Poštniua plaeana v gotovini Cena 1.50 din Izhaja vsak petek ob 16. // Naročnina znaša mesečno po pošti 5 din, v Celju z dostavo na dom po raznašalcih 5'50 din, za inozemstvo 10 din // UredniStvo: Celje, Strossmaycrjeva ulica štev. 1, pritličje, desno; uprava: levo // Telefon štev. 65 / / RaCun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani štev. 10.666 Leto XXL CeBie, petek 19. maia 1939 Sfev. 21. Dragoceno na- rodno obrambno ctete Lep občni zbor tnoike in ženske podružniee CMD v Celju Celje, 19. maja. Moška in ženska podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda v Celju sta imeli v ponedeljek skupen občni zbor v Na- rodnem äomu ob lepi udeležbi članstva. ObČni zbor je vodil predsednik moške podružnice g. dr. Jože Bavdek, ki je v svojem poročilu omenil sedanje kompli- cirane mednarodne razmere ter podčrtal potrebo naše narodne skupnosti in slo- venske gospodarske osamosvojitve. Ob zaključku svojega poročila je pozval vse narodno zavedne ljudi, da pristopijo k Družbi sv. Cirila in Metoda. Tajnik moškc podružnice g. Slavko Kukovec je poročal, da sta priredili obe podružnici lani 4. julija lepo uspelo kresovanje na Starem gradu in poslali z nabiralno ak- cijo nabrani denar matici v Ljubljano. Podružnici sta sc udeležili tudi lanske glavne skupščine CMD v Ptuju, prosla- ve 20-letnice obstoja Jugoslavije v Ce- lju in drugih prireditev. Celjski po- družnici zavzemata med vsemi podružni- cami CMD s svojo agilnostjo in uspeš- nim delovanjcm zclo vidno mesto. Bla- gajnik šol. upr. V p. g. Lebar je poro- čal, da je imela moška podružnica v pre- teklem poslovnem letu 5551 din dohod- kov in 5234.25 din izdatkov. Clanov ima 245. Tajnica ženske podružnice ga. Mirca Sancinova je poročala, da ima ženska podružnica 179 članic. Lani v maju se je udeležilo 22 Članic in članov iz Celja romanja CMD na Oplenac. Bonbončkov dan, ki ga je priredila žen- ska podružnica lani 8. oktobra, je lepo uspel. Dijaško dnevno zavetišče, ki ga Vžidržuje ženska podružnica, lcpo uspc- va in nudi zavetje 230 dijakom in dija- kinjam, ki imajo tudi na razpolago knjižnico 3 približno 200 knjigami. Lan- ska Miklavževa prireditev CMD v Na- rodnem domu je zelo lepo uspela. Okrog 100 revnih otrok je bilo obdarovanih z obleko, perilom in jestvinami. O prazni- kih prodajo v Celju okrog 4.000 razgled- nic CMD. Ga. tajnica se je s toplimi be- sedami spomnila lani umrle zveste čla- nice ge. Brinarjeve. Blagajniško poro- oilo, ki ga je podala predsednica ženske podružnice ga. Prekorškova, izkazuje 10.510.25 din dohodkov in 10.462 din izdatkov. Na predlog revizorja g. dr. Jura Hrašovca in rcvizorke gdč. Debe- lakove sta prejela oba odbora razrešnico Clan glavnega vodstva CMD g. Ivan Prekoršek je nato podal v temeljitem in zanimivem poročilu zgodovinski pregled razvoja in udejstvovanja naše narodno obrambne šolske družbe od njenih po- oetkov do našega narodnega osvobcje- nja ter njenega delovanja danes, ko živimo v svoji državi. Prikazal je veliko vzgojno, prosvetno, narodno buditeljsko in socialno delo CMD pred vojno in po .-»svobojenju. Govoreč o sedanjosti, je :>oudaril, da nam zanemarjenost naSega siolstva ob meji, slabe gospodarske in socialne prilike ter kvarni vpliv tuje propagande nalagajo nove dolžnosti in zahtevajo duhovno oborožitev vsega na- šega naroda. Poročilo g. Prekorška so sprejeli navzoči z navdušenim odobra- vanjem.^ Predsednik g. dr. Bavdek je pozdravil nastopnika našega tiska ter se zahvalil našcniu tisku, zlasti pa »N6vi dobk, za naklonjenost in podporo. Pri volitvah sta bila soglasno izvo- ljena z malimi spremembami oba dose- danja odbora. Predsednik moške po- družnicc je g. dr. Bavdek, tajnik g. Ku- kovcc, blagajnik g. Lebar, predsednica -onske podružnice pa ga. Prekorškova, tajnica ga. Mirca Sancinova in blagaj- ničarka gdč. Kukovčeva. Občni zbor je izpričal veliki pomen narodno obrambnega dela CMD in pri- kazal tiho, a izredno uspešno udejstvo- vanje obeh celjskih podružnic. Huda bremena mesta Cel/a v zvezi z gradnjo justične palate in sportnega stadiona Mestni svet je na seji v petek 12. t. m. odobril naslednje komisijske sklepe glede gradnje justiene palace v Celju: Justično palačo bodo gradili na Glaziji. Stavbišče bo dala na razpolago mestna občina, ki bo dobila od justičnega erar- ja v zameno staro okrožno sodišče in prostor ob tem kompleksu. Justično pa- lačo bodo gradili na severozapadnem delu Glazije. Občina bo morala zasipati stavbišče, preurediti nezazidani del Gla- zije v park, zgraditi potrebne ceste čez Glazijo in izvršiti še nekatera druga de- la. Zaenkrat bodo gradili samo sodno poslopje, jetnišnica pa bo smela ostati še deset let v sedanjem poslopju. Stroš- ki za gradnjo jusücne palace so bili zni- žani od 23 milijonov na 15.423.552 din. Od tegä odpade na novo sodno poslopje okroglo 7 milijonov din, na novo jetniš- nico 5,590.000 din, na upravno poslopje jetnišnice 1,932.000 din in na zvezne trakte 917.000 din. Mestni svet je tudi sklenil, da se izda gradbeno dovoljenje za novi sportni sta- dion za hribom sv. Jožefa. Igrišče na stadionu bi bilo dolgo 150 m in široko 70 m, tekališče pa bi bilo široko 7.50 m. Površina stadiona bi znašala 15.000 kvadratnih metrov. Izkopati bodo mo- rali okrog 43.000 m:* kamenja in zem- lje. Stroški za gradnjo so proračunani na 1,426.000 din. Prostor za nogometne treninge poleg stadiona je že dograjen in je stal 80.000 din. Med sportniki in tudi med občinstvom, ki se sicer ne za- nima za sport, prevladuje naziranje, da je gradnja sportnega stadiona za hri- bom sv. Jožefa pogrešena, ker je ta pro- stor preveč oddaljen od mesta, poleg tega pa leži v neposredni bližini mest- nega pokopališča, kamor sportni Sta- dion nikakor ne spada. O tem smo tudi poročali v zadnji številki našega lista. M. s. Holobar je opozoril na seji na hude kritike, ki jih povzroča v javnosti nameravana gradnja sportnega stadi- ona za hribom sv. Jožefa zaradi nepo- sredne bližine pokopališča. M. s. Golo- granc