitka. Hotelirji so pripravljeni, celo Belvedere bo naslednje dni poln tujih srednješolcev in študentov, ki prihajajo na ekskurzije v severno Italijo, prenočujejo pa pri nas. V hotelih že imajo rezervacije jadralcev, ki bodo vadili v našem zalivi in morda nastopili tudi na tradicionalni velikonočni regati. Skratka, turizem je optimizem. Če turizem z upanjem čaka na začetek turistične sezone pa je veliko neznank med političnimi strankami in lokalnimi politiki glede tega, kakšno je resnično razmerje sil v naši občini. Tradicionalne stranke imajo svoje težave, nekatere nove se ubadajo s tem, kako zadržati verodostojnost in trend, ki se je začel na državnozborskih volitvah, tiste najnovejše pa nikakor ne najdejo poti iz centra na obrobje države. Evropske volitve nam ne bodo v prav veliko pomoč, referendum tudi ne. Karte bo treba odkriti na domači brjači. WWW.NAKUPI.NET ^ BANKA KOPER C Te d n ik MAN D RAČ OGLAŠEVANJE in REKLAMNA SPOROČILA tel. 040 600-700 mali oglasi in naročnine: tel 040 211434 Koncesija Je zdaj nastala alegrija, ko je podpisana koncesija. Izolani bomo dobro živeli, samo še pluli, pili in peli, ker denar bo kar kapljal, in proračun se bo smejal, dokler ne bo lastnik marine nam predal. Potem pa bomo ugotovili, da smo v svojo last dobili, to, ker smo že imeli, pa smo si sami sebi vzeli. To ni kaznivo in to ve vsak: kdor sebi vzame, je samo bedak. V izolskem Art kinu Odeon so prejšnji teden pripravili spominski večer za izolskega filmarja Janeza Marinška, dan kasneje pa so se spomnili 100 letnice rojstva legendarnega režiserja Františka Čapa. Z njegovim snemalcem, Ivanom Marinčkom, se je pogovarjal snemalec Radovan Čok. Izjava tega tedna Lepo je, da se v občini Izola zavzemate za prepoved pozidave in lastninjena 25 metrskega priobalnega pasu, a ne bo škodila informacija, da je to že jasno zapisano v 29. in 38. členu zakona o vodah. Iz razprave o zaščiti priobalnega pasu Sklad vztraja pri svojem pravilniku Pred tednom dni so se na skupni seji sestali člani Komisije za razvoj podeželja, Odbora za okolje in prostor in Komisije za kmetijstvo in ribištvo ter obravnavali predlog sprememb in dopolnitev Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje občine Izola. Poročali smo že, da gre za predlog, ki so ga strokovne službe usklajevale z nekaterimi sogla-sodajalci in da je po svoji vsebini prijazen do tistih zakupnikov, ki so na kmetijskih zemljiščih postavili takšne objekte, ki so dejansko namenjeni kmetovanju in ne prenočevanju ali celo bivanju. Tudi velikost objektov, glede na velikost zemljišča, ki ga obdelujejo, se je zdela primerna. Seveda pa nas je zanimalo, ali bo sprejem takšnega občinskega prostorskega dokumenta dejansko omogočil legalizacijo, oziroma postavitev takšnih pomožnih kmetijskih objektov, saj je znano, da je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, glede teh objektov zelo nepopustljiv. Zat smo jim naslovili vprašanje, ali bo sprejem takšnega akta usklajen z njihovimi predpisi, oziroma, ali bodo dovolili postavitev objektov v skladu z izolskim PUP-om za podeželje, čeprav ne bo usklajen z njihovim pravilnikom. Sklad razume malo drugače Anka Stopinšek, višja svetovalka na Skladu nam je odgovorila, da so konec marca 2014 z Občine Izola prejel delovni osnutek akta - Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih (PUP) za območje Občine Izola, pri čemer je Občina Sklad povabila, da tekom obravnave poda morebitne pripombe in sugestije za rešitve, za katere meni, da bi jih bilo v aktu potrebno upoštevati. Sklad je Občini Izola odgovoril, da sicer načeloma glede predlaganih sprememb PUP-a meni, da so lete primerne in sprejemljive tudi za Sklad (v kolikor pa bo imel še dodatne predloge, pa jih bo posredoval tekom obravnave), vendar pa usmeritev, da naj bi Sklad dovoljeval gradnjo objektov do omejitev po pričakovanem PUP-u (ki so zapisane v predlogu) velja le za objekte, zgrajene do 11.3.1993. Sklad je občinski predlog Sklad zemljišče v m2 velikost objekta v m2 zemlj(m2) objekt(m2) poljska hišica lopa skupaj do 300 do 4 / do 4 od 30 Ido 500 do 9 / do 9 do 500 4 odSOldolOOO do 20 j do 20 od lOOl do 2.500 do 20 do 20 do 40 do 2.500 9 nad2.50ldol0.000 do 30 do 30 do 70 do 10.000 20 nad 10.000 do 50 do 30 do 80 nad 10.000 50 Iz priložene tabele in primerjav površin v zakupu ter maksimalnih površin objektov, ki naj bi jih Sklad dovoljeval, vendar tega, že nekaj let ni počel, je videti, da Pravilnik Sklada dopušča bistveno manjše objekte. Sicer pa Sklad lahko zakupnikom dovoli obnovo obstoječih, porušenih (ruševine), ali delno porušenih objektov v lasti Sklada, če so objekti namenjeni kmetijski dejavnosti in niso v nasprotju z veljavnimi prostorskimi akti. Sklad lahko podeli stavbno pravico za legalizacijo objektov, za katere pristojna občina izda potrdilo, da je njihova legalizacija skladna z veljavnimi prostorskimi akti. SKZG in uredništvo namreč tudi svoj interni Pravilnik o zakupu kmetij in kmetijskih zemljišč prilagodil v smislu, da ta dovoljuje gradnjo objektov do omejitev po prostorsko ureditvenih pogojih občin za objekte, zgrajene do 11.3.1993, medtem ko za kasneje zgrajene objekte, veljajo določila 19. člena Skladovega Pravilnika o zakupu kmetij in kmetijskih zemljišč s spremembo, ki je, glede gradnje objektov restriktivnejša, in sicer: Kaj pravi pravilnik Sklada Za objekt, zgrajen s soglasjem za-kupodajalca, se šteje objekt: - za katerega je bilo izdano upravno dovoljenje, objekt pa je po površini in po namembnosti skladen z izdanim upravnim dovoljenjem; - ki je bil zgrajen do ustanovitve Sklada, če gre za enostaven ali manj zahteven objekt v skladu s 5. in 6. členom Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS št. 18/2013 in 24/2013), ki je hkrati tudi skladen z veljavnimi prostorskimi akti. Peti odstavek 19. člena Pravilnika s spremembo pravi, da zakupnikom, ki v okviru svojega kmetijskega gospodarstva nimajo drugih primernih lastnih zemljišč, Sklad lahko dovoli postavitev enega pomožnega kmetijsko gozdarskega objekta v obsegu, ki je odvisen od površine zemljišča v zakupu. OBČINA IZOLA - COMUNE Dl ISOLA KOMISIJA ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE IN IMENOVANJA C0MMISSI0NE PER LE dUESTIONI DEI MANDATI, LE ELEZI0NIE LE N0MINE Sončno nabrežje 8 - Riva del Sole 8 / 6310 Izola - Isola OBVESTILO o objavljenem javnem razpisu za podelitev priznanj in nagrade Občine Izola v letu 2014 Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja obvešča vse zainteresirane, da je dne 29. 3. 2014, na spletni strani Občine Izola www.izola.si, objavila razpis za podelitev priznanj in nagrade Občine Izola v letu 2014. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobijo zainteresirani po telefonu 05/66 00 104, oziroma e-pošti: vesna.rebec® izola.si. Predsednik komisije Aleksej SKOK, l.r. A V V I S O sulla pubblicazione del bando di concorso per il conferimento dei riconoscimenti e del premio del Comune di Isola per l’anno 2014 La Commissione per le guestioni dei mandati, le elezioni e le nomine informa il pubblico interessato che in data 29. 3. 2014 sul sito web ufficiale del Comune di Isola (www.izola.si) e stato pubblicato il bando di concorso per il conferimento dei riconoscimenti e del premio del Comune di Isola per 1’anno 2014. Per ulteriori informazioni riguardo al bando gli interessati possono telefonare al numero 05/66-00-104, oppure scrivere per posta elettronica aH’indirizzo: vesna.rebec@izola.si. II Presidente della commissione Aleksej SKOK, m.p. S, MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist) Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. - hišniška popravila in storitve Manjša in večja popravila na vašem domu Željko Jugovič s.p. Tel: 041 90 90 20 vsak dan od 9-1 Oh Mesto starejših Neformalna predstavitev 60 stanovanj Na marčevski seji je občinski svet prižgal zeleno luč za izgradnjo oskrbovanih stanovanj in centra dnevnih aktivnosti za starejše. Na območju Livad se bo tako kmalu zagnal projekt izgradnje oskrbovanih stanovanj in centra dnevnih aktivnosti za starejše. Svetniki so podali soglasje k pogodbi o sodelovanju, na podlagi katere bo Občina Nepremičninskemu skladu pokojninskega in invalidskega zavarovanja podelila neodplačno stavbno pravico v zameno za prednost Izola-nov pri najemu oskrbovanih stanovanj. Nepremičninski sklad bo občini za celoten projekt poravnal komunalni prispevek. Poleg stanovanj pa bo zgradil tudi center dnevnih aktivnosti za starejše, ki ga bo nato občini oddal v najem. V petek sta župan Igor Kolenc in direktor nepremičninskega sklada Florijan Bulovec že podpisala pogodbe o sodelovanju. Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja ima sicer v 119 krajih po Sloveniji skupaj več kot 3000 stanovanj, ki jih oddaja starejšim osebam. Nam najbližja stanovanja so v Kopru, kjer je nepremičninski sklad v sodelovanju z mestno občino in občinskim stanovanjskim skladom v začetku lanskega leta namenu predal 30 novih stanovanj. Iz občine sporočajo, da bo neformalna predstavitev idejne zasnove projekta »Center starejših občanov v Izoli« potekala do vključno 22. aprila v pritličnih prostorih Občine Izola na Postojnski ulici 3 v ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure, ob sredah tudi od 14. do 17. ure. “Da ne bi prišlo do pomanjkanja parkirnih mest, ko na tem območju zaradi izgradnje oskrbovanih stanovanj ne bo več makadamskega parkirišča za obstoječe po mnenju nekaterih sosedov, ki so v teh dneh po ulici Emilia Driolija izobesili številne plakate, v katerih se sprašujejo, kako bo s parkirišči, predvsem pa kako bo s soncem, ki jim ga bo ta blok odvzel. Projekt je, kot rečeno, postavljen na ogled v občinskih prostorih v Postojnski ulici. Ogled je sicer neformalne narave in ne gre za javno obravnavo, saj, kot je povedala vodja županovega kabineta Kristina Zelič, ne gre za spremembo prostorskega plana. Kljub temu pa so najbližji sosedje, predvidoma stanovalci bloka na ulici Emilia Driolija 11, stranke v postopku, zato lahko pričakujejo, da jih bodo povabili na Upravno enoto, kjer bodo lahko podali svoje mnenje. am stanovalce, je občina že pričela z ureditvijo novih parkirnih mest v bližnji okolici. Komunala je uredila in asfaltirala parkirna mesta tik pod šolo. Ob cesti A bomo uredili bočna parkirna mesta (projekt je že izdelan), med Južno cesto in ulico Emilia Driolia bomo uredili novo parkirišče (projekt je naročen), s krajevno skupnostjo Livade pa preverjamo še možnost ureditve dodatnih parkirnih mest med ulico Mihaele Škapin in Partizansko ulico (ob navezavi ceste A na Partizansko)." Kdo je za in kdo proti? Center starejših občanov Izola je vsekakor dobra pridobitev za mesto, ki je že zaradi svoje