pa se je nato zavzel za gradnjo stadiona na tem prostoru in omenil, da bodo itak nasadili ob pokopališču živo mejo in drevesa. Ta živa meja seveda ne bo preprečila, da bi se ne čulo kri- čanje s stadiona na pokopališče, kar bo ob pogrebih dvojno mučno. Kaj poreko k vsem tem bremenom in sklepom celjski davkoplačevalci ? Politika Naš notranji sporazum Vsa naša javnost je z velikim zani- manjem sledila razgovorom, ki sta jih imela dr. Maeek in predsednik vlade Cvetkovič v Zagrebu. Prva poročila o teh konferencah so bila v službenih ob- javah tako zadovoljiva, da je vsakdo upravičeno pričakoval, da bo tako zva- ni sporazum vsak čas tudi že objavljen. Nenadno in prav nepričakovano pa so se razširile vesti, da so pogajanja za pporazum propadla. Viadna objava pa se je glasila, da se predlog še proučuje. Dr. Maček je nato sklical v Zagreb kon- ferenco vseh svojih poslancev, na ka- teri je dobil polna pooblastila za nadalj- nje delo. Ta konferenca ni načelno iz- kljuČila sporazuma, je pa jasno poka- zala, da pripada sedaj glavna iniciativa in dolžnost predstavnikom srbskega na- roda odnosno Beogradu. Zagrebška »Nova riječ« pravilno podčrtava, da je pred izpitom zdravi razum srbskega in hrvatskega naroda, da pa ima v prvi vrsti sedaj Beograd besedo. Današnji »Hrvatski dnevnik« poudarja, da so razgovori za sporazum končani, da so j Hrvati pokazali pot, po kateri se naj to I vprašanje končno uredi in reši> in da I sedaj ni več mogoč izgovor, da se ne ve, { kaj Hrvatje hočejo. O sporazumu prina- ša tudi beograjska »Politika« večjo no- tico, v kateri ugotavlja, da bi bilo po- grcšno misliti, da zastoj v razgovorih pomeni že tudi prekinitev razgovorov in dela za sporazum. »Hrvatski dnevnik« komentira to notico »Politike« in pravi, da so to fraze in brbljarije, kakor jih je bilo že toliko. Hrvatsko vprašanje je življenjsko vprašanje naše države in se ne da več odlagati. Odlagati se tudi ne da več obnova demokratičnega življenja v naši državi ter končna izločitev strankar- stva iz državne uprave in državne poli- tike. Sedaj, ko so pogajanja zastala, je treba za vsako ceno iskati pamctnega izhoda in je treba organizirati skupno fronto vseh, ki se zavedajo, da sta od rešitve hrvatskega vprašanja odvisna naš notranji mir in naša zunanja var- nost in da v Jugoslaviji danes ni večje dolžnosti, kakor je ureditev notranjih razmer v sporazumu med Srbi, Hrvati in Slovenci. AH je so tako strašno in nezasliSanof »Slovenec« se razburja, da je »Ju- i tro« v poročilu o zborovanju mladine j JRZ v Celju poročalo, da so bile s tega j zborovanja poslane razne brzojavne če- j stitke, med temi tudi predsedniku Jugo- slovenskc radikalne zajednice g. dr. Mi- lanu Stojadinoviču. Ako taka brzojavka zares ni bila odposlana, se je pač ne- dvomno »Jutru« vrinila nehote po- mota, ko je pa bilo to skozi dolga leta že tako v navadi, da je taka brzojavka samo po sebi razumljiva, ker bi izgle- dalo pač čudno, ako mladina JRZ na s\ojem političncm zboru za vso Slove- nijo ne bi mislila na vrhovnega voditelja in predsednika JRZ v Jugoslaviji. Taka opustitev bi bila pač črna nehvaležnost in bi izgledala tako, kakor če bi celjska občina kdaj opustila ali pozabila, da ne bi ob raznih političnih pohodih v Ce- lje ovenčala magistratncga balkona. Iz spomsnov avstrijskega driavnika Avstro-ogrski zunanji minister grof Czernin je 1. 1920. izdal obširno knjigo spominov, v kateri obravnava življenje in delo cesarja Viljema II. in drugih akterjev politike pred in med svetovno vojno. O cesarju Viljemu pravi, da je bil globoko prepričan o svojem »Gottes- gnadentumu« v veri, da ga je božja pre- vidnost izbrala in določila, da vodi nem- ški narod^ Nemški narod je bil v tej veri sistematično vzgojevan, kritike ni bilo in je ni smelo biti. Ta nemški Bog, cigar slava je tako čudovito prenehala ob koncu vojne, je smel delati in govo- riti, karkoli je hotel, pa naj je bilo dobro ali slabo, vselej sta sledila navdu- šena pohvala in priznanje vdanega na- roda. Viljemov program je bil, da na- pravi z Anglijo sporazum, po katerem bi si ti dve državi med seboj razdelili ostali svet. Nekoliko pomena je pripi- soval še Rusiji in Japonski, dočim je vse ostale narode smatral za manjvred- ne. Njegova deviza je bila, da mora Nemčija vsak dan poudarjati svojo silo in moč pred vsem svetom, ki se bo Nemčije bal in si ne bo upal proti njej ničesar podvzeti. Odgovor sveta na to Viljemovo Nemčijo in njeno neprestano poudarjanje moči je bil v tem, da je ves svet mislil in uvidel, da hočc Nemčija ves svet terorizirati. Danes, ko spada vse to žc v zgodovino, je prav, ako se tudi taki spomini nekoliko osvežijo. Sfrafiofrto poman|franje šol V Jugoslaviji je nad 200.000 šoloob- veznih otrok, ki ne hodijo v osnovno solo, ker je nimajo. Od tod tudi veliko stevilo nepismenih, ki jih beleži naša statistika. Solstvo v dravski banovinije v primeri s šolstvom v nekat'erih juž- j nih banovinah so dokaj lepo razvito. ! Znacilno pa je za razmere pri nas, da ! je osnovno šolstvo v dravski banovini j v obmejnih srezih skrajno nedostatno in za • A-T&. ie8fc:\ V tem oziru smo v zad- njih časih imeli priliko, da smo na raz- nih zborih naših prasvetnih in obramb- nih organizacij slišali težke pritožbe, ki terjajo nujno, da se Ljubljana bolj za- nima za naše obmejne kraje in popravi ob dvanajsti uri vse to, kar se je zamu- dilo v vseh letih od osvobojenja do da- nes. Stevilo otrok je tudi v obmejnih naših srezih, v dravograjskem, maribor- skem in ljutomerskem ter v obeh prek- murskih srezih močno naraslo, za sole pa se .'..' iteÄt-, >jjfws-.v, Solske zgradbe v teh srezih so nedostatne in skrajno zanemarjene, cela vrsta šolskih zgradb pa sploh manjka. Na šolah ni dovolj učnih moči, sole v obmejnih srezih se smatrajo kot ,v.» '-,^. ..^ Wv .^j^* »..¦.- ... , Tako stanje ne more ro- diti dobrega sadu, tako stanje pomeni našo težko bol in odprto krvavečo rano na našem narodnem telesu ob naši meji. Pri zrefosfnem izpitu je treba govoriti resnico ! »Delavska politika« objavlja: Ze v prejšnji številki našega lista smo odgovorili »Slovencu« na njegov članek o zrelostnem izpitu slovanskih narodov pred zgodovino. Oglasil se je pa tudi »Hrvatski dnevnik«, kateremu sedaj »Slovenec« odgovarja in pravi: »... vsi vemo, da je danes na tleh češki narod... da pa je na tleh tudi Slovaška. Obsojali smo centralista dr. Beneša, obsojamo dr. Tuko!« — Go- spodje pri »Slovencu« naj nikar ne mi- slijo, da so ljudje tako kratkega spo- mina, da bi jih lahko spravili žejne pre- ko vode. — Predvsem ugotavljamo, da je politiko v češkoslovaški republiki vodila vlada, kateri ni pripadal samo dr. Beneš, ampak ves čas po vojni tudi če- Bkoslovaški klerikalci in njim na čelu monsignor dr. Sramek. Monsignor dr. Sramek je bil ves čas do zadnjega mini- ster vvladi. Za Slovaško pa ni odgovo- ren dr. Tuka. Dr. Tuka je bil samo mi- nistrant patra Hlinke in monsignorja dr. Tisa. Kdo pa se je vozil v Berlin prosit pomoči zoper Cehe, ako ne mon- signor dr. Tiso? Sedaj pa bi »Slovenec« rad vse skupaj zvalil na dr. Tuko. Go- spodje, kadar sodite, sodite vsaj pra- vično in navedite vse obtožence, ne pa, da tiste, ki so vaši miljenci ali pa se iz kakšnih drugih vzrokov sramujete imo- novati njih imena, enostavno zamolčite! Vo/na sila pofameznih driav Po cenitvah vojaških strokovnjakov lahko spravi v primeru oboroženega spopada Rusija na noge 18 milijonov, Anglija s kolonijami 9, Francija s kolo- nijami 8, Nemčija 14, Italija 8 milijo- nov, Poljska 5,800.000, Amerika 5 mi- lijonov, Rumunija 2,500.000, Turčija 2,200.000, Belgija 1,200.000 in Spanija 3,500.000 mož kopnih sil. Po teh cenit- vah ima sedaj Rusija 12.000, Nemčija 5.000, Italija 3.000, Anglija 3.500, Fran- cija 2.500, Poljska 1.600, Rumunija 900 in Grčija 300 bojnih letal. Tonaža mo- dernih angleških vojnih Iadij znaša 1,106.000, francoskih 545.000, italijan- skih 403.350 in nemških 184.000 ton. X Nj. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga sta v soboto dopoldne po prisrenem slovesu zapustila Rim in se odpeljala v Florenco, kjer jima je bil prirejen svečan sprejem. Na postaji v Florenci sta ju sprejela vojvoda in voj- vodinja Piemontska, italijanske presto- lonasledniške dvojice. V Florenci sta ostala do nedelje zvečer in se nato vrni- la v Jugoslavijo. Na Rakeku in v Ljub- ljani jima je bil prirejen v ponedeljek svečan sprejem. V Beograd sta se vrnila v torek. Na postajo ju je prišel pozdra- vit tudi Nj. Vel. kralj Peter II. X Na zborovanju slovenske m lud ine JRZ v Celju je nastopil v xkkIhIjo kot govornik tudi Slovenec Bojan Pirc iz Beograda. G.'dr. aojan Pirc je predsednik mladine JRZ za vso Jugo- slavijo in je v tej eastni funkciji za- stopal to mladino pri slovesnostih nh 50-letnici g. Hitlerja v Berlinu. Stran 2 »NOVA DOBA« 19. V. 1939 Stev. 21. X Banovinska skupščina omlatline JNS bo v nedeljo 21. t. m. ob pol 10. dopoldne v veliki dvorani Kazine v Ljubljani. Poleg rednih poročil, ki jih * bodo podali funkcionarji omladinskega odbora JNS za dravsko banovino, bodo poročali tudi člani vodstva JNS. Zara- di izredne važnosti te omladinske skup- ščine je želeti, da se je udeležijo tudi starejši člani JNS iz posameznih sre- zov naše banovine. Zivimo v izrednih prilikah, pa je treba, da poživimo tudi naše politično organizacijsko delo. X Seja širšega banovinskega odbora JNS je bila v ponedeljek v Ljubljani. Seja, ki jo je vodil predsednik banovin- skega odbora dr, Janko Rajar, je bila izredno dobro obiskana. Navzoči so bili delegati iz vseh srezov dravske ba- novine. Glavno politično poročilo je po- dal senator dr. Kramer. Senator Pucelj je razpravljal o nekaterih perečih vpra- šanjih domače politike. Urednik dr. Vr- čon je podal pregled zunanjepolitičnih dogodkov. Vsa poročila so bila sprejet.a z velikim odobravanjem. Na predlog g. Albina Roman a je bila na koncu so- glasno in z velikim odobravanjem spre- jeta resolucija, ki izreka senatorjema dr. Kramerju in Puclju zahvalo in pri- znanje za delo, ki ga opravljata zlasti pri akciji za narodni sporazum, ter jima izraža neomajno zaupanje banovinske- ga odbora JNS in vseh organizacij. X Angleška kraljevska dvojica je prispela v sredo v Kanado. V Quebecu, glavnem mestu Kanade, ji je bil prireje« veličasten sprejem. X Vojaška zveza med Anglijo in Turčijo je bila sklenjena v preteklem tednu. Kako angleško-poljska zveza, tern el ji tudi ta zveza na vzajemnosti. Doniače vesfi — Eksportne cigarete. Zopet jih je uvedla naša monopolska uprava. So ze- lo poceni in boljše so kot one, ki jih ka- dimo mi doma in dražje plačujemo. Pa bo spet mnogo skušnjav za ljudi, ki išče- jo prepovedanih zaslužkov, in eksportne cigarete bodo spet kadili skrivnostno, zato pa še z večjo slastjo pri nas doma, kjer so prepovedane, so pa mnogo ce- nejše in mnogo boljše. — V Ma.riboru se je že te dni ponesrečil z bogato zalogo tega prepovedanega blaga neki gospod, ki nima traf ike in se sicer tudi poklicno še ne bavi s trgovino ali po- sredništvom. Nehote se postavlja vpra- eanje, komu v korist so te cigarete, da jih zopet na novo uvaja nasa monopol- ska uprava! — Obcni /bor Protituberkuloznc zve- »e v Ljubljani, ki je bil v nedeljo v Ljubljani, je nadvse sijajno uspel. Iz najoddaljenejših krajev naše banovine so nanj prihiteli delegati zvezinih kra- jevnih edinic, katerih skupno število je znašalo 55. Niso se ustrašili nc slabe- ga vremena, ne dolge poti in stroškov ter so s svojo udeležbo na manifestan- ten način dokazali smisel in razumeva- nje za protituberkulozni pokret. Kakor po delegatih naše edinice, tako so bila po svojih odposlancih zastopana na tern občnem zboru tudi državna oblastva in uradi, ki so s svojo udeležbo prav ta- ko osvedočili zanimanje za naš pokret ter nadaljnji razmah našega dela s svo- jo udeležbo moralno podprli. Vsem ude- ležencem izreka Protituberkulozna zveza svojo najprisrčnejšo zahvalo s prošnjo, da ji ohranijo svojo nadaljnjo