klime nadvse primerno za preživljanje tretjega življenjskega obdobja. Pobuda za gradnjo Centra dnevnih aktivnosti pa je prišla od ta-korekoč vseh bolj ali manj upokojenskih društev, ki delujejo na tem področju, tako da smotrnost projekta pač ni vprašljiva. Je pa še vedno vprašljiva lokacija, vsaj Reagiranje Župan je proti mestnim vrtovom? Že zelo dolgo, tudi več kot dve leti si prizadevam, da bi v Izoli dobili prostor urbani mestni vrtovi, kjer naj bi predvsem revnejši domačini dobili možnost, da si finančno in tudi psihično, vsaj malo opomorejo, tako da skupaj spremenijo zapuščena mestna zemljišča, v koristne in prijetne vrtove. Urbani vrtovi naj bi bili Izoli v ponos in reklamo, a se kljub vsem poskusom, žal v tej naši občini ne da narediti nič. Z urejanjem takih vrtov, nas ne prehitevajo le po drugih občinah v Sloveniji, prehitevata nas tudi sosednja Koper in Piran. Ko sem nad idejo urbanih vrtov že skoraj obupala, sem se kot prostovoljka spet odzvala vabilu Rdečega križa in se vključila v skupino, ki je po sestanku 5. marca letos, skupaj s Centrom za socialno delo. Zavodom za zaposlovanje in Rdečim križem, na župana naslovila vlogo v kateri mu je predlagala, da bi začasno zapuščeno lokacijo vrtnarije Cedra ob pokopališču spremenili v mestne vrtove. Vse navedene inštitucije so bile pripravljene, da bi s skupnim sodelovanjem pomagale oblikovati skupino someščanov, ki bi zaradi vsakdanjih stisk imeli prednost in bi jim bilo omogočeno delovanje. Predlagana lokacija ne bi zahtevala veliko vlaganj, saj ima brezplačno vodo, rastlinjake in bližino dostopa. Možnost izvedbe vrtov, bi se tako lahko zgodila že v tej sezoni in vsaj 15 ljudi bi si olajšalo svoj težak vsakdan. Pa je s kabineta župana prišel odgovor, da ima občina svojo komisijo za urbane vrtove. S tem je župan jasno povedal, da enostavno tega ne podpira, oziroma sploh ni razumel pobude. Nihče od zgornje skupine župana ni spraševal, kaj občina namerava narediti z urbanimi vrtovi v bodoče, temveč mu je bila predstavljena v pobudo konkretna lokacija, da vsaj začasno odobri obdelavo zapuščenih zemljišč za tiste domačine, ki jih stiske najbolj bremenijo. Županova komisija za urbane vrtove brez konkretnega učinka, lahko na papirju obstaja še leta, njeni člani naj pametujejo kaj in kje bodo delali, naj sestankujejo, vendar tiste, ki so pomoči potrebni zanima bolj kot komisija, dejanska akcija, ki bi se v praksi morala že zdavnaj zgoditi. A kot je bilo že ugotovljeno, se Urbani vrtovi v praksi dogajajo le tam, kjer župani vedo prisluhniti svojim meščanom, kjer njihovega dela ne vodi aroganca in imajo na delovnih mestih zaposlen strokovni kader. Velikokrat sem že slišala, da tudi tisti, ki so na volitvah županu zaupali svoj glas, sedaj z njegovim delovanjem niso več zadovoljni in če nič drugega lahko skupaj upajmo, da bodo tudi za Izolo čim prej prišli svetlejši časi. Če jih pa ne bo, se bo očitno treba včlaniti v.demokrate. Čisto na koncu naj dodam, da sem izredno ogorčena nad nestrokovnim obrezovanjem dreves, ki ga izvaja Komunala, in upam, da bosta dve iznakaženi platani na začetku drevoreda l.maja, le odgnali in da bo res med vodilnim kadrom, do narave bolj ozaveščena oblast, ki ne bo dovolila brez strokovne presoje požagati takih dreves, kot sta bili dve cedri ob stari reševalni postaji. Ne gre prezreti dejstva, da bo prav kmalu poletje in morda zopet okoli 40 C. Viktorija Carli Nomenklatura Kako se imenuje izolsko pokopališče Izolsko pokopališče ima dolgo zgodovino, nima pa uradnega imena. Oziroma, ima ga, a si mnenja okoli le-tega niso ravno enotna. Eni pravijo Callelarga, drugi Primo Ponte. V Izolskem tedniku Mandrač, ki je izšel 27. januarja 2011, je bil na osmi strani majhen članek s podpisom Amine Dudine, naslovljen “Cimitero di Callelarga?”, v katerem je bilo zapisano takole [prevedeno op.p.). Kot Callelarga so tako nekoč kot tudi še danes avtohtoni prebivalci Izole imenovali današnjo Kajuhovo ulico in “su per Callelarga” (gor po Callelargij pomeni odpraviti se po rahlem klancu Bazoviške ulice, od Kulturnega doma proti Kajuhovi ulici, kot rečeno, Callelarga. Pokopališče ne leži tam, ampak na območju Izole, ki se imenuje Primo Ponte. Kljub temu prostor večnega počitka Izolanov ni bil nikoli poznan z imenom območja. Le v primeru, če bi kdo vprašal, kje je pokopališče, bi Izolan odgovoril: "al Primo Ponte”, torej pri Prvem mostu. Zaradi tega je definicija “Pokopališče Callelarga” popolnoma napačna in bi jo bilo treba odstraniti iz vseh zapisov. 24. marca istega leta, ponovno v Mandraču, v kolumni, pod katero se je podpisal D.M. in z naslovom “Popravek imena pokopališča”, lahko preberemo, da je Zavod za spomeniško varnost iz Pirana ugotovil nepravilnost in predlaga, da izolskega pokopališča ne bi imenovali Callelarga. Na žalost pa ugotavljamo, da ne samo, da je ta napačni naziv ostal v uporabi, ampak kot je zapisano v članku “Non c’e’ bacio che non sia bilingue”, ki je izšel v Mandraču v četrtek 27. marca izvemo, da bo izšla monografija o Pokopališču Callelarga, kjer je zapisano, da “ga tako imenujemo v domačem okolju”, na kar se lahko vprašamo: katerem domačem okolju? Ugotavljamo, da se, ne le, vztraja pri napaki, ampak bo izdana tudi knjiga, kjer bo zapisana napačna informacija. Če bi o zadevi povprašali kateregakoli avtohtonega Izolana, ki je živel v tem mestu vsaj do konca eksodusa, bi ob poslušanju takšnih trditev ostal zgrožen. Izraz Callelarga zavzema dobri del današnje Kajuhove ulice, torej prvi del ceste, ki se vije proti Kortam. Če prelistamo slovar italijanskega jezika ugotovimo, da izraz “calle" pomeni pretežno ozka cesta, oziroma gre navadno za beneške ulice. “Larga" pomeni široka. Torej Callelarga je ulica, ki je širša od ostalih ulic in ne “širši prostor” ali “ime dela izolskega območja, ki se nahaja med železniško postajo in Prvim mostom (Primo ponte)”, dve napačni navedbi, ki sta zapisani v Slovarju izolskega narečja, avtorja Silvana Sana. Tukaj so nekateri viri, na katere se sklicujem: Ferruccio Delise “Isola Nostra - Kazalo: 1965-1999 (pag.160), Giovanni Russignan Isola dIstria dalle origini all’esilio, stran 148 de! ter- suoi p' Mel 1. it quL- uo v .ir. di Isolu. tule mai ivirus.e i mi lellu- M.ms /amann scrisse unu štoru di Isola. im a m« e rimaš!, solo lu monogrufia sull« imi ia Contesini scrilta ul vescovo Dobrila in occasione delta suu prizna visita pasior.ile a Isola. Molle luruno lecose chetjueslo iridomito benelattore avrebbe voluto uiisora reali//.tre. mu un.t punt lisi, che lo volpi nel 18KK. ripelulasi nel 1N92 v 18V3, lo costriiise u rilirursi Mori il ' mugifio 1895 laseiando poehi soldi >picc«• '— . . r t sem .., ulo ecome s|">esso UieeMi: Povem sono n., povezo vosilio morire. Imponenli i suoi lunerali Ira il eompianto generale Riposn umora nel la toniba erelta sul reiro della Cappella del cimitero del "Primo Ponte". cimitero rta liri stesso voluto nel 1X8 v A mons Zamarin e stala dedieata la via che dal Duoino scende lino al "Vicr MONS l it ANVh.SCO Ml Ul SAN lu il parroco pii "" ni"- ■ • 'issc • Zamarin nel I ,v,. . ifaseorse quasi Mi anm rit'uči mistra sil tadina. di cui 4? eome panoco. t stalo il primo parroco “Raccolta di seritti vari", strani 8 in 10. V nobenem dokumentu pa ne najdemo izraza “Pokopališče Callelarga”. Ni pa težko najti “Cimitero al Primo Ponte", torej “Pokopališče pri Prvem mostu” (glej "Isola dlstria dalle origini alVesilio", različnih avtorjev, na strani 148) ali pa “Cimitero Nuovo dopo il Primo Ponte”, novo pokopališče po Prvem mostu (grej “Ri-cordando Isola”, avtorja Antonia Vascotta, na strani 157). Zaradi tega vabimo tiste, ki sta jim pri srcu zgodovina in tradicija, da spoštujejo dejstva in se določenih tem ne lotijo na preveč preprost način. Za zanesljive raziskave se je treba posvetovati in analizirati veliko virov in se, ko je le mogoče, opirati tudi na ustna izročila, če se lahko prepričamo, da gre za resnična dejstva. Le na tak način lahko pridemo do kakovostnega izdelka. Zaključujem s trditvijo, da v Izoli ni bilo nikoli pokopališča Callelarga, in če bi želeli našemu pokopališču dati ime, bi to lahko bilo le “Cimitero al Primo Ponte”, oziroma “Pokopališče pri Prvem mostu”. Giorgio Dudine Ekonomija ni ekologija piše: Franc Krajnc Obala v pričakovanju boljših rezultatov Agencija za javnopravne evidence in storitve Republike Slovenije (AJPES) nam bo sredi maja postregla s podatki o poslovanju gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov in zadrug v letu 2013. Spomnimo, da so v letu 2012 imele največ neto čiste izgube družbe z obalno-kraške, podravske in goriške regije. Zlasti obalno-kraška je s 147,26 milijona evrov neto čiste izgube pristala na repu lestvice dvanajstih slovenskih statističnih regij, pri tem pa jo je najslabše odnesla panoga gostinstvo z 65,7 milijona neto čiste izgube! Vemo kje je največ hotelov na Obali - v piranski občini! Pričakovanje, da bodo bilančni izkazi za leto 2013 vendarle boljši ter da bomo lahko pisali o znosnejših zadolžitvah obalnih podjetij (v Kopru imata samo dve veliki gospodarski družbi za okoli milijardo evrov dolgov) je morda res več kot upravičeno. Gospodarske družbe s sedežem na Obali in Krasu so v letu 2012 izkazale 3,85 milijarde evrov celotnih prihodkov. Njihov delež v primerjavi s prihodki vseh družb v Sloveniji pa znaša slabih 5 %. Delež prihodkov gospodarskih družb celotne Primorske pa znaša nekaj več kot 9%. Glavne dejavnosti na Obali so gostinstvo, trgovina in popravila, promet in skladiščenje (Luka in Intereuropa), predelovalne dejavnosti, finančne in zavarovalniške dejavnosti, medtem ko je ribištvo skoraj v celot zamrlo. Edina še svetla točka v poslovanju so obalno-kraški samostojni podjetniki /teh je okoli 5000/ , ki so v letu 2012 izkazali neto dohodek. 560 gospodarskih družb s sedežem v Izoli pri katerih je 1900 zaposlenih, je v letu 2012 izkazalo 221,4 mio eurov celotnih prihodkov, kar predstavlja 5,7 % celotnega prihodka obalno kraške regije. Neto čista izguba pa je znašala 2,9 mio euro, medtem ko so leto poprej zabeležili neto čisti dobiček v višini 3,3 mio euro. Izolske gospodarske družbe so zabeležile 52 mio euro dodane vrednosti, ki pa je bila v letu 2012 v primerjavi z letom 2011 manjše za 6%. Od 560 družb, jih je imelo 121 izgubo na supstanci. V letu 2012 so se v Izoli povečale kratkoročne obveznosti, samostojni podjetniki (s.p) pa so poslovali pozitivno. Glede na stanje kakršno je trenutno v Sloveniji (preobsežne zadolžitve, padec potrošnje) se zna prvič zgoditi, da bo morda poleg gostinstva, finančne in zavarovalniške dejavnosti ter družb iz skupine holdingov, zabeležila padec prometa tudi trgovina. V podatkih, ki smo jih navedli, niso všteti rezultati poslovanja bank, pa tudi ne podatki o poslovanju nekaterih javnih občinskih zavodov, zavarovalnic ter občinski proračuni (54-milijonska dolgoročna zadolženost), pa tudi ne podatki o prihodkih družb s sedežem zunaj obalno-kraškega območja. Vozniki spet premagali pešce Sončno nabrežje kar naprej preurejamo in popravljamo, ga spreminjamo iz ceste v otroško igrišče in spet nazaj, vse to pa menda počnemo v interesu turizma ter z željo po umiku pločevine iz starega mesta. Pa kaže, da iz tega še dolgo ne bo nič. Presenečeno smo ugotovili, da urejevalci prometa na Sončnem nabrežju niso prisluhnili željam velikega števila krajanov, ki so jih ti izrazili tudi preko Mandra-ča, da bi dosedanje cestišče zares namenili pešcem in zelo umirjenemu prometu. Cestišče je namreč dobilo nove cestne oznake, ki so pravzaprav enake kot so bile doslej. Prekinjena sredinska črta in dobro označeni prehodi za pešce na cestišču, ki je označeno kot območje umirjenega prometa, kjer imajo prednost pred motornimi vozili vsi, vključno z otroki, ki se lahko igrajo po cestišču. Komisije ni več Vrsto let smo imeli v občini strokovno telo, posebno komisijo, ki je pripravljala predloge za urejanje cestnega prometa v občini Izola. Odlok o ureditvi cestnega prometa v občini Izola, ki je bil sprejet leta 2005, je določal, da je za strokovno proučevanje razmer in priprav ukrepov s tega področja pristojen župan, ki pa lahko imenuje Komisijo za tehnično urejanje cestnega prometa. In vsaj dva župana sta to storila, v tem mandatu pa te komisije ni več. Seveda, ustanovitev takšnega organa ni obvezna, vendar bi predstavniki policije, krajevne skupnosti, upravne enote, občine, Komunale in morda tudi Turističnega združenja, skupaj lahko celoviteje obravnavali urejanje prometa na Sončnem nabrežju, kjer je cestišče postavljeno med dve sprehajališči in „kot ustvarjeno" za nepričakovano prečkanje otrok ali odraslih. Prometna nesreča, ki se je pripetila ženski, ki ji je z vrvice zbežal psiček in jo je avto zbil ko je pritekla na cesto, pove dovolj o varnosti takšne ceste. Sončno nabrežje je tudi po novem namreč označeno kot območje umirjenega prometa, ki v omenjenem odloku predstavlja del ceste, cesto ali del naselja, kjer imajo pešci prednost pred drugimi udeleženci cestnega prometa. Vozniki morajo biti v območju umirjenega prometa zlasti pozorni na otroke, ki jim je dovoljena tudi igra v tem območju. Zakaj prehodi za pešce? Ob tem se postavlja vprašanje, ali je na območju umirjenega prometa res treba označevati prehode za pešce, čeprav imajo le ti prednost pred vozili in se, dobesedno, lahko sprehajajo ali igrajo po celem cestišču. Takšne oznake namreč zavedejo voznike, ki ne pričakujejo, da jim bo kdorkoli pritekel na cesto, mimo prehoda za pešce. Za mnenje smo povprašali tudi priznanega strokovnjaka za varnost v cestnem prometu, Andreja Brgleza, ki je delno tudi Izolan in povedal nam je, da mora biti namembnost neke vozne površine nedvoumna in zato mu je žal, da v Izoli nismo našli kakšne inovativne rešitve s katero bi voznikom dali takoj vedeti, da so le gostje na cestišču, ki je sicer namenjeno pešcem. Sicer pa območja umirjenega prometa, na predlog pristojnega organa, občinskega redarstva, krajevne skupnosti ali vzdrževalca cest, določi Župan. D.M. NOVI CROSSOVER PEUGEOT 3008 18.990 € pOT K doživetjem www.peugeot.si 4LEJA PROGRAM UGODNOSTI Moj Peugeot PEU G EOTmifoiiočaTOTAV ‘Peugec )08 za 18.990 5: dobave do 30. 4. 2014. Štiri leta podaljšanega je :va vključuje dve »vinsko barvo in parkirnimi senzorji zadaj. Ponudba vsebuje 4 letno jamstvo ob nakupu s pomočjo Peugeot Financiranja z ia jamstva Optivvau oz. do 60.000 prevoženih kilometrov. Atraktivna cena, dolg spisek serijske opreme z dodatno kovinsko barvo in parkirnimi senzorji zadaj - spisek stvari, s katerimi vas bo navdušil novi crossover peugeot 3008 se s tem šele začne. Je udoben in robusten, eleganten in zmogljiv. Torej: kam ga boste peljali na prvo vožnjo? Poraba V kombiniranem načinu vožnje: 3,6-5,8 l/l 00 km. Izpuh COz: 93 -134 g/km. Podrobnejše informacije o porabi goriva in emisijah COa novih osebnih vozil Peugeot najdete v priročniku o varčni porabi goriva in emisijah CO2, ki ga lahko brezplačno pridobite na prodajnem mestu in na www.peugeot.si. NOVI CROSSOVER PEUGEOT 3008 M OTI O N O EMOTION PEUGEOT NOVA OLIMPIJA d.0.0.. Obrtniška 28, 6000 Koper, tel. 05 611 61 11 Spremembe Pošti bo pošta kmalu odveč Poštarji so s svojimi uniformami in velikimi torbami eden od simbolov klasično urejene države v kateri je pošta pomembna tako kot železnica ali policija. Storitve slovenske Pošte so v samem evropskem vrhu, vprašanje pa je, kako dolgo bo še tako. Pošta se namreč spreminja. To vprašanje smo si ponovno zastavili ob fotografiji izolskega poštarja h kateri je naš sodelavec, Dušan Ambrož, napisal zelo jezen komentar: „Biti pismonoša, je še pred dobrima desetletjema veljalo za nekaj pomembnega. Da ne omenjam svoje mladosti, ko je bil okrajni in vaški poštar edini glasnik in včasih tudi trobilo “resnic”, ki so ljudem na kmetih ali na obrobju večjih mest, sladkale in poprale ali pa tudi kdaj grenile njihov vsakdan... V 18. stoletju so Slovencu Lovru Koširju, Angleži speljali zamisel s poštno znamko. Ob pogledu na prizor s fotografije pa me je presunilo spoznanje, kako nam je svetovni koncern, ki nam je speljal najizvirnejšo vodo s katero izdeluje kultno pijačo, zdaj speljal še “slovensko pošto” s poštarji vred. In je zaključil: “Dopuščam, da je kdo prejšnji sistem doživljal kot čas ENOUMJA...toda to, kar nam delajo danes, bo zgodovina zagotovo zabeležila kot obdobje SLABO-UMJA!” V uredništvu najprej nismo verjeli, potem pa so nam na Pošti potrdili, da je po novem njihova dejavnost tudi distribucija brezalkoholne pijače in da gre pač za poslovno odločitev podjetja, ki zgolj s klasičnimi poštnimi storitvami ne more ohranjati sedanje ravni storitev. Ker pa gre za pomembno dejavnost, ki je eden simbolov urejene države smo tudi na upravo Pošte Slovenije naslovili vprašanje glede spreminjanja poštarjev v dostavljalce in Pošte v logistično podjetje. Od marca na Primorskem Iz njihove službe za obveščanje javnosti so nam odgovorili, da Pošta Slovenije res skrbi za regijsko distribucijo za priznano blagovno znamko brezalkoholnih pijač, konkretno za Coca Colo. Distribucijo na območju severovzhodne Slovenije opravljajo že od 28. oktobra lani, od konca marca pa tudi na območju Primorske. Pošta opravlja prevzem, komisionira-nje blaga ter dostavo do mikrolokacij oz lokacij naročnika. „Kot veste, se Pošta Slovenije - tako kot poštni operaterji v Evropi in po svetu - srečuje z zahtevno preobrazbo okolja, v katerem posluje in ki onemogoča poslovne rezultate, kot smo jih bili poštni operaterji vajeni v letih 2008, 2009, 2010 in veljajo za t. i. »zlato dobo« poštnih storitev. Gospodarska kriza in njene posledice so povzročila obsežne strukturne spremembe na trgu poštnih storitev s pospešitvijo procesov, kot so elektronska substitucija in tehnološke spremembe, ki vplivajo na spremembo navad uporabnikov poštnih storitev. V Pošti Slovenije smo v zadnjih letih izvedli vrsto kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov za izboljšanje poslovanja. Največjo pozornost smo poleg reorganizacije in prestrukturiranja poštnega omrežja, ki vključuje preoblikovanje stalnih pošt v pogodbene in premične pošte, centralizacijo dostave, zniževanje stroškov dela, materialov in storitev, namenili razvoju novih in nadgradnji obstoječih storitev. Te nam bodo omogočile ustrezno nadomestiti izpad dohodkov. Iščejo še nove posle “Na Pošti Slovenije smo si, poleg prestrukturiranja, kot eno izmed prioritetnih nalog v letu 2014 zadali še učinkovitejše in aktivno trženje storitev ter pridobivanje novih poslov v različnih segmentih. Zanima nas distribucija blaga iz avtomobilske branže, distribucija bele tehnike, distribucija tekstilnih izdelkov in pijač itd. Svojo prisotnost krepimo na področju logističnih storitev ter oskrbovalnih verig in jutranje dostave edicij naročnikom ter informacijskih storitev. Vse je logično in vse je prav, pa vendar se ne moremo znebiti občutka in spoznanja, da nekateri večji sistemi, v tem primeru Pošta, pač škodujejo nekomu drugemu, ki je dotlej opravljal to storitev. Ekonomisti bodo, seveda, rekli, da je v kapitalizmu pač tako in da naročnik išče najcenejšega ponudnika, ter, da so veliki vedno v prednosti pred malimi. Slovenska Pošta bo tako morda postala uspešna logistična firma, pošto pa bodo nosili kooperanti ali pa morda kar študentje preko študentskega servisa. Mef Anarhija kot pot iz kapitala V četrtek je izolski kulturni dom gostil potujočega agenta Kolektiva nekdanjih delavcev, Crimethlnc. Agent, ki se v revolucionarnem duhu ni predstavil z imenom in priimkom, je v nekaj ur trajajoči diskusiji prisotnim radovednežem povzel dogajanje v svetovnih žariščih revolucije, od Brazilije in Turčije, pa vse do nam najbližje, Bosne in Hercegovine, pogovor pa je tekel seveda tudi o dogajanju v Ukrajini. Oporna točka diskusije pa je bila anarhija kot možna rešitev za trenutno globalno socialno situacijo. Predavanje se je gibalo okoli teze, da do prave revolucije nikakor ne moremo priti preko popolnega konsenza, saj smo si ljudje preprosto povedano, preveč različni in tudi, ko strmimo proti enakim rešitvam, do njih ne moremo priti, ker se ne strinjamo o sredstvih. Zaradi tega bi bilo menda veliko koristneje, da bi namesto konsenza rešitev iskali s pomočjo različnih, včasih tudi divergentnih mnenj. Skupina, oziroma kolektiv Crimethlnc se drži načela anarhije, predvsem pa njeni člani, tovariši, kot se med seboj nazivajo, delujejo po celem svetu in iz prve vrste opazujejo in sodelujejo v protestih, ki so iz leta v leto številčnejši. Med načeli skupine je tudi podiranje državnih mej, saj le te, pravijo, koristijo izključno kapitalu, zaradi tega ne gledajo ravno pozitivno na revolucije, ki so osnovane na nacionalni bazi, saj le-te načeloma pripeljejo le do ponovne vzpostavitve že obstoječega stanja. V nedeljo je na sporedu prvi Istrski maraton, ambiciozen tekaški projekt, ki bo v enem popoldnevu povezal vse tri obalne občine. Istrski maraton bo letos menda največje tovrstno tekmovanje v Sloveniji, še večji od ljubljanskega, nedvomno pa bo tudi najlepši. tl VN EIFIAC 7 Na maratonu bomo sodelovali tudi Mandračevci. Pred Strunjanom bomo delili vodo in verjamemo, da bo marsikaterega prepotenega tekača zamikalo, da se bo za kakšno minuto ustavil. Kot je povedal Robi Janev, sicer odgovoren za športne prireditve na izolskem Centru za kulturo, šport in prireditve, ki pa si je za organizacijo maratona vzel dopust, je prvi Istrski maraton