naklonje- nost. — Protituberkulozna zveza. — Glavna skupščina CMD bo letos v Ljutomeru. Narodno obrambna Družba sv. Cirila in Metoda bo imela svojo le- tošnjo glavno skupščino v Ljutomeru. Skupščina bo v nedeljo 2. julija, ker je z mnogih strani izražena želja, da bi bila ta prireditev še pred jesenjo in okoli praznika obeh slovanskih blago- vestnikov. — Nizka potrošnja mesa v Nemčiji. Potrošnja mesa v Nemčiji znaša samo 16 kg na leto in prebivalca, v Angliji pa 64 kg. Kljub zmanjšanju potrošnje pa se je pojavilo v Nemčiji občutno po- manjkanje klavne živine. Zato je vlada odredila, da smejo mesarji klati samo še 80 odstotkov živine, ki je bila do- slej določena za zakol. Omejeno je tudi izdelovanje klobas, kot nadomestek pa priporočajo uživanje rib. — O uboju v Novi cerkvi, čigar žrtev je postal 4. t. m. zvečer 22-letni posest- nikov sin Ivan Sivka s Hudinje pri No- vi cerkvi, smo izvedeli še nekaj podrob- nosti. V našem uredništvu se je zglasil 16-letni posestnikov sin Ivan Trobiš iz Nove cerkve, ki je bil edina priča ža- lostnega dogodka. Trobiš je opisal do- godek takole: Usodnega dne je bil Tro- biš na dnini pri posestniku Sivki na Hudinji. Po večerji sta se on in 18-letni posestnikov sin Ivan Sivka okrog 20.30 odpeljala s kolesoma po banovinski ce- sti proti Hrenovi, hoteč preizkusiti kar- bidno svetilko, ki jo je bil kupil Trobiš nekaj dni prej. Ko sta se vračala proti domu, ju je na cesti pričakal 18-letni posestnikov sin Konrad Crepinšek iz Vizor pri Novi cerkvi in začel Trobišu groziti. Crepinšek je bil nekaj dni prej na istem mestu napadel Trobiša s se- salko za kolo, vendar pa mu je Trobiš ušel. Crepinšek mu je takrat zagrozil, da bosta že he prišla skupaj. Ko je Tro- biš opazil 4. maja zvcčer Črepinška, ki mu je grozil, je pograbil fižolov kol, da bi se z njim branil, če bi ga Crepin- šek napadel. Ko sta se sedaj srečala, je dejal Crepinšek: »Zdaj sva pa skupaj!« Trobiš ga je nato vprašal: »Kaj sem Ti storil hudega, da si me zadnjikrat na- padel s sesalko?« Crepinšek pa je nato začel mahati proti Trobišu s stiletom. Trobiš se je začel umikati in je Crepin- ška večkrat udaril s kolom. Ko se mu je Trobišu tanki kol zlomil, je zbežal za Ivanom Sivko, ki je sedel malo dalje na kolesu in opazoval prizor. Ko je pri- hitel Trobiš do Sivke, sta se hotela oba odpeljati. V tern pa je pobral Crepinšek kol in ga zagnal Sivki v kolo. Sivka je stopil s kolesa in vprašal Orepinška: »Kaj sem Ti storil, Konrad, da si zagnal kol v moje kolo in bi mi ga lahko po- trl?« Crepinšek pa je nenadoma skočil proti Sivki s stiletom v roki, zamahnil proti niemu in ga zabodel Sivki narav- nost v srce. Sivka se je še obrnil proti Trobišu in mekel: »Stih sem dobil1!«, nato pa se je zgrudil na cesto in na me- stu izdihnil. Crepinšek je še dejal: »Se- daj pa imaš zadosti, hudič!« in nato iz- ginil v temi. Kakor znano, so Crepinška kmalu izsledili in izročili okrožnemu so- dišču v Celju. — Strip — cokolada »Union« za velike in majhne otroke. Tempo današnjega easa se izraža tudi v razpoloženju otro- ka. Otroške zabave, otroško berilo, vse se je spremenilo. Vse je v znamenju hitrosti, v znamenju hitenja in čim več- je količine. Tipičen obraz vseh teh okol- nosti je strip: risan strip, slikan strip, strip v obliki filma. Cela vrsta raznih povezanih dogodkov, katere je prej odrasel človek ali otrok moral spozna- vati šele iz" povesti, novel, romanov — danes pa jih spozna na prvi pogled, v sliki z najnujnejšim besedilom. Deset- krat hitreje. Strip je osvojil svet! Sta- ro in mlado. Ali stojimo pred novo obli- ko literature? Tega ne bi smeli takoj zanikati, dasi imamo stripe sumljive vsebine, fantastično naivne oblike — brez vsake literarne vrednosti. Tega ne smemo zanikati že zaradi tega ne, ker imamo pred seboj resen poskus lepega čtiva, namreč Union »Strip« čokolada. Otroška strast zbiranja je v tern pri- meru usmerjena v plemenito smer. Otrok najde pri nakupu čokolade v vsakem zavitku sličico z besedilom in številko. Ce te slike zlaga v poseben album to- varne čokolade Union, ima lahko v kratkem času najlepšo ilustrirano sli- kovrrico v duhu današnjih dni. To so slike iz filmov, obitelj Hardyja in dru- gih, ki so dokaz današnjega časa, brez- dvomne umetniške in vzgojne vrednosti ter polne vedrega, zvonkega, nepokvar- jcnega smeha in humorja. Hvalevredno je, da naša podjetja, v tern primeru naša po vsej Evropi znana tovarna čo- kolade »Union«, prednjačijo tudi v tern pogledu. Kajti kolikor nam je znano, so tc »Strip« slikovnice pri nas nekaj po- polnoma novega. Prav tako pa tudi v inozemstvu. — Vsak začetek je tcžak. Ko se lahko dete samostojno poslužuje ščetkc za zobe, bi ga morala mati naučiti, da si dnevno čisti zobe. Samo oni, ki ima mlečne zobe zdrave, dobi dobre, odporne zobe. Za deco Chlorodont, znana kva- litetna pasta za zobe. — Dunajska vremenska napoved za soboto 20. t. m.: Menjaje oblačno in jasno, pretežno brez padavin, toplo. Ceffe in okolica Potrebne ugotovitve Imenovani celjski mestni svet je imel v petek 12, t. m. sejo, na kateri je med drugim izdal tudi gradbeno dovoljenje za sportni stadion za hribom sv. Jožefa, tik mestnega pokopališča. Po proracunu bo stala dograditev stadiona 1,426.000 ! din ali skoraj poldrugi milijon dinar- [ jev. Ugotavljamo, da so celjski sportni krogi proti gradnji projektiranega sta- diona in vztrajajo na stališču, da bi se dalo z dobro voljo in razumevanjem s strani mestne občine, ki omalovažuje dosedanje delo in uspehe celjskih sport- nikov ter njihovega mnenja pri tako važnih odločitvah sploh ne upošteva, pri- hraniti najmanj 1,000.000 din in z raz- meroma majhnimi zneski izvesti izpo- polnitev dosedanjih sportnih igrišč. Na- vedeni sklep mestne občine je ponovno zbudil nerazpoloženje med celjskimi sportniki, gotovo pa ni pustil ravno- dušnih tudi celjskih davkoplačevalcev, ki jih bo nova obremenitev gotovo zelo prizadela. Pa še ni dovolj. Mestna občina je prevzela s tern, da je dala