ambiciozna ideja petih prijateljev, ki se je v relativno kratkem času spremenila v eno največji športnih prireditev v naši regiji. “Eno leto smo morali prepričevati ljudi okoli nas, da se spustijo v projekt, a ko smo dobili prvega pokrovitelja, je postalo jasno, da ne gre le za sanjarjenje nekih entuziastov, ampak za dejanski projekt in potem je vse steklo”, je povedal Janev, tudi sam sicer navdušen tekač, ki pa se prvega pravega maratona v naši regiji ne bo udeležil kot tekmovalec, saj dela, vezanega na organizacijo, ne manjka. “Sem pa traso pretekel že večkrat”, je dodal. Trasa prvega Istrskega maratona je, po mnenju poznavalcev, ena lepših na tovrstnih tekmovanjih, tudi zato, ker so organizatorji kljub temu, da gre za pravi, uradni maraton, so organizatorji z enim očesom bedeli nad estetiko. “Trasa je, po našem mnenju, zelo reprezentativna za našo regijo. Je kot Istra, z vsemi svojimi vzponi in padci", pravi Janev. Start maratona bo v nedeljo ob 11.00 uri v koprski Taverni, nato se bo karavana tekmovalcev polnega maratona odpravila proti Izoli, kjer bodo na Cankarjev drevoredu zavili mimo železnice (tam bo tudi okrepčevalna postaja), tekli bodo proti Delamarisu, nato proti “pasji plaži”, mimo Svetilnika, pa po promenadi do Sončnega nabrežja, kjer bo pri občinski stavbi vodna postaja za osvežitev tekmovalcev. Karavana tekačev se bo nato odpravila mimo Lonke in ob obali do San Simona, nato mimo parkirišča po neimenovani ulici skozi krožišče do Južne ceste in vse do peščenega parkirišča nad osnovno šolo Livade, kjer se bodo skozi pešpot, ki so jo te dni očistili, potaviti pa morajo še pontonski most, priključili na Pa-renzano. Tam tekače pričakuje še ena okrepčevalna postaja, vodna postaja pa je na točki, kjer se Pa-renzana priključi na Belvedere. Dvakrat mimo Izole Eno uro za maratonci bodo v For-načah štartali tudi polmaratonci, ki se bodo po podobni trasi, torej mimo Izole, vračali proti Kopru, maratonci pa jih bodo “lovili”. Edina razlika je, da na poti nazaj ne bodo tekli ob morju mimo Lonke, temveč bodo zavili na Dantejevo, iz krožišča pa ponovno na Sončno nabrežje, Svetilnik in tako naprej. Zanimivo bo videti, v kakšnem stanju bo Sončno nabrežje v nedeljo, saj se trasa maratona, zaradi specifike tekmovanja, nikakor ne more premestiti na katero od sosednjih ulic, saj je izmerjen do metra točno. Kot je povedal Janev, ki ima na maratonu vlogu vodje tekmovalnega dela, največjo težavo pri organizaciji takšne prireditve predstavlja birokracija. Tako bo samo v Izoli nad traso in tekači bedelo od 70 do 80 rediteljev, na celem maratonu pa jih bo več kot 350, ob tem pa pričakujejo še okoli 400 prostovoljcev, gasilce, policiste, občinske redarje, športne zavode in tako naprej, brez katerih takšne prireditve ne bi mogli postaviti na noge. “Celoten maraton deluje na osnovi prostovoljnega dela. Če bi kdo pričakoval, da bi od tega kaj imel, ne bi mogel niti zraven. 1\idi zato pravimo, da to ni samo naš projekt, temvečjeprojekt vseh, cele obale oziroma Istre." Omeniti pa moramo tudi takoimenovane motivacijske točke, kjer bodo različne skupine tekače dodatno motivirale k pospeševanju ritma. Tek je “in” Da je tek trenutno zelo popularen pravi tudi dejstvo, da so organizatorji že pred časom moralu zaključiti prijave, saj je do sedaj prijavljenih že več kot 2000 tekačev, od tega kar 400 v maratonu. “Omejitev je postavljena iz varnostnih razlogov. Ni pa nemogoče, da ob še večjem zanimanju maraton v naslednjih letih še dodatno nadgradimo”, pravi Janev. Glede na to, da gre za projekt, ki povezuje vse tri obalne občine, bosta tudi start in cilj vsako leto v drugi občini. In že naslednje leto je na vrsti Izola. Tudi sicer se organizatorji zahvaljujejo Občinarjem, ki so jim šli zelo na roke, za organizacijo pa na letni ravni prispevajo 20.000 eur (10.000 občina, ki dogodek “organizira”, letos je to Koper, 5.000 eur pa ostali dve. AM Zapore prometa Izola Med potekom istrskega maratona lahko pričakujete sledeče popolne zapore cest. Od 11.00 - 16.00 (sprostitev prometa od 12.00 do 12.30) - Cankarjev drevored (od krožišča s Prešernovo do vzhodne vpadnice), Zustovičeva ul.. Tovarniška ul., Ulica ob Pečini, Kopališka ulica, Veliki Trg, Sončno nabrežje Od 12.30 - 15.45 - Dantejeva ulica, drevored 1. Maja Od 11.20 - 15.30 (sprostitev prometa od 12.15 do 12.30) - Neimenovana ulica. Južna cesta do ulice Emilia Driolia Od 11.30 - 15.00 - Stara povezovalna cesta Strunjan - Belveder (do priključka na Parencano) V času prireditve bo začasno avtobusno postajališče na Prešernovi cesti. Prečkanje krožišča na Južni in Neimenovani ulici bo dovoljeno zgolj avtobusnemu prometu z usmeritvami Občinskega redarstva. Erik Paulin dvakrat tretji na državnem S.SNL-zahod Rezultati 16. kroga Zarica Kr. : Jezero Me. 1:0 (0:0) Calcit Kamnik : Zagorje 0:1 (0:0) Tabor Sežana : Adria 3:0 (1:0) Iv. Gorica : IKK Tolmin 0:1 (0:0) Rudar Tr.: Jadran D. 0:4 (0:2) Aj. Škou : Izola 3:1 (2:1) Brda : Sava Kr. 0:0 (0:0) Ajdovščina Škou - Izola 3:1 (2:1) Ajdovščina, mestni stadion, gledalcev 150 Izola: Rupnik Anže, Maršič Matija, Tadič Željko (46’ Perše Matic), Modrijan Žan (69’ Iriškič Peter), Finkšt Niki, Peroša Matej, Tomažič Tadej, Mihailovič Nik, Perpar Oskar, Maver Luka (46’ Kotnik Andrej), Gavrič Davor Strelci: 1:0 Berginc Denis (16’), 1:1 Gavrič Davor (24’), 2:1 Ivanovič Andraž (38’), 3:1 Smajila Borut (78’) Izključitve: Izola - Peroša Matej (60’) Poraz v Ajdovščini Priložnost za vzpon po lestvici je splavala po vodi. Nov poraz in bleda igra naših, ki v gosteh ne pokažejo dovolj, da bi odnesli kakšno piko več. Ekipa Ajdovščine je bila pravzaprav večino srečanja boljša. Izola je v drugem polčasu ostala brez Peroše, ki je prejel drugi rumeni karton, kar je še dodatno oslabelo povezavo na sredini igrišča, ki v napadalnih akcijah nikakor ni uspela ustvariti priložnosti. V drugem polčasu so naši sicer poizkusili pritisnit na vrata domačih, a so pri tem puščali preveč prostora v obrambi in tako so Ajdovci iz protinapada zadeli za 3:1 in s tem končali srečanje. Na naslednji domači tekmi bo nujno potrebna zmaga, sicer se lahko ekipa hitro znajde na spodnjem delu lestvice, saj je liga zelo izenačena. EPNL Rezultati 14. kroga Cerknica : FAMA Vipava 2:1 (1:1) Jadran PM : Piama IK 4:0 (1:0) Portorož Piran : Renče 1:0 (0:0) Ilirska Bistrica : Bilje 0:0 (0:0) Postojna : Korte Avtoplus 0:2 (0:0) Košana : Komen 2:1 (1:1) IlgHAR SMaou Postojna : Korte Avtoplus 0:2 (0:0) Postojna, gledalcev 100 Korte Avtoplus: Žunič Dean, Malikovič Niki (86’ Bouza Mallo Ruben), Kleva David (61’ Dobrič Božo), Jačimovič Sebastijan, Muminovič Elvis, Ilič Aleksan-dar, Fuks Aleš, Pucer Aleš (37’ Jerkovič Aleksander), Grižon Jernej (51’ Kastelic Blaž), Pahor Rok, Luznar Simon Strelci: 0:1 Malikovič Niki (66’), 0:2 Muminovič Elvis (90’, llm) Rdeči kartoni: Babič Jan (84’), Žunič Dean (51’) Mladinci in kadeti Izole uspešni Naše mlade selekcije nadaljujejo z uspešnimi predstavami. Tako mladinska kot kadetska ekipa sta uspešno vknjižili novi dve zmagi. S tem sta v skupnem seštevku prvi na lestvici 2. lige zahod, ki vodi v napredovanje v l.ligo mladih selekcij. Do konca prvenstva je še precej tekem, zato vabljeni podpret naše mlade selekcije, ki potrebujejo podporo za dosego tega fenomenalnega dosežka. Ekipa mladincev v skupnem seštevku beži daleč pred konkurenco in s tem dokazuje, da so res ena boljših generacij zadnjih let v našem klubu. Nazadnje so visoko premagali Ivančno Gorico (1:6) in Jesenice Bled (3:1), sledi pa tekma proti Trbovljam. Enako velja za kadetsko ekipo, ki je pravtako ena boljših generacij. Ti sicer zasedajo 5. mesto v kadetski 2.SNL-zahod, a je razpon točk od prvega do 5. mesta zelo majhen, saj naši zaostajajo le 6 točk. Kar pa je najpomembneje je skupna lestvica. Ta se v seštevku mladinske in kadetske lige izraža kot skupen rezultat mlajših kate- gorij in pogoj za napredovanje v višjo ligo. Izola je trenutno prva na skupni lestvici in vodi za 7 točk pred drugouvrščeno ekipo Šenčurja, kar je resnično velik dosežek in odraz dobrega dela trenerjev in vseh zaposlenih v klubu. Vsem skupaj čestitamo ob teh dosežkih. V upanju, da se do konca prvenstva obdržijo dobra forma in rezultati, pa vabimo v podporo tudi občinstvo. 2. SKL - zahod MNK Izola : Jesenice Bled 4:1 (1:1) Izola, gledalcev 50 MNK Izola: Kapun Andrej, Franjčič Klemen, Grbec Gregor, Zarič Uroš, Jeftenič Dejan, Mija-ilovič Božidar, Matoševič Patri k, Bohinec Marco, Opara Žiga, Požrl Rok (Koščak Jan 75’), Topič Marko (Klarič Kristjan 65’) Strelci: 1:0 - Mijailovič Božidar (14’), 1:1 - Bajrič Jasmin (25’), 2:1 - Topič Marko (50’), 3:1 -Matoševič Patrik (55’), 4:1 - Mijailovič Božidar (60’) Ivančna Gorica Brinje : MNK Izola 2:5 (1:3) Izola, gledalcev 60 MNK Izola: Kapun Andrej, Franjčič Klemen, Grbec Gregor, Zarič Uroš, Jeftenič Dejan, Mijailovič Božidar (Klarič Kristjan 63’), Matoševič Patrik (Padar Matej 75’), Opara Žiga, Požrl Rok (Čavalič Amir 43’), Topič Marko (Koščak Jan 72’), Bohinec Marco (Sever Leon 54’) Strelci: 0:1 - Jeftenič Dejan (9’), 1:4 - Zarič Uroš (10’), 0:2 - Bohinec Marco (13’), 1:2 - Škulj Gal (18’), 1:3 - Grbec Gregor (39’), 1:5 - Jeftenič Dejan (7U), 2:5 - Pijavec Jan (81’) IlISCMttllf Na vrsti je Krško Naši rokometaši so minuli konec tedna spričo prvenstvenega premora počivali, med tednom pa so pozne popoldneve in zgodnje večere znova preživljali v Kraški. Tokratna sobota je namreč dan, ki bi Izoli lahko prinesel potreben in dolgo pričakovani dvig na lestvici. Pogoj je seveda zmaga naših fantov v Krškem in poraz Krke pri vse boljšem Slovanu. Dvojni »če« tako pogojuje pozitivnemu odgovoru ali bo Izoli uspelo po štirih krogih končnice narediti korak navzgor. Za prvega mora poskrbeti četa Boruta Hrena. Krško v končnici še ni zmagalo: v uvodnih dveh domačih tekmah je s po štirimi goli izgubilo z Ormožem in Slovanom, s porazom pa se je vrnilo tudi iz Novega mesta. Razumljivo je, da bodo novo priložnost iskali v dvoboju z Izolani. Slednji so prvo srečanje končnice na Krkinem parketu prepričljivo dobili, kar bi lahko bil dober obet pred tokratnim gostovanjem v Posavju. Razlog za optimizem je tudi v tem, da odhaja Izola v Krško igralsko kompletna in zelo motivirana. Upajmo, da bodo ob vrnitvi Izolani »težji« za nov par točk. Srečno fantje! @®e@m V soboto v Livadah odločilna tekma Odbojkarice Galeb grup Ro-botine, ki tekmujejo v dodatni ligi za popolnitev 2. DOL, so v sredo, 2. aprila gostovale v Škofji Loki in proti tamkajšnjemu Partizanu izgubile s 3:1. Uvodni niz so dobile s 25:17, preostala dva pa izgubile na devetnajsti in šestnajsti točki. Zelo tesno je bilo v četrtem nizu, saj so bile blizu preobrata, a je ta pripadel domačinkam