državnemu erarju Glazijo, kjer naj stoji nova ju- stična palača, v zameno za staro sodno poslopje v Prešernovi ulici, obveznosti, katerih višina bo znašala okrog 2 mili- jona dinarjev. Saj mora občina v zvezi 7 gradnjo justične palace urediti Glazijo, da se bo gradnja lahko pričela. Nadalje bo ostal velik del sedanjega proatora, ki služi za igrišče, neizrabljen in bo slu- žil kot park v okrasitev mesta. Ta park mora tudi urediti mestna občina in izvršiti še nekaj drugih investicij: na- sipanje Glazije, gradnjo cest čez Gla- zijo itd. Z gradnjo justične palace in sportnega stadiona bodo torei celjski mestni davkoplačevalci močno obreme- njeni. Kakor je gradnja justične palace brez dvoma potrebna, samo na primer- nejšem prostoru, tako je nepotrebna gradnja projektiranega sportenga stadi- ona in so nepotrebni milijonski izdatki, ker celjski sportniki ne bodo imeli ko- risti od te gradnje, temveč bo stadion služil, lahko rečemo, samo v paradne svrhe. Toda kaj zato! Kakor ni pred imenovanjem sedanjega mestnega sveta nihče vprašal meščanov, tako se tudi mestni svet ne meni za stališce mešča- nov glede izdatkov, ki gredo v milijone. c Maj in junij — mcseca i/.Ietov. Na- stopil je najlepši, najmičnejši letni čas, ki človeka vabi v oživljeno naravo, čas pomladanskih izletov. Kam usmeriš svoj korak? Vabi te Celjska koča in njena prekrasna okolica, gozdovi in trav- niki, vsi razigrani v pomladanskem si- jaju. Spotoma stopi na katerikoli vrh, na Grmado, na Tolsti vrh, na Srebot- nik, da užiješ lepi razgled. Nedelja ali praznik, en sam dan ti zadostuje za Kino METROPOL Celie 19. in 20. maja predvajamo zadnjikrat film iz dunajske zgodovine Hotel S st c H e r Sybille Schmitz Willy Birgel 21.—23. maja lepo filmsko delo iz daljnega Orients Bela sužnia Življenje in ljubezen, trpljenje in radost za mrežami harema. — Vivian Homance Kai bo na Glaziii t Celje, 19. maja. Ne veste še morda vsi, da bo na celjski Glaziji velik telovadni nastop realne gimnazije in vseh celjskih me- ščanskih sol. Ta dogodek bo v nedeljo 21. t. m. ob 11. dopoldno. Takrat bo na stotine naše mladine pokazalo svoje iizične sposobnosti in nikakor ne kaže zamuditi prilike videti Glazijo vso raz- gtbano. V zvezi s tern nastopom pa se v Ce- lju marsikaj šušlja. Tako se med dru- gim pripoveduje, da bo nekdo ob tej priliki privedel na Glazijo 15 parov ritmično izvežbanih mladih konjičkov. No, mladi, iskri konjički so tudi na celj- skih ulicah že prava redkost — 15 pa- rov naenkrat bo gotovo senzacija po- sebne vrste v teh časih avtomobilov, motornih in drugih koles. Da, koles! Kolo je zopet poglavje zase. Mislim, da bi kazalo prihodnjič tudi kolo sprejeti v program telovadnih točk. To bi niti ne bilo zvezano s po- sebnimi stroški za starše, saj kolo ima skoraj vsak dijak in dijakinja. Najkas- neje za malo maturo ga gotovo dobi. Kolesariti pa seveda znajo vsi žc mnogo prej. Kolikor imam takole vpogled vte zadeve in sodeč po razbitih kolenih zdajle v pomladnem času, bi rekla, da je skrajni termin za naučitev tega spor- ta v drugi soli. Tu se največkrat zgodi, da prišepa povezana noga z junaškin/ obrazom: »Prosim, ne morem telovaditi, sem padla.« — »S kolesa?« — »Da.« — V redu. Tak padec menda še naj- manj boli in povrhu še da priliko za javno objavo o pristopu k številni dru- žini kolesarjev. Skoraj sem prepričana, da bi se vaje na kolesih ali s kolesi gotovo obnesle in bi kot novost morda celo privabile na pozo*išče nekaj po- žrtvovalnega občinstva. In zakaj ne bi telovadili s kolesi, saj telovadimo tudi z obroči, z loki, z venčki, s kiji, s pa- licami, s trakovi, z rutami... Da, z rutami tudi. Ruta je tudi po- glavje zase in še zelo važno. Ni dolgo tega, ko sem v neki trgovini zahtevala šal za okrog vratu. Sal! Moj Bog, kdo pa še danes nosi sal? Precej pomiloval- no me je pogledala prodajalka. Salov da že dolgo nimajo več v zalogi, ker ni povpraševanja. Zdaj vendar svet nosi le rute. Rute pa imajo v vseh velikostih, vseh barvah, vseh kvalitetah, za vsako ceno. Ze za 3 dinarje jo dobiš, navzgor pa je cena skoraj neomejena. Zahvalila sem se za modni pouk in izprosila ter- min za premislek. Za take stvari po- trebujem vedno precej časa in potem se zgodi, da včasih zamudim termin. Rute so torej sedaj na višku mode. Kdor je količkaj sodoben, ima ruto. Bodisi na glavi, okrog vratu, okrog pasu, v žepu in Bog zna kje vse je še mogoče imeti ruto. Z ruto pokrivajo ženske na trgu solato in špinačo, na božji poti se v ruti skriva potica in klobasa, z ruto si lahko obrišeš potno čelo ali solzno oko, v stiski in zadregi pa tudi prah s čev- ljev. Takorekoč je ruta univerzalno sredstvo. Pa še ne dovolj! Ruta je tudi telovadno orodje in bi po Tyrsevem si- stemu uvrstili vaje z rutami v prvi raz- red druge stroke. Prav sem bodo uvr- ščene nekoč tudi vaje s kolesi, ako ne bodo vaje na kolesih. Kako učinkovite so vaje z rutami, nam bodo pokazale učenke meščanske sole v nedeljo na Glaziji. Kako sodobne so takšne vaje, pa dokazuje dejstvo, da so si tudi njih tovarišice iz samostana izbrale rute za svoj rajalni nastop. Odprto ostane zdaj le vprašanje, katere bodo imele lepše J rute, oziroma katere jih bodo znale bolj J spretno uporabljati. O tem pa bo iz- reklo sodbo rute ljubeče občinstvo. Toda ne le modne pridobitve, tudi sve- tovni dogodki niso šli neopaženo mimo naše mladine. Ko so bile v zadnjih časih oči nas vseh uprte v bratsko Ceškoslo- vaško, ko smo s krvavečimi srei hodili z bratskim narodom na njegovo Golgo- to, ko se nam je stiskala roka v pest in nam je v grozi zastal dih — takrat so imele naše dijakinje srečno domisli- co. Izpremeniti nam hočejo našo Glazl- jc za nekaj minut v veselo češko >po- svfeeny«. Tako kakor se češki narod razvesoljuje ob svojih žegnanjih, tako kot tarn njih sestrice veselo zaplešejo svoje narodne plese, prav tako bodo na- še gimnazijke zaplesale osem prav raz- lienih čeških narodnih plesov. Srca za- drhte že ob samih zvokih prelepih češ- kih napevov