s 25:23. Tri dni zatem so se v Ljubljani v povratni tekmi srečale z ekipo Volleyball Ljubljana 2 in jo, tako kot že v Izoli, znova premagale s 3:0 (17:25, 25:27, 10:25). Na lestvici trenutno vodi Partizan pred Izolo, oba pa imata (sreda, 9. april) po 6 točk. Vendar je Partizan sinoči doma igral z Ljubljančankami in sodeč po razmerju moči je zmaga ostala v Škofji Loki. To bi pomenilo, da ima Partizan tri točke prednosti pred Izolo. V zadnjem krogu dodatne lige za popolnitev 2. DOL bo o napredovanju odločal dvoboj omenjenih ekip, ki bo to soboto ob 18. uri v Livadah. Izola mora zmagati, da bi se po točkah izenačila s Škofjo Loko, zatem pa bodo o napredovanju odločali drugi kriteriji (medsebojne tekme, seti, točke v setih...). Spodbuda s tribun bo zato zelo, zelo dobrodošla. Zmagovalca derbija čakata sredi maja še dve kvalifikacijski tekmi z Grosupljem. toGmDe Vasilij šesti na Majorki Danes se je v sončnem vremenu in ponovno v šibkem vetru odvilo še zadnje dejanje druge letošnje regate ISAF svetovnega pokala World Cup Mallorca -Trofej princese Sofije. V regati za odličja se je pomerilo po deset najboljših iz vsakega razreda, točke v tej regati pa štejejo dvojno. Od slovenskih jadralcev so nastopili le Tina Mrak in Veronika Macarol, ki sta v današnjo Otvoritev rekreacijskega parka regato odjadrali z včerajšnjega sedmega mesta, ter Vasilij Žbogar v finnu, ki je bil pred današnjim nastopom skupno osmi. Dekleti sta danes jadrali dobro, zaključili kot četrti, s tem pridobili osem dodatnih točk in zaključujeta svoj nastop na skupnem sedmem mestu z 98 točkami. Zmago slavita Novoze-landki Jo Aleh in Polly Povvrie (36 točk), drugi sta Francozinji Camille Lecointre in Helene Defrance (39 točk) ter tretji Britanki Hannah Mills in Saskia Clark (65 točk). Tina Mrak in Veronika Macarol: »Danes sva končali četrti in s tem rezultatom sva zadovoljni. V prejšnjih dneh sva podarili preveč točk, kar naju je uvrstilo na skupno 7. mesto. Imeli sva možnost za višjo uvrstitev, vendar je nisva izkoristili. Čez dva tedna odhajamo v Hyeres, kjer bova poskusili izboljšati stvari, ki so nama delale težave na Palmi.« V floti finnov je Vasilij Žbogar zaključil regato za medalje na tretjem mestu in svoj nastop na Palmi zaključuje na skupnem šestem mestu z 68 točkami. Čestitke in pokal iz rok kraljice Sofije bodo prejeli Britanec Giles Scott (36 točk) za zmago, drugi in tretji pa sta bila Francoza Thomas Le Breton (42 točk) in Jonathan Lobert (50 točk). &20SK]0raS0S Erik Paulin dvakrat tretji V soboto in nedeljo je v Logatcu potekalo 23 .državno prvenstvo posamezno in dvojicah za mladince in mladinke. Od naših tekmovalcev in tekmovalk se je najboljše odrezal Erik Paulin z osvojenim tretjim mestom. V četrtfinalu je s 4:1 premagal Aljaža Šmaljela iz novomeške Krke. Za finale pa je s 4:0 izgubil s kasnejšim zmagovalcem Darkom Jorgičem, prav tako iz Krke. Pri mladinkah se je najbolje odrezala Urška Čokelj z uvrstitvijo med osem najboljših. V četrtfinalu je s 4:2 izgubila proti kasnejši finalistki Zali Veronik iz Interdiskonta. Na glavni turnir se je uvrstila tudi Katrina Sterchi, ki je za med osem s 3:1 izgubila proti Aleksandri Vovk iz Logatca. Vigri dvojic je Erik osvojil tretje mesto, skupaj z Aljažem Šma-Ijejem iz Krke. Novi rekreacijski park v Livadah bo uradno odprt v soboto, 12. aprila, ob 9. uri v sklopu prireditve Spletimo vezi, ki bo ta dan združila učence in delavce osmih šol in vrtcev tako iz izolske kot iz koprske in piranske občine. Tik ob osnovni šoli Livade se na 9.500 m2 površine razteza rekreacijski park Livade s športnimi, sprehajalnimi in zelenimi površinami. Prostor je namenjen različnim športnim dejavnostim, tako skupinskim kot individualnim, obsega pa tudi otroško igrišče, namenjeno predvsem otrokom med 6. in 14. letom starosti. Znotraj parka različne športne programe povezuje krožna, 2 m široka tekaška steza dolžine 400 m. Na koncu in začetku 60 m dolge sprint proge, ki je del tekaške steze, pa so nameščeni elementi za raztezanje telesa. V parku so postavljene tudi postaje z raznimi športnimi orodji za otroke in odrasle. Na vsakem orodju je označeno, kako se uporablja in komu je namenjeno. Sama zasnova projekta je potekala v dialogu tako s stanovalci kot z osnovno šolo, ki je izrazila tudi željo po novem rokometnem igrišču. To je sedaj umeščeno na rob parka, v parku pa sta ohranjeni še dve f-. starejši igrišči, eno je namenjeno košarki, drugo pa košarki in badmintonu. Novost pa je tudi igralna ploščad ob dvorani, kjer so na obstoječo ploščad narisa- na talna igrala. Ob ploščadi je postavljenih pet dodatnih klopi namenjenih učenju na prostem. Znotraj parka je poskrbljeno tudi za druženje in počitek, kar omogočajo trije tipi klopi: z naslonom, brez naslona in mladinske klopi. Vanj je možno dostopati peš ali s kolesi, za katera so pred parkom nameščena stojala, zaradi varnosti pa je celoten rekreacijski park osvetljen tudi v večernih urah. V parku je posajeno veliko zelenja in grmičevja, saj ta pozitivno vplivajo na mikroklimo, v vročih poletnih dneh, ki prihajajo, pa zagotavljajo senco in hlad. Uporabnikom so na voljo tudi sanitarije (za ženske, moški in invalide), zunanja garderoba in pitnik z vodo s stopničkami, ki omogočajo lažji dostop otrokom. Rekreacijski park, katerega vrednost znaša približno 440 tisoč evrov, predstavlja še eno pomembno športno pridobitev za občane vseh generacij z željo po aktivnem preživljanju prostega časa in telesni aktivnosti. Fundacija za šport bo park sofinancirala v višini 40 tisoč evrov, preostanek sredstev je zagotovila občina iz proračuna. SZJ Gremo ... 11.4. petek 19.00 Mestna knjižnica Izola predstavitev pesniške zbirke Sonje Gomač Na valovih Življenja Kino Odeon Izola - od 18.00 Revija slovenskega animiranega filma V petek in soboto bo predstavljenih 53 animiranih filmov znanih slovenskih avtorjev: Dušan Kastelic, Špela Čadež, Matej Lavrenčič, Roman Ražman, Rok Predin, Kolja Saksida, Grega Mastnak, Živa Moškrič, Miha Knific, Tina Avšič, Boris Dolenc, Anka Kočevar, Peter Gaber, Mitja Manček, Brane Solce ter staroste: Koni Steinbacher in Črt Škodlar, ki mu bodo v soboto-pripravili retrospektivo njegovih del, ki so nastala med leti 1958 do 2003. ob 18.00 REVIJA SLOVENSKEGA ANIMIRANEGA FILMA - študentski filmi ob 20.00 otvoritev s projekcijo Profesionalni 1 20.00 Manziolijeva palača Izola ETHNOINSULA 2014 -Trenincorsa Skupina TRENINCORSA je nastala leta 2001 in je v kratkem času bla prepoznavna tudi izven območja pokrajine Varese. Njihova energična glasba je mešanica folk, ska, rock in country glasbe, ki prevzame poslušalca. V letu 2010 je skupina bila med finalisti na festivalu San Remo, v kategoriji "Giovani pro-poste." Skupina sodeluje na razne koncerte v živo s priznanimi glasbeniki kot so LITFIBA, Davide VAN DE Sfroos, Eugenio FINARDI, DOLCENERA in Roy Pači. 12.4. sobota Kino Odeon Izola - od 10.00 Revija slovenskega animiranega filma ob 10.00 REVIJA SLOVENSKEGA ANIMIRANEGA FILMA, otroškemu programu bo ob 17:00 sledila Panorama, ob 19.00 Retrospektiva: Črt Škodlar in ob 21:00 Profesionalni 2 ob 11.15 Kulturni dom Izola BREZPLAČNA DELAVNICA ANIMIRANEGA FILMA Piksilacija je zvrst animacije v kateri nastopajo ljudje in omogoča, da ustvarimo še posebej zabavne in nenavadne prizore. Na delavnici na Reviji slovenskega animiranega filma se bomo dodobra spoznali s to tehniko in preizkušali raznorazne vragolije. S pomočjo fotoaparata in računalnika bomo tako ustvarili krajšo animacijo. Udeleženci naj imajo s seboj svoje digitalne fotoaparate. Delavnica je primerna za otroke, starejše od osem let in bo trajala predvidoma do 13:30. Obvezna je prijava: artkinoodeon@gmail.com 18.00 Manziolijeva palača Izola Glasbeni večer Addio mia bella signora Sodelujeta pevka Fiorella Corradini Jurcev in pianist Bruno Jurcev. Vodi večer Maria Pfeiffer. 13.4. nedelja ob 18.00 Kulturni dom Izola Plesna šola Balerima MUZIKA, MAESTRO ! Predstava "Muzika, maestro!”je že peta plesna pravljica, kije plod domiselnosti in dela pedagogov, otrok in staršev vključenih v KUD Balerima. Letošnja zgodba pripoveduje o prašnem teatru v katerem se po tridesetih letih prebujajo zapuščena glasbila in se odpravijo na pot v iskanju svojega maestra in ostalih glasbil, da bi klasično glasbo ponovno približali ljudem in oživeli teater. Plesna predstava poleg odrske plesne igre vsebuje prek 10 novih'plesnih koreografij, ki bodo premierno izvedene. Koreografije sta prispevali Rymma Ruminska in Tana Misdaris. 14.4. ponedeljek 19.00 Mestna knjižnica Izola pesniški večer z mlado ustvarjalko Špelo Škrinjar, ki bo predstavila svoj pesniški prvenec Osvajalec Neskončnosti Glasbeno bo večer obogatil Željko Jugovič - Žeži na kitari. 20.30 Kino Odeon Izola Večeri NIZOZEMSKIH FILMOV od 14.4. do 18.4. 2014 Nizozemski mladinski film se zadnja leta vse bolj postavlja ob bok skandinavski mladinski produkciji, ki je v tem pogledu najkakovostnejša in najbolj produktivna. Nizozemski ustvarjalci so te uspehe dosegli tudi s pomočjo spodbude javnih subvencij in težnje po filmskem izobraževanju najmlajših. Prikazani bodo filmi: Proti nevihti, Pravi fantje ne jočejo, Skavti v Južni Ameriki, Pluk in njegov vlačilec in Moj pasji prijatelj Smrk. 15.4. torek 18.00 Manziolijeva palača Izola Odprtje razstave PLAKAT MIRU 16.4. sreda 18.00 Kulturni dom Izola Srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov NAŠA POMLAD 19.00 Mestna knjižnica Izola večerni pogovor o nacionalnih atributih in vrednotah slovenske družbe Gosta večera bosta dr. Janek Musek in Peter Kovačič Peršin, ki bosta osvetlila psihološke in sociološke vidike navedene tematike. Z gostoma se bo pogovarjala dr. Vesna Mikolič. 17.4. četrtek 19.00 Galerija Insula Izola otvoritev razstave slik SIMON KOCJANČIČ Mestna knjižnica Izola V aprilu na ogled: razstava slikarskih del Kraljev ulice, ročna dela Suzane Belak Pungartnik in risbe Darje Čelik, varovanke VDC. galerija Plač Izolanov Občuti Naravo - Pomlad Rok Dolničar Otvoritev fotografske razstave bo v soboto 12. aprila ob 11.00 uri. Vpogled v lepši del slovenske narave z željo po ozaveščanju o neprecenljivi vrednosti naravnega habitata na katerega človek pogosto pozablja. Fotografska razstava bo na ogled vsak dan od 12. aprila do 12. maja med 8.00 in 21.00 uro. Galerija Apeiron Ljubljanska ulica 43 Izola Exitus #2 Narava galerija na ulici Razstavljajo BARBARA KASTELEC ANGELO MAISTO 12. april 2014, od 12.ure dalje razstava bo na ogled od 12. do 30. aprila ob 12.uri Etno glasba ob IS.uri kiparska delavnica Angelo Maisto ob IS.uri koncert Bratov Erič ob 20.uri koncert pianista Dejana Semoliča ob 21.uri koncert kitarista Elvisa Šahbaza Galerija Alga Izola retrospektivna razstava ob 70-letnici IVANA STOJANA RUTARJA Galerija Insula LIKOVNA KOLONIJA ŽIVETI S PRISTANIŠČEM 2014 Jure Cihlar, Barbara Čižmek, Jurij Kobe, Jelena Krstič, Zoran Krulj, Slavko Krunič, Mira Ličen Krmpotič, Klavdij Tutta, Vaško Vidmar, Nikola Žigon iti Razstava bo na ogled do 10. aprila 2014. Galerija Meduza Koper Nataša Segulin - Tihote fotografije Razstava bo na ogled do maj 2014 Center za kulturo, šport in prireditve Izola Centro per la cultura, lo šport e le manifestazioni Isola www.center-izola.si • www.odeon.si irN-'!'V!l CKŠP IZOLA in ART KINO ODEON IZOLA Kulturni dom Izola • nedelja, 13.4. ob 18:00: vrača se že dvakrat razprodana uspešnica KUD Balerima "MUZIKA, MAESTRO!" Vstopnina: 5eur. Vstopnice že v prodaji! • sreda, 16.4. ob 18:00: srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov NAŠA POMLAD. Vstopnina: 3eur. NAPOVEDUJEMO sobota, 19.4 od 7:00 do 19:00, park Pietro Coppo, Lpnka, Sončno nabrežje, Izola: 10. mednarodni sejem starin USAKE ŠČIAT. V primeru slabega vremena bo sejem v soboto, 26. aprila. ŠiSUlE' j Aprila je na ogled retrospektivna razstava IVAN STOJAN RUTAR ob slikarjevi 70-letnici in 20-letnici njegovega ustvarjanja. Art kino Odeon • v četrtek, 10. in v nedeljo, 13.4. ob 18:00: divje poetična NIMFOMANKA -1. DEL; • četrtek, 10.4. ob 20:30: izjemno prijateljsivo v filmu BELA IN SEBASTIJAN; • petek, 11.4. ob 18:00: REVUA SLOVENSKEGA ANIMIRANEGA FILMA - študentski filmi, otvoritev s projekcijo Profesionalni 1 ob 20:00; • sobota, 12.4. ob 10:00: REVIJA SLOVENSKEGA ANIMIRANEGA FILMA, otroškemu programu bo ob 17:00 sledila Panorama, ob 19.00 Retrospektiva: Črt Škodlar in ob 21:00 Profesionalni 2; • nedelja, 13.4. ob 20:30: CAPR1SOVA PREMIERA in FILM JE ZAKON!: biblijski spektakel NOE, na ogled še v ponedeljek, 14., sredo, 16. in četrtek, 17.4 ob 20:30 ter v torek, 15. in petek, 18.4. ob 18:00; • od ponedeljka, 14. do petka, 18.4.: NIZOZEMSKI OTROŠKI IN MLADINSKI FILM V ART KINU ODEON. Rezervacija in prodaja vstopnic: • Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola (t: 05/641 84 39,051/394 133; m: galerija@center-izola.si), od torka do petka: 10:00-12:00 ter 17:00-19:00, sobota 10:00-12:00; • Art kino Odeon, Ul. Prekomorskih brigad 4, Izola (t: 051/396 283; m: info@odeon.si), vsak dan od 18:00-20:30.. Kralji ulice in njihovi obrazi Beseda klošarji jim ne gre in njihovim mentorjem tudi ne. Kralji ulice je veliko širši pojem v katerem se vsi najdemo, povedo, ko jih vprašam, ali se počutijo kot klošarji ali kot kralji. Predvsem pa je res, da so s svojim razmišljanjem in ustvarjanjem daleč od klasične podobe nekoga, ki žuli liter pred vrati marketa. Srečal sem jih v četrtek, 3. aprila v Mestni knjižnici Izola, kamor so prišli ob odprtju njihove razstave slik z naslovom »Obrazi kraljev ulic«. Gre za sklop 9 obrazov - vsak izmed obrazov je sestavljen iz štirih delov, vsak del je naslikal drug ustvarjalec. Kljub različnim stilom se deli povežejo in tvorijo zanimivo celoto. Poleg živobarvnih obrazov so na ogled tudi slike posameznih avtorjev, ki so naprodaj. Ko sem mentorico povprašal ali slike raje razstavljajo ali prodajo je odvrnila, da jih najraje razstavijo, potem pa prodajo, saj vsak evro pač prav pride. Potem mi pripoveduje o tem, da ustvarjajo v majhni pisarni, ki so jo dobili v sklopu delovanja društva. Tam se srečujejo, se pogovarjajo in tudi malo rišejo, kajti, “najpomembnejše je odpriranje misli” vse ostalo pride samo od sebe. V knjižnici te dni razstavlja svoja ročna dela tudi Suzana Belak Pungartnik. Pove mi, da kot mentorica ni imela veliko usmerjanja v slikarsko tehniko zato pa je bilo o pogledih na svet toliko več pogovorov in soočanj. Predvsem pa smo ugotovili, da je med njimi veliko več družboslovcev kot naravoslovcev. To tudi nekaj pove. Razstava je na ogled postavljena na Steni ustvarjalnosti in si jo je mogoče ogledati vse do 5. maja v času, ko je knjižnica odprta, d.m. Zbor DU Jagodje Dobrava Člani društva upokojencev Jagodje-Dobrava smo se 19.marca zbrali na rednem letnem zboru in pogledali, kako smo zaključili lansko leto in kaj nas čaka letos. Leto 2013 je bilo na vseh področjih za društvo uspešno, saj so sekcije delale s polno paro: -moški pevski zbor društva Jagodje-Dobrava je uspešno nastopil kar 21 krat, med drugim tudi na Primorska poje -športniki, tarokaši in balinarji, so skupaj z drugimi upokojenci uspešno nastopili na mnogih turnirjih in športnih igrah primorskih upokojencev - prostovoljke društva so skupaj s prostovoljkami izolskega društva opravile preko 300 obiskov starejših nad 69 let -izletniška sekcija pa je podrla vse rekorde, saj je na izlet po Istri v počastitev sv.Martina peljala kar 2 avtobusa, seveda pod okriljem agencije Batana. Društvo samo se namreč ne sme ukvarjati z organiziranjem izletov. In vse te dejavnosti se s polno paro odvijajo tudi v letošnjemu letu. Do konca leta 2014 bomo uspeli z enakimi finančnimi sredstvi, saj je članarina 8 eu enaka že leta, prispevek občine pa tudi, izpeljati vse naloge iz programa, ki so ga dobili naši člani v roke. Običaj društva je, da poverjeniki za določeno območje potrkajo na vrata članov in kasirajo članarino potem, ko članu izročijo letni program, iz katerega je vidno, kaj lahko pričakuje od društva. Pod zadnjo točko smo imeli tudi nadomestne volitve, ko smo se predčasno poslovili od dveh članov upravnega odbora in na njuno mesto imenovali nova. Naslednje srečanje članov DU bo junija v gostišču Jasna, pred tem pa na avtobusu za Brione, pa na športnih igrah upokojencev južne Primorske in malo kasneje, konec junija še na letnem srečanju upokojencev V Dutovljah. Vabljeni. Predsednica DU, Jožica Radujko Spletimo vezi kot generalka za maraton Učenci in delavci OŠ Livade ter OŠ Vojke Šmuc Vas vljudno vabimo na prireditev SPLETIMO VEZI, ki bo v soboto, 12. aprila 2014, ob 9.00 pred Osnovno šolo Livade Izola. Prireditev se bo zaključila predvidoma ob 12.00. Program tokratne prireditve, na kateri bodo sodelovale tudi osnovne šole iz sosednjih občin in Univerza za tretje življensko obdobje se bo začel ob 9.00 uri z zborom udeležencev, nato bodo s kulturnim programom nastopili učenci osnovnih šol, približno ob 9.40 pa se bo začel pohod, ki bo trajal tja do pol dvanajstih. Ob koncu pohoda bo zaključna prireditev s predstavitvijo Turistično informacijskega centra Izola in Zdravstvenega doma Izola, končali pa bodo s podelitvijo nagrad najmlajšemu udeležencu prireditve, kije sam prehodil pot, najstarejšemu udeležencu prireditve in najštevilčnejši družini na pohodu. Na koncu pa sledi pogostitev Srednje šole Izola na stojnicah Komunale Izola. V okviru projekta Dvig socialnega in kulturnega kapitala bodo letos z nami sodelovale šole in vrtci: Vrtec Mavrica Izola, Asilo Aquilone Izola, SE Dante Alighieri Izola, OŠ Cirila Kosmača Piran, OŠ Šmarje, OŠ Istrskega odreda Gračišče in Srednja šola Izola. Na ta dan združimo moči vse šole in vrtci v sodelovanju še z nekaterimi drugimi organizacijami. Tako nas na ta dan družijo šport, glasba in medgeneracijsko sodelovanje. Na temelju spoštovanja vrednot športa, zdravja in ekologije si prizadevamo ozaveščati naše najmlajše, šolarje, mlade in starejše o pomenu življenja in njegove kvalitete. In ker vse bolj opažamo, da v naši družbi zaradi načina življenja, žal, vidno izginjajo tudi vrednote medgeneracijskega sodelovanja in spoštovanja kot temeljnih gradnikov zdrave družbe, si prizadevamo tudi za to, da bi medgeneracijsko povezanost ohranili. Prosimo, da nam svojo udeležbo sporočite na tel. št. 040 517-156 oz. 041 959- 057 v času od 02. 04. do 08. 04. 2014, v dopoldanskem času. Za OŠ Livade in OŠ Vojke Šmuc vodji projekta Sandra Grbec in Gorazd Lah Film Saša Dobrila je sejal dobro žetev Izolski Art kino Odeon bo v petek in soboto gostil Revijo slovenskega animiranega filma, ki je nekakšno nadaljevanje festivala animiranega filma, ki ga je pred leti v Izolo umestil Koni Steinbacher. Zaradi vsesplošne ignorance domačega kraja je pred leti Koni obupal, zdaj pa se risani filmi vračajo na velika vrata. Pobuda za organizacijo takšne, “velike” revije so dali člani Društva slovenskega animiranega filma, ki bodo v sodelovanju z Art kinom Odeon v petek in soboto, 11. in 12. aprila, pripravili nacionalni pregledni dogodek na področju animiranega filma. Na Reviji slovenskega animiranega filma bo predstavljen pregledni izbor slovenskih animiranih filmov od leta 2006 do danes in podeljena stanovska nagrada Saša Dobrile za življensko delo na področju animiranega filma. Ob projekcijah animiranih filmov bo organiziran bogat spremljevalni program dogodka. V različnih programskih sklopih bo prikazanih preko 60 avtorskih animiranih filmov, vključno z retrospektivo filmov prejemnika nagrade za življensko delo Črta Skodlarja. Spremljevalni program Revije bo obsegal okroglo mizo o aktualnem stanju na področju animiranega film. Predstavili bodo tudi produkcijo animiranega projekta »Maček Muri", mednarodno gostjo s predstavitvijo hrvaške produkcijske in distribucijske hiše, programe evropskega sofinanciranja animiranih projektov ter delavnic Ustvarjalna Evropa, delavnici animiranega filma in družabno srečanje za goste in obiskovalce Revije. Revijo slovenskega animiranega filma bodo s svojim obiskom počastili številni slovenski avtorji, producenti in drugi soustvarjalci animiranih filmov. Čistilni servis Biljana Rajič a.p.. Ulica svobode 99. 6330 Pitan Tel. 040 435 260 Saša Dobrila, slovenski ilustrator, ustvarjalec riasnih stripov in režiser lutkovnih filmov je študiral arhitekturo. Po vzoru čeških mojstrov je ustvaril vrsto lutkovnih filmov, podpisal prvi slovenski animirani film Sedem na en mah, ki ga je za Triglav film leta 1952 posnel v črnobeli tehniki. Za ta film je sam izdelal lutke, scenarij in sceno. S svojim delom je vplival na razvoj slovenskega animiranega filma. V nadaljevanju je Dobrila naredil veliko kratkih filmov, za lutkovni film Motorist pa je prejel prvo nagrado za animacijo na 6. filmskem festivalu v Pulju. Že leta 1941 je v Družinskem tedniku objavil svoj prvi strip z naslovom Mačji grad, najboljše stripe pa je narisal v drugi polovici 60-ih let 20. stoletja, potem ko je po Jugoslaviji režiral kar 16 animiranih filmov. Njegovi najpomembnejši avtorski stripovski stvaritvi sta Argonavti in Sad maščevanja. Nagrado Saše dobrile bo na letošnji reviji za življensko delo prejel Črt Skodlar, lutkovni in filmski delavec in Ježkov nagrajenec, dolgoletni delavec koprske televizije. Kar nekaj mladih slovenskih animatorjev ustvarja v tujini, med njimi tudi Rok Predin, velik prijatelj Izole, ki ustvarja v Londonu in je tudi avtor videa za single Rollig Stonesov. Če bo sreča pride konec tedna tudi v Izolo. ur Iz sveta v Izolo - iz Izole v svet Otok, zavod za razvijanje filmske kulture, v sklopu 10. jubilejnega filmskega festivala Kino Otok za vse mlade filmske navdušence organizira program neformalnega praktičnega usposabljanja IZ SVETA V IZOLO - IZ IZOLE V SVET. V festivalsko ekipo vabimo 25 mladih iz Izole in sosednjih občin, da bodo skupaj z vrstniki iz tujine, ki v Izolo prihajajo v sklopu Evropske prostovoljne službe EVS, pod vodstvom strokovnih mentorjev pridobivali praktična znanja, razvijali veščine in se aktivno mrežili v Sloveniji in mednarodnem prostoru. Sodelujejo lahko dijaki, študenti, iskalci prve zaposlitve, nezaposleni, samozaposleni in drugi mladi med 15. in 27. letom iz občine Izola in širše obalne regije, ki se želijo neformalno praktično izobraževati na področjih mladinskega dela in izvajanja kulturno-izo-braževalnih programov. Izbranim na tem razpisu bodo v sklopu programa omogočili enomesečno usposabljanje (med 12. 5. in 12. 6., od 1 do 3 dni tedensko po 4 ali več ur). Po končanem usposabljanju bodo mentorji mladim udeležencem pripravili in predali potrdila o opravljanjem usposabljanju ter priporočila. Do 18. aprila na e-naslov polona.zavratnik@isolacinema.org pošljite svoj življenjepis in krajšo utemeljitev, zakaj naj v program vključijo ravno vas in kakšno delo bi vas najbolj veselilo. Velikonočne priložnosti v Manufakturi KUPON 20% Popust za nakup enega izdelka oblačilne konfekcije po vaši izbiri Kupon lahko uveljavite v vseh prodajalnah Manufakture |) f Popust se obračuna pri blagajni in ne velja za izdelke, ki so v akcijski prodaji. ■ Popusti se med seboj ne seštevajo. Veljavnost kupona: do 19.04.2014 Sobotno oživljanje precej mrtvega mesta Umetniki in stanovalci Ljubljanske ulice so sicer že precej na tleh spričo mrtvila, ki že nekaj časa vlada v starem delu mesta, vendar se ne vdajajo usodi ampak skušajo z lastnim angažmajem vendarle privabiti ljudi, domačine in turiste, v ulico kjer živijo in ustvarjajo. Ta sobota bo še posebej živahna, seveda če ne bo številnih najavljenih dogodkov pokvarilo morebitno slabo vreme. Toda, tudi slabo vreme je samo naravni pojav in zato verjamejo, da bo sobota dober dan za obisk Ljubljanske ulice. Za celodnevno dogajanje je poskrbela galerija Apeiron, ki jo vodita in v kateri ustvarjata Katja Smerdu in Paride Di Stefano s celodnevnim dogodkom poimenovanim Exitus#2 Narava, v sklopu prireditev Galerija na ulici. Od 12.00 ure naprej se bodo namreč tam zvrstili številni zanimivi umetniški dogodki. Začelo se bo z odprtjem razstave slik skoraj domačinke Barbare Kastelec in italijanskega umetnika Angela Maista, ki bo ob 15.00 uri pripravil tudi kiparsko delavnico. Še pred tem bo zadišalo po etno glasbi, potem pa se bosta ob 18.00 uri predstavila brata Erič, ob 20.00 bo ustvarjal pianist Dean Semolič, uro kasneje pa bo sobotno dogajanje zaokrožil Elvis Šahbaz. Seveda bodo tudi vsi ostali umetniki Ljubljanske ulice dodali svoje, tako da bo sobotni sprehod po Ljubljanski ulici lahko lepo umetniško doživetje. Privoščite si ogled zanimivih razstav, kiparsko delavnico ali nekaj glasbenih užitkov domačih ustvarjalcev. Občuti Naravo - Pomlad - z«)« - : koc oonrcv t* ramen e ponudi to c »rest vcojtec t rivfti 'i •hlntn • < ■j o r*precent\i -reO-ost vaofert na ovorrte* vicDdo oprto«* ■ fctcyq*»o rcatoa bo rc cgled vso oar cd 12. sprto d • -nnlo mec 100 h 21 O fffr' »Vifl <3W 10| 11B9I )17 p^ololf»c«iTfm»l»i»in www rct-dolr** BtDiHK* ' ■ ."WjWW Uceeort vn/rokrtolrut.« Rok Dolničar v Plaču Izolanov Sobotno dogajanje v Ljubljanski ulici pa se bo pričelo že pred Exitusom, saj bodo v Plaču Izolanov (Ljubljanska 32) odprli razstavo fotografij spretnega lovilca utrinkov iz narave. Roka Dolničarja, ki bo v sklopu svojih fotografij narave tokrat predstavil pomlad. Odprtje razstave bo ob 11.00 uri, razstava pa bo na ogled do sredine maja. Izolanke v vitrini ustvarjalnosti Magija slovenske umetnosti v Vili Manin V znanem italijanskem in tudi srednjeevropskem razstavišču Villi Manin (Codroipo) bodo to soboto ob 18.00 odprli razstavo Protagonisti slovenske sodobne umetnosti 1968-2013, ki zajema v zgodovinski liniji izbrani pregled umetniških del slovenskih slikarjev, kiparjev in fotografov, posameznikov in tudi skupinskih pojavov, ki so še sooblikovali kulturo enega od nacionalnih prostorov nekdanje skupne države Jugoslavije. Avtor razstave je muzejski svetnik in likovni kritik Mestna knjižnica Izola vabi k ogledu razstav domačih ustvarjalk: Mije Brak, Nide Dudine in Sonje Marije Mihelič, članic Društva invalidov Izola. O Miji Brak bomo kaj več napisali v prihodnji številki, o Nidi Dudine smo že brali, saj je v knjižnici imela že nekaj razstav, zato na kratko predstavimo Sonjo Marijo Mihelič, po rodu Istranko s koreninami v Hrastovljah. Živi v Izoli, je upokojenka in že dvakrat nona. Je naša redna obiskovalka, velikokrat pride v čitalnico, kjer rada prebira različne revije. Rada si izposoja priročnike z navodili za ročna dela ali knjige o zdravju, predvsem o zdravilnih zeliščih. Zelišča tudi sama nabira in jih suši, iz knjig pa se uči o njihovi uporabi za zdravje. Z njimi je pozdravila že marsikatero bolezen. Zelo rada prihaja tudi na naše prireditve, posebno jo zanima vse, kar je povezano z dediščino Istre. Všeč so ji bila tudi predavanja Sanje Lončar. V prostem času rada hodi, vpisala se je tudi k telovadbi. Ročna dela so jo pritegnila že v otroštvu. V osnovni šoli je bil njen najljubši predmet tehnični pouk. Nato je ročnih spretnosti učila hčerko, ko je bila ta še deklica. Po upokojitvi ima za ročna dela več časa. Rada ima predvsem naravne materiale. Ustvarja različne izdelke z nizanjem drobnih barvnih steklenih perlic, izdeluje rože iz najlon nogavic in tenke žice, na različne načine krasi velikonočne pirhe. V Radencih se je udeležila enotedenske delavnice uporabe koruznega ličja. Povabili smo jo, da bi jeseni, ko poberejo koruzo in ostane ličje, vodila delavnico. Povedala je, da je treba ličje oblikovati mokro. Iz njega se lahko naredi različne uporabne izdelke, od hišnih copat do podstavkov za lonce, pa tudi okrasne predmete, kot so cvetlični šopki. V Belgiji pa se je naučila tehnike izdelovanja slik iz starih vezenih ali kvačkanih čipk. Sicer znanje o ročnih delih pridobiva iz knjig, revij ali v društvu in od posameznikov, ki to znanje imajo. Vse razstave v knjižnici si lahko ogledate do 6. maja. šp Aleksander Bassin. Vstop v postmodernizem konec osmega in odprto deveto desetletje zaznamujeta v slovenski umetnosti po osamosvojitvi retroavantgarda in izrazito individualizirana avtorska poetika, ki prevlada v novem, likovno izredno bogatem prostoru samostojne slovenske države preteklih dvajsetih let. Pokroviteljstvo na razstavo je sprejel predsednik države g. Borut Pahor. Do razstave je prišlo na podlagi skupne pobude in želje uprave v Villi Manin. Aleksander Bassin se je kot dolgoletni spremljevalec likovnega dogajanja v slovenskem in tudi prostorih nekdanje skupne države odločil za prikaz tako imenovane zgodovinske razvojne linije, ki je nastopila v vsesplošno znanem nemirnem (tudi v umetnosti) letu 1968, obeleženem na poseben ustvarjalni način. Dejstvo je, da so bili slovenski umetniki starejših generacij predstavljeni že v času po drugi svetovni vojni v raznih reprezentančnih razstavah tudi v Italiji, vključno s predstavniki Grupe 69, ki jo je zbral in predstavljal dolgoletni direktor Moderne galerije m generalni sekretar mednarodnega grafičnega bienala v Ljubljani Zoran Kržišnik. Tako to počnejo pri sosedovih V San Canzzianu dlsonco so slavnostno proslavili praznik krvodajalstva in tudi delavci iz izolskega rdečega križa so bili zraven. Krvodajalstvo ima v tistih krajih še prav poseben ugled. Že 58. srečanje krvodajalcev v Pierisu, dvajset km od Tržiča je postreglo tako z lepim sončnim vremenom kot s številno udeležbo krvodajalcev iz Furlanije- Julijske krajine kot z najpomembnejšimi predstavniki civilnega in družbenega življenja ter združenj prostovoljnih krvodajalce. Da gre za pomembno srečanje je naznanila godba iz Pi-erisa, ki je v sprevod po mestu vse do športne dvorane vključila množico, ki prisega na vrednote krvodajalstva. Kot so povedali sogovorniki, je v italijansko prostovoljno krvodajalstvo vključenih pol milijona krvodajalcev. Zanimivo je, da je od desetih donatorjev krvi eden, ki je poiskal boljše življenje v deželi na Apeninskem polotoku. Podobno kot v Furlaniji -Julijski krajini, kjer zadnja leta zaznavajo za pet odstotkov manj donacij krvi, je v Evropi. Največji padec je zabeležila Francija. Dvajset odstotkov. Manjši upad v Italiji je pripisati demografskim spremembam prebivalstva, ki se v Evropi stara. Rešitev za ohranjanje ravni odvzemov krvi vidijo predvsem z vključevanjem mlajših krvodajalcev, kar zahteva čas in nove oblike privabljanja mladih. Čeprav si v operacijskih dvoranah prizadevajo za manjšo uporabo krvi s sodobno tehnologijo, pa je dejstvo, da brez novih krvodajalcev ne bo moč nadomestiti dnevnih potreb. In kako je v Sloveniji? Podobno kot v Izoli kjer večjih odstopanj pri odvzemih ni zaznati. V Izoli je v aktivno krvodajalstvo vključenih tisoč donatorjev. Opažamo, da se v vrste krvodajalcev vključujejo predvsem mladi, ki z odhodom starejših nad 65 letom starosti, uspešno nadomeščajo »upokojene« kolege. Odmera komunalnega prispevka za novo kanalizacijo v Kortah Občina je z dopisom zaprosila krajane Kort, ki se priključujejo na novo kanalizacijo, da izpolnijo priloženo vlogo za odmero komunalnega prispevka, v kateri navedejo površino objekta, velikost parcele ter podatek, ali gre za enostanovanjsko ali večstanovanjsko stavbo. Občina je v lanskem letu dokončala gradnjo nove kanalizacijske infrastrukture na območju Kort. V skladu z odlokom o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka je zavezanec za plačilo komunalnega prispevka vsak investitor oziroma lastnik objekta, ki se na novo priključuje na komunalno opremo ali povečuje neto tlorisno površino objekta ali spreminja njegovo namembnost. Občinski svet je na marčevski seji sprejel odločitev, da se komunalni prispevek za priključitev obstoječih objektov na kanalizacijo v Kortah zniža za 60 odstotkov, zato da se višina komunalnega prispevka izenači s tisto v drugih naseljih na podeželju. Za več informacij o odmeri komunalnega prispevka se lahko krajani obrnejo na Urad za urejanje prostora - telefonska številka 05 66 00 212. Dolgoletne vezi Obisk predstavnikov izolskega Rdečega križa v Pierisu pomeni nadaljevanje pred več kot 40 leti vpeljanih vezi med krvodajalci s te in one strani državne meje. Izolani sodelujemo z enajstimi Združenji prostovoljnih krvodajalcev iz Furlanije- Julijske krajine. Prav njihovi predstavniki bodo gostje na srečanju izolskih krvodajalcev v juniju letos. Rdeči križ Odšla je Elica Reve Povsem nepričakovano, v 63-tem letu starosti je za vedno zaspala Elica Pevc, ustvarjalka in najemnica galerije v Ljubljanski ulici. Njuna Katrca, kot sta jo poimenovali s hčerko Katjo, prav tako ustvarjalko v glini in keramiki, je prinesla veliko barv in svetlobe v naše mesto. Žal le za leto ali dve. Od nje se bomo poslovili v petek ob 13.00 na koprskem pokopališču. Zapisi iz Kajuhove Aleksandra Krejci Bole Sedim pred računalnikom in berem twite. Ugotavljam, da je toleranca do drugače mislečih izjemno majhna. Poleg dnevnega časopisja, zaslediš dvojnost pogledov na aktualne dogodke v Sloveniji tudi na takih omrežjih. Posamezniki svoja prepričanja v določene resnice, zgodovinske podatke, številke, objave, poročila in proslave nam bralcem podajajo v svojem zaničevalnem in sovražnem tonu. Na primer, za neko proslavo, eni poročajo o velikem številu prisotnih, zavednih Slovencev; drugi pišejo, da so tam bili samo starejši upokojenci (a to pomeni, da so manj pomembni??), fašistično usmerjeni posamezniki, kriminalci - skratka sovražniki in to samo zato, ker so prepričani in verjamejo v drugačno resnico, imajo drugačen življenjski nazor. Velikokrat smo priče slabega poročanja o klerikalcih ali katoličanih, ki po mnenju nekaterih režimskih novinarjev, v svoji domišljiji imajo občutek preganjavice, so prestrašeni, se počutijo zatirani, drugorazredni državljani, čeprav tudi oni plačujejo davke, polnijo vedno bolj prazno državno blagajno in so člani te skupnosti. Pravoverni pravijo, da si vsak posameznik lahko na glas pove svoje mnenje. Pa je res tako? Sama sem večkrat doživela, da je boljše biti tiho, pokimati z glavo in prisotnim v kakšni debati ne povedati svojega osebnega mnenja, ker oni imajo tehtne, argumentirane dokaze o določeni resnici ali osebi. Njihove trditve so brezpogojno sprejemljive, upravičene, jasne kot bel dan - ne smeš dvomiti v njih, ampak jih sprejeti in trdno verjeti v njih. Zakaj se potem ta slovenska razdeljenost na naše in vaše nikakor ne more urediti, normalizirati, če bi zgoraj napisano prepričanje bilo resnično? Vsaka stran, ko ima možnost in priložnost kaj sporočati, trmasto vztraja pri svojem, ne odstopa niti centimeter od svojega prepričanja. Vsi, brez izjeme, smo ujetniki takega neproduktivnega razmišljanja v sodobni Sloveniji. Menim, da prav ta različnost bi morala biti naša prednost, a ne pomanjkljivost. Prav v tem je velikost demokracije - upoštevaj druge in sebe. Spoštuj moje vrednote, in jaz bom spoštovala tvoje; poslušaj moje argumente brez zaničevalnih in žaljivih pripomb, in jaz bom poslušala tvoje; uresničuj tvojo resnico in daj meni možnost, da bom živela svojo. Privoščim ti srečo in zadovoljstvo, privošči tudi ti meni ta blagoslov. Moje življenjske vrednote in prepričanja niso rezultat instant (Coca-Cola) kulture. So rezultat tradicionalnih vrednot, ki so se podajale in spoštovale iz roda v rod. V njih so zapisani moji geni, moj DNK . Trudim se upoštevati drugače misleče, no moram priznati, da v našem okolju in družbi to ni lahko doseči. Še vedno je uresničitev te želje precej trd oreh. Še vedno je preveliko število agresivnih bojevnikov in netolerantnih oseb, ki te tako grdo pogledajo, ko želiš kaj povedati, da je to precej težka naloga v našem okolju. Upam, da bo humano sporočilo, ki pravi: Vsi različni, vsi enaki, enkrat zaživelo na naših tleh. Dodala bi še: Vsi različni, vsi enaki in vsi enakopravni ! Kolumna je novinarska zvrst, ki izraža stališča avtorja, ki so lahko tudi enaka ali pa različna od stališč uredništva vivvniivc 15 Predzadnja----------------------------------------- CSSDEfflDKMLMB W@aMDG3P0iMM Tombola V Strunjanu so policisti ustavili kolo s pomožnim motorjem, ki ga je vozil 15-letni Izolan. Pri vizualnem pregledu kolesa je bilo ugotovljeno, da je zadnja pnevmatika brez dezena na tekalni površini, v sprednjih žarometih pa so bili vgrajeni LED trakovi. Zaradi suma, da kolo znamke Piaggio, tipa ZIP 25 4T, presega največjo moč motorja ah naj večjo konstrukcijo hitrosti, določeno v homologacijskih dokumentih vozila, je bil vozniku odrejen izredni tehnični pregled. Ugotovili so, da vozilo presega predpisano dovoljeno hitrost 25 km/h (izmerjena 35,4km/h) in ima več nehomologiranih delov. Vozilo so mu zasegli, sledi obdol-žilni predlog. Pa še ministrica je odstopila Policisti so obravnavah kršitev javnega reda in miru v Izoli. Moški je žalil zdravnico in bolnike. Zoper kršitelja izdan plačilni nalog (ZJRM 7/1). Nedokončani rop Policisti so obravnavali vlom v nedokončano hišo, neznanec je v objektu pregledal notranjost vendar ni ničesar odtujil. Policisti ob tem opozarjajo občane, da v primeru daljše odsotnosti primerno zavarujejo svoje premoženje. Srnomor Policisti so obravnavali kaznivo dejanje nezakonitega lova. Neznani storilec je z neznanim strelnim orožjem pokončal srno. Z zbiranjem obvestil nadaljujejo. Sumili pa so, sumili Policisti so v nočnem času opravili nadzor parkirišč, pri tem so pristopili do vozila, v katerem sta sedela moška. Pri postopku so zasegli neznane posušene rastlinske delce, za katere so sumili, da je prepovedana droga. Posušeni rastlinski delci so bili poslani v analizo. V primeru da gre za prepovedano drogo, zoper kršitelja sledi hitri postopek. Zbirajo obvestila Policisti so obravnavali tatvino kolesa znamke GIANT XTC 29 col, letnik 2012, št. okvirja GN105600, modro srebrne barve, moško gorsko kolo, na kolesu je bil otroški sedež sive barve z rdečo prevleko. Še en rop kolesa Obravnavali so tudi tatvino kolesa znamke ELAN 26 col, na 21 prestav, zeleno sive barve (oliva), moško gorsko staro 10 let, pod sedežem je imel torbico črne barve z orodjem za kolo, vredno je 1.600 evrov. Novi oglasi so označeni polkrepko. fcHiEateE PRODAMO - prodam ali zamenjam dvosobno stanovanje v Ljubljani-54m2, z garažo-28.5m2 za podobno na Slovenski obali. Možno je doplačilo, tel 040 327 127 - Prodam garsonjero veliko 31m2 s kletjo 5m2, v 3.nadstropju bloka, za 65.900 euro. Lastno parkirišče, dokumentacija urejena Tel:041 281 948 - Lepo, veliko , nadstandardno stanovanje v Izoli zamenjam za manjše (lahko garsonjera) z doplačilom v Izoli ali Ljubljani. Tel: 040 667 947 - Prodam ali oddam hišico 48m2 na otoku Ugljanu (Kukljica). Plažo in vsa infrastruktura v neposredni bližini Tel: 040 667 947 - Prodam enosobno stanovanje v novogradnji, okolica Izole. Stanovanje je opremljeno Tel: 040 755 444 040 385 666 - Zamenjam stanovanje v Ljubljani (Tacenska trojka) 53m2, z garažo 28m2 za podobno na slovenski obali. Prednost ima Izola, z mojim ah vašim doplačilom. Tel.: 040/327-127 NAJAMEMO - Štiričlanska družina najame v starem delu Izole dvosobno stanovanje. tel 040 503 177 - Najamem souporabo pisarne na Obali za eno osebo po ugodni ceni. Mora biti novejša ali obnovljena in v poslovnem območju. Dostop preko celega dne za mirno računalniško dejavnost. Tel.: 041455462 ODDAMO - Oddam enosobno opremljeno stanovanje v Jagodju za daljše obdobje. Nekadilci imajo prednost. 05 641 72 24 - Oddam stanovanje 70 m2 opremljeno in z lastnim parkiriščem. Tel.: 041 845 940 - Oddam opremljeno stanovanje na Dobravi, 35 m2, za daljše obdobje. Primerno za dve osebi, z lastnim parkiriščem. Tel.: 041 845 940 - Oddamo opremljeno enosobno stanovanje v centru Izole, za krajše ali daljše obdobje, Gsm: 041 792 201 - Oddamo garsonjero v starem delu Izole za daljše obdobje. Tel. 040 931 511 - - JADRNICO 6m dolgo prodam, tel.štev. 041 448 678 - Pasaro [stranka, letnik 1980, registrirano do 2015, v fazi celovite prenove, prodam. Cena znaša EUR 800,00. V ceni je vštet rezervni motor Tomos T4, ponjava za krmo, letna tenda in vsa ostala obvezna oprema. Za ogled pokličite 041 662340. - Oddam trosed imitacije usnja bordo barve z vašim odvozom. Tel. 041698491. - Prodam 15 oljk starih od 25-30 let (Malija), Info: 041 635 445 - Podarim tri starejše, a delujoče termoakumulacijske peči s pripadajočimi termostati. Odvoz v režiji obdar-jenca.Tel. 041 540 601 - Prodam popolnoma novo kopalniško opremo, kupljeno 18.3.2014, z računom in garancijo: umivalnik 90 cm z omarico + ogledalo z omarico 90 cm. Razlog prodaje: sprememba načrta kopalnice. Cena: 180 eur. Tel. 041/687191 - Prodam oljčni nasad velikosti 5.000 m2 z 80 oljkami, na pobočju nad Me-hanom. Tel.: 031 764 316. IDau® - Gostilna Istra išče kuharja s poznavanjem mediteranske kuhinje ter natakarja/ico. Tel: 041 345 605 - Nudim pomoč pri učenju, inštrukci-je italijanščine in angleščine ter varstvo otrok.Imam dolgoletne izkušnje. Tel. 040 351 249 - Iščem delo za hišna opravila. Tel.: 070 337 483 - Varstvo otrok, redno ali občasno (v dopoldanskem, popoldanskem ali večernem času) na vašem domu. Imam pedagoško izobrazbo in izkušnje, tel 05 641 5013 - Hišna popravila in manjša mizarska dela. Pokličite na 031 630 716 - NUDIM vse vrste pomoči v gospodinjstvu, OSKRBO in nego starejših ali bolnih oseb, VARSTVO otrok in druga podobna dela na domu. Sem odgovorna in zanesljiva oseba. Tel.: 040 775 894 - Inštrukcije - matematika, fizika ali kemija za vse starosti ponujam pomoč pri osvajanju znanja za boljše ocene, izpite ali maturo. 041 345 634 Tudi kuža policist osvešča občane Zaradi pritožb občanov, da se nekateri lastniki psov ne držijo pravil pri pobiranju pasjih iztrebkov, so včeraj občinski redar, dva policista, policist vodnik službenih psov in policijski službeni pes skupaj opravili kontrolo lastnikov psov pri vzdrževanju čistoče javnih površin v občini Izola. Preverjali so predvsem, ah so psi na povodcu in ali imajo lastniki s seboj vrečko ali lopatko za pobiranje pasjih iztrebkov. Ker so kontrolo izvajali predvsem na območjih za pešce, so redar in policisti hkrati preverjali tudi vožnjo koles in motorjev. Ugotovljeni sta bili dve kršitvi, in sicer en vodnik ni imel psa na povodcu, en kolesar pa je vozil po stezi za pešce, kjer vožnja s kolesom ni dovoljena. Podobno kontrolo bodo izvedli ponovno v naslednjem tednu. Kristina Zelič Izlet na Dolenjsko in Belo krajino Člane in podporne člane Društva invalidov Izola obveščamo, da bomo 26.04.2014 Organizirali izlet. Vse informacije dobite na sedežu društva. Vljudno vabljeni. Brušenje zaščitne barve s plovil se opravlja z zaščitno masko zato, ker so te snovi hudo nevarne za zdravje. Nenavadno je torej, da je ravno tod mimo speljana glavna izolska sprehajalna promenada, kjer sprehajalci seveda ne nosijo nobenih zaščitnih mask. Toliko o tem. + 386 (0)41 858 473 Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi bogate MALICE 4,00 € - 5,00 € okusna KOSILA 7,00 € prava nedeljska KOSILA 7,5 € Saj veste kje? Med parkom in Lonko.