in noge se kar same dvi- gajo. Veseli »Majeran« in »Sekerečka«. takoj vzbudita pravo razpoloženje. In ko potem pozove godba h »Kalamajki« in »Vrtčni«, je dobra volja in živahnost že na vrhuncu in »lidska slävnost« se razvija v pravem narodovem duhu, pre- žeta z ljubeznijo do vsega, kar je na- rodovega. V največji razgibanosti se »posviceny« zaključi. Toda živimo v resnih časih. O tem nas bo prepričala četa strumnih učencev meščanske sole. Njih nastop bo pokazal vso mladostno silo, vso voljo do življe- nja, do življenja v svobodi, pa četudi bi bilo za to svobodo treba iti >^U boj«. N. T. Molitveniki, rožni venci in razne lepe stenske slike poceni in v veliki izbiri pri tvrdki Karl Goričar vdv., Celje, Kralja Petra cesta 7—9. i Stev. 21. »NOVA DOBA« 19. V. 1939 Sfawa 3 izlet na Golti nad Mozirjem. Izletniški vlak ob 1.45 te popelje iz Celja, od Smartnega ob Paki do Mozirja imaš na J razpolago avtobus. V dveh urah in pol hoda boš pri Mozirski koei. Objame te planinski svet, poboža tc višinsko soln- ee, dušo ü napolni mir in radost. In Lo- garska dolina! Spomladi je najlepša, vsa sveža in cvetoča. Zamikajo te pia- nine, žareči vrhovi. Dospel si na Okie- \ šelj, a so naprej te vabi razkošni car planin: na Skuto in Brano, na Planjavo in Ojstrico. Tarn užiješ ves planinski car! c Sirši odbor občiiiske or^aui/ucije JNS v Celju je imel v sredo v Celjskcm domu sejo, ki je bila polnoštevilno obiskana. Predsednik g. dr. Ernest Ka- ian je podal izčrpno in1 zaniraivo poroeilo o politienem položaju, zlasti o hrvat- bkern vprašanju. Poroeilo je bilo spre- jeto z zivahmm odobravanjem. Slediia je debata, v katero je poseglo več od- j bornikov. c Zalna maša za padle koroške borer in polkovna slava v Celju. Krajevni or- ganizaciji Legije koroških in Maistrovih borcev v Celju vabita vse svoje član- stvo k žalni maši za padle tovariše, ki bo na binkoštno nedeljo 28. t. m. ob 8.30 v opatijski cerkvi. Po masi bo od- hod z vojaško godbo na čelu k slavi 89. p. p. Pred spornenikom padlih ko- ,roških borcev na dvorišču vojašniee kralja Petra bo spominska svečanost; pevei bodo zapeli »üj Doberdob«, častna Četa pa bo oddala častno salvo. Borci, kladivarji severne meje, 28. maja bo proslavil celjski polk 20-letnico osvobo- riilnih bojev in zavzetja Crne. K tej proslavi vabi celjski polk tudi nas bor- ce. Naša dolžnost je, da se te proslave polnobtevilno udeležimo! K žalni maši vabimo vse narodno zavedno občinsLvo. c Uspeh celjskih gimnazijeev na jjle- dališkcm odru. Dijaki in dijakinje drž. realne gimnazije v Celju so uprizorili pod okriljem celjske podružnice Ferial- nega saveza v torek zvečer v polnem Mestnem gledališču Connersovo veselo» igro »Roksi« v zelo skrbni, tehtni in učinkoviti režiji ge. Angele Sadarjeve. Ceprav so nastopili v vseh vlogah začet- niki, so prijetno presenetili in dosegli lep uspeh. Predvsem je treba omeniti JelkO/Mravljakovo, ki je igrala naslov- no vlogo zelo näravno, s toplino in na- turnim temperamentom. Jelka Mravlja- kova je nesporen odrski talent. Krepko sta se uveljavila tudi Rado Linzner (Harrington) in Stojan Skitek (Ander- son). Prav zadovoljive kreacije so ustvarili Marija Jagrova (gospa Har- ringtonova, ki je bila sicer preveč mla- dostno šminkana), Darinka Petkovško- va (Grace Harringtonova), Zdenko Šu- rina (Caldwell), Silva Dolniearjeva (Mary Baxter) in Marij Sadar (O'Fla- herty). Tu pa tam so se pojavljale sicer začetniške trdote in ncuglajenosti, igral- ci pa so se dobro vživeli v svoje vloge in nudili prijeten1 večer, prepleten z ne- prisiljeno komiko. Občinstvo je navdu- šeno aklamiralo mlade igralce v znak priznanja za njihovo kulturno delo. c Iz sodne službe. Gosp. Jože Kobal, sodni pripravnik pri okrožnem sodišču v Celju, je podal ostavko na državno službo. Sodni uradnik g. Josip Kramar je premeščen od sreakega sodišča v Ma- renbergu zopet k sreskemu sodiaou v Celju. c Iz starokatoliäke cerkve. V nedeljo 21. t. m. bo odpadla služba božja zara- di ecrkvene sinode v Zagrebu. Prihodnja služba božja bo na binkoštno nedeljo. c Sreski odbor Rdecega križa v Celju javlja vsem, ki so se prijavili za sama- rijanski tcčaj, da bodo prcdavanja ob torkih in petkih ob 19.30 v predavalnici v Zdravstvenem domu. Tečaj se bo pri- čel v sredo 24. t. m c Poroka. V nede'ljo se je poročil v Ljubljani g. Alekaander V. Kostič, urad- nik cinkarne v Celju in sin prejSnjega povcljmka celjskega polka, sedaj gene- rala g. Vojislava Kostica v Banjaluki, z gdč. Vlasio Jerasovo, hčerko železniŠ- kega inspektorja g. Ernesta Jerasa v Ljubljani. Mlademu paru iskreno česti- tamo! c Splošna sradbena zodruga v CoS.ju, ki obstoji in dcluje že od leta 1926., jo zgradila odnosno omogoeila 40 rodbi- nam gradnjo zlasti manj&ih cnodružin- skih his. Kakor posnemamo iz let.nega porooila in bilanee in potcka obcnegti zbora, ki je bil pred dnevi, jo irrin zadrngn oil koneu preteklega leta 79 zadružnikov, ki so imeli vplačanih na , deležih 38.600 din. Letos je pristopilo 9 na novo še 11 zadružnikov in so sc de- leži povišali za 6.200 din. V tekoei se- zoni bodo zidali kakih 10 enodružinskih večinoma obrtniških odnosno delavskih hišic. Stanje vseh gradbenih kreditov znaša doslej okrog 800.000 din. Zadruž- niki plačujejo pogojene mesečne anu- itete zelo točno in so vodstvu zadruge, ki jim pornaga do lastne strehe in vrtič- ka ob hišici, zelo hvalcžni. Predsednik zadruge je ugledni lastnik strojnega mi- zarstva g. Fran jo Vehovar, ki mu stoji- ta ob strani nad vse marljiv in vešč upravni odbor ter nadzorni svet. Obiini zbor jc prilagodil pravila zadruge pred- pisom novega zadružnega zakona z cine 11. septembra 1937. Iniormacije in po- jasnila se dobijo v zadružni pisarni v Celju, Razlagova ulica 8-1. ^^^^lA^ECJA POMÄCÄ TRGQV5KÄ:H|MV JUGOSLA^IJ! c Cestna dcla. Mestni svet je odobril preložitev ceste pri posestvu Martina Krajnea na Ostrožnem. Občiaa bo zgra- dila cestno zvezo med Gaberjem in Cre- tom čez novi voglajnski most med West- novo in kemiuno tovarno. Proračun zna- sa 55.000 din. Gradnja ceste na desnem bregu Savinje od restavracije g. Petrie- ka do lcvškega mostu je v prvem odse- ku končana. Stroški so znašali 43.500 din. V drugem odseku bo občina zgra- diia polstabilen most. Občina bo tudi popravila cesto pri železniškem podvozu pod Stegujevo restavracijo v Zagradu. Ureditev ceste iz Zagrada do razvalin na Starem gradu letos ni mogoča, bo pa upoštevana v prihodnjem občinskem proračunu. Popravljeno cesto v Zavodni od Confidentijeve gostilne do železniške ga prelaza bo obciria na voglajnski slrani zavarovala. c Ukrepi proti katastroi'aluemu one- snaževanju Savinje. Zaradi katastrofal- nega onesnaževanja Savinje po odpad- nih vodah nekaterih rudnikov in indu- sirijskih podjetij bo mestna občina prosila bansko upravo, da odredi čim prej komisijski ogled čistilnih naprav v teh podjetjih in da ])reiskati onesnu- ženo vodo. Obeina bo uvedla stalno kon- trolno službo ob Savinji in javljala ugo- tovljeno onesnaževanje in zastrupljeva- nje vode sproti sreskemu načelstvu, c Za vojaško godbo 39. p. p., ki je pri- spela pred dnevi v Celje, bo izplačala mestna obeina prispevek za nabavo in- strumentov v znesku 20.000 din pod po- gojem, da bo ostala god)>a stalno v celj- ski garniziji. Ce bi pa bila vojaška god- ba v toku 10 let reducirana ali ukinjena, bo moralo vojno ministrstvo vrniti mestni občini nien prispevek v znesku 20.000 din. c Prodaja stavbnih parorl. Mestna obeina bo prodala po eno stavbno pai- celo pri Sp. Lanovžu ge. Franji Jerasovi ler gg. Adolfu Preaingerju in Viktorju Godniku. c Sokolsko društvo Celje-matica bo prejelo od meslne občine prispevek v znesku 1.200 din za posipanje dvorišča pri mestni narodni šoli. c Regulacija Savinje. Odškodnina za odstopljena zemljišča v trotji etapi re- Culacije Savinje znaša 59.939 din. Na rnestno občino celjsko odpade plačilo 11.922 din. Gradbeno ministrstvo je pv::d kratkim odobrilo projekt za regu- lacijo Savinje v aesti, glavni etapi. Pri regulaciji Savinje v 5. in 6. etapi bosta odpadla podvoz pri drugem železniškem mostu in kopališče »Diana« na Bregu. Najbrž bo treba tudi prestaviti Greua- dirjevo brv odnosno jo nadomeslili ;'. mostom, ki je tu zelo potreben. e O preložitvi ilržavnc coste v C»"iju je pied kratkim razpravljafa v Celju posebna komisija. Sestavila je zapisnik ki ga je mestni svet naknadno odobril. c Cesto ou- | setniii. Mestni svet je na zadnji seji ' odobril nov pravilnik o ureditvi mczd stalno ali začasno zaposlenih delavcev ' pri mestni občini celjski in pravilnik o , socialnem skrbstvu za brezposelne. Prvi , pravilnik predvideva kot psaovno mezdo j üa prol'esionalne delavce 5 din, za vse >, ostale delavce pa komaj 2.75 din na uro. Hodbinska doklada za vsakega člana rodbine znaša 2 din za vaak dan zapo- slitve družinskcga poglavarja. Mezdc so skrajno nizke, odšteti pa je treba še od- bitke za javue dajatve. Nd take rnezde obeina pač ne more biti ponosna. c Ogromne množinc: zastrupljenih inrtvih a'ib je nosila Savmja pretekio nedeljo popoldne proti Celju in dalje piuli Zidancmu mostu. Uveuena je pre- itkava, da se dožene vzi'ok tega kata- Eitrofalnega zasti'upljenja. Upamo, da bo krivec krnalu ugotovljen in eksem- plaricno kaznovan. c Trgo>'ec g. Davorin CioSob oprošecn. Pred ti'iclanskim senatom okrožnega so- dišča v Ceiju se je danes nadaljevala razprava proti celjskemu trgovcu g. Ua- vorinu Golobu, ki jc bil obtožcn, da je pred nekaj leti fingiral vlom v svojo trgovino v Kapucinski ulici. Na današnji razpravi je bilo prečitano mnenje izve- denea, ki je potrdil verjetnost zagovora g. Goloba glede množinfe blaga, ki je bilo v času vloma v zalogi. Sodišče je g. Goloba oprostilo. Obtožcnca je za- govarjal odvetnik g. dr. Ernest Kalan. c 2»»t<»v sntrti. V Gosposki ulici 18 je umrl v četrtek v starosti 85 let bivši šef celjske davčne uprave, višji davčni upravitelj v p. g. Leopold Hasenbühel. V Mestnem zavetišču je umrla v soboto | 82-letna mestna reva Ana Mohorčičeva, v ponedeljek pa 52-letna mestna reva Neža Erčulova. V Tovarniški ulici 7 v Gaberju je umrl v ponedeljek 60-letni zidarski pomočnik Ivan Kvas. V bolnici so umrli: 12. t. m. enoletni sinček ko- čarice Jože Novak od Sv. Magdalene pri Zibiki, v sredo 66-letna posestnica Amalija Ribičeva iz Virg pri Rogaški Slatini in enoletni sinček kleparskega mojstra Avgust Stok iz Celja, v četrtek pa 42-letna žena upokojenega rudarja Pavla Leskovškova iz Radobelj pri La- škem. N. p. v m.! c Vsi vojaški obve/niki, rojeni v letih 1889. do 1901., ki imajo poškodovane stare vojaške izprave iz leta 1921. svet- lo rumene barve z mehkimi platnicami, morajo te zaradi zamenjave oddati nnj- kasneje do poncdeljka 22. t. m. pri vo- jaškem oddclku mestnega poglavarstva v Celju, soba štev. 19. c Koncert CPD 3. junija. Celjsko pev- sko društvo, ki dopolnjujt; letos 45 let svojega plodonosnega delovanja na umctniškem in narodno kulturnem pod- ročju, bo imelo svoj pomladanski koncert v soboto 3. junija. S koncertom hoče počastiti odlicnega slovenskega sklada- telja in svojega nekdanjega pevovodjo Antona Lajovca ob njegovi 60-letnici. Zato bo prvi del sporeda obsegal zgolj rjegove skladbe in sicer 5 mešanih zbo- l ov, ki jih bo pelo CPD, in 3 samospevc, ki jih bo zapela gdčna. Valči Heybalova, operna pevka iz Ljubljana. c Opozorilo \sem itanoin Združenja ^ostilničarskih obrtiiikov v Celju! Opo- zarjajo se vsi clani, da je združenje za- ložilo nove, od mestnega magistrata v Celju predpisane cenike, ki jih dobijej vsi člani pri združenju. Ciani naj se v io svrho javijo pri tajništvu združenja, kjer so ceniki v poljubnem števiiu po zmerni ceni na razpolago. Cenike je v ouusni izvršitvi izdelala Zvezna tiskar- na v Celju. Ciani Združenja gostilniear- skih obrtnikov se naj poslužujejo samu od združenja izdanih cenikov. Pred- sodnik zciruženja: Jurij Sane, 1. r. c Milan Bajagič pred sodniki. V sredo 24. 1. m. ob 8.15 zjutraj se bo pričeia pred petčlanskim senatom okrožnega so- disca v Celju razprava pro Li 32-letne- rau bivšcmu orožniškemu kapiarju Mila- nu Bajagicu, ki je 24. sebruarja in 6. maica streljal v Tepanju pri Konjicah an svojo ljubico, trgovko in ločeno že- no Ano Zučkovo ter rami njeno mater, dno. Q. marca pa v Oplotnici ustrelil avojega prijatelja, orožniškega kaplarja Jokoviča, ki ga je hotel aretirati. Baja- gica so aretirali 12. marca dopoldne v Celjskem domu, kjer je hotel izvršiti Kicimonior. V ponedeljek 22. t. m. ob 11.30 pa 3e bo pričela pred sednikom pocdineem na okrožnem sodisču razpra- va proti Bajagičevi ljubici Ani Zučkovi zaradi odprave telesnega plodu. Pri tej razpravi bo nastopil Milan Bajagic kot priča. c Rciliia letna skup.ščiua Sadjarskc^a i;i vrtnarskc^a drnšiva \r Ljubljani se bo pricela v nedeljo 21. t. m. ob pol 9. dopoldne v Celjskem domu v Celju. c l)rušt\'o baiiovhiskili u;s1užb('iicik\' in' upokojeiu'.ov dravskc l>anovinc \ Ljubljani bo imelo občni zbor v nede- ljo 4. junija ob 10. dopoldne v vrtneni salonu hotela >>Evrope« v Celju. c Zdravniško dežurno službo za člane CWZD v Celju bo irnel v nedeljo g. dr. Drago Hočevar v Kolenčevi ulici. c V Logarsko dolino — binkoštni dvo- dnevni izlet s posebnim avtobusom za okrog 15 din. Pohitite s prijavo pri Sa- vinjski podružnici SPD v Celju, hotel Beli vol. c 25% popusta na avtobusu velja do 15. junija za Clane SPD, ako potujejo v skupinah 4 oseb do postaj Luče, Ro- govilec, Solčava ali Logarska dolina. KINO DOM CELJE Od 19. do 21. t. m.: »Medcni mesec« Od 22. do 24. t. m.: »Njegova ekscelen- ca pomočnik« Od 25. do 28. t. m.: »Gibraltar« c Celjski dom v Bakarcu bo otvorjen 15. junija. Sprejemajo se odrasli in de- ca v njih spremstvu. Kolonije se bodo pričele 26. junija; nadzorstvo bodo imeli društveni nadzorniki. Pismene prijave na Kolo jugosl. sester v Celju, ustne ob četrtkih od 16. do 17. v Gre- gorčičevi ulici 1. c Mestno avtobusno podjetje je s 15. majem ukinilo opoldansko vožnjo na progi Celje—Sv. Jurij—Rogaška Slati- na, na novo pa je uvedlo progo Celje— Teharje z odhodom iz Celja ob 12.35 in prihodom v Celje ob 13.55. c Sofer.ski izpiti za kandidate iz ob- močja predstojništva mestne policije v Celju in iz laškega sreza se. bodo pričeli v petek 2. junija ob 8. zjutraj pri pred- stojništvu mestne policije v Celju. Kan- didati naj čimprej vložijo zadevne prošnje. c Cevlje, ostanke raznih fazon, poceni prodaja, Stcrmceki—Celje, c Protizakonito popnuljanje meril. Po obvestilu oddelka kontrole mer v Mariboru obiskujejo v zadnjem času razne osebe trgovce, mesarje, mlinarje in druge lastnike meril. Te osebe se predstavljajo kot monterji za poprav- ljanjc meril, predvsem avtomatskih tehtnic, in pravijo, da jih je poslal odde- lek kontrole mer v Mariboru, Pri tern zatrjujejo, da so edino upravičeni, da tchtnicc pregledujejo in popravljajo. Take osebe nastopajo zelo samozavest- no ter pri tern izrabljajo nepoučenost lastnikov meril in prevzemajo v večini primerov v popravilo avtomatske teht- nice brez vsake potrebe. Po popravilu ne poskrbe, da se merilo v smislu 61. 16. zakona o merah predloži v uraden pre- gled in ponovno žigosanje. Opozarja- mo, da popravila potujočih nazovi-stro- Strait 4 »NOVA DOBA« 19. V. 1939 Stev. 21. kovnjakov, ki so brez vsake opreme in orodja, trgovcem in ostalim lastnikom mcril sanio škodujejo. Praksa je v ve- čini primerov pokazala, da so bila vsa na omenjeni način popravljona merila poznejc pri uradnem pregledu odbita kot net.očna in jo uradnik takrat izvedel od trgovca, da je tehtnico pnpravljal nekdo pred pregledom. Prav tako spo- ročamo, da je poškodovanje plombe na avtomatičnih tehtnicah ter v.sako po- pravljanje decimalnih in oslalih tohtnic, ne da bi se po izvršenem popravilu to merilo takoj predložilo v uraden pre- gled in žigosanje, protizakonito. Na gornje opozarja Združcnjc trgovccv za mesto Celje vse svoje elane - trgovce. c Izvažanjc tekalij. Mestno poglavar- stvo v Celju razglaša: Mcstna občina celjska bo iz estetskih ozirov izvažala lekalije le v nočnem easu in sicer od 21. do 5. zjutraj. Hišni posestniki in oskrbniki his se vabijo, da mestnim clo- lavcem in voznikom no delajo pri ncč- ncm delu nobonih težkoe. c Nočno lekarniško službo ima od 20. do 26. t. m. lekarna > Pri orlu«. c Gasiiska cola. Celje. Od 21. do 27. t. m. ima službo I. vod. Iz ohcinstva AH je kai takega danes se mogoiel Prijatelj z dežclc nam je predložil tujcjezičen dopis iz Celja z dne 10. t. m., s katcrim prosi dirokt.or nckcga se nedovršenega mladinskega doma za pri- spevke za »Jugendschutzheim im Arbei- terviertel in Gaberje«. Naslovnik je za- veden in znan slovenski nacionalist in smatra, da so ga hotcli s pismom izzi- vati. Je pa skrajno sramot.no, da sloven- ski direktor mladinskega doma šc v sedanji dobi razpošilja tujejezična pi- sma in s tern dokumentira hlapčevsko naturo! Ne dvomimo, da stane dovrši- tev takega doma mnogo denarja, znano nam je pa tudi, da sedanja eeljska ob- Činska uprava v izredno visoki meri pod- pira ta »Jugendschutzheim«. Iz pisma privatnega namešienca: Sem član velikega števila društev v Celju. K nekaterim sem res pristopil kot član, razna društva so me pa po svojih več ali manj agilnih in ambicioz- nih funkcionarjih enostavno vpisala v seznam svojih članov. Zaradi tega sicer nisem postal njihov navdušen pristaš, pa v Celju — in morda tudi še kje drugje _ je pae tako, da se človek za- ratli raznih obzirov ne protivi prcveč takim »inkorporacijam«. Clanarino pla- čam, kadar pride pobiralec. Zaradi tega sicer nisem vedno dobro razpoložen, ker pride pobiralec običajno takrat, kadar .,, -a, moj žep najmanj želi. Iz radoved- rijLj:-:i•• i'P oesto pregledam imenike dru- štvenega članstva. Tako sem te dni ugo- tov.il, da plačujemo javni in zasebni na- meščenci svoje društvene obveznosti redno, da pa nekateri vcletrgovci, re- st avratcrji in veekralni hišni posestniki vpišejo v rubriko namesto plačila crio- stavno: »Nisem clan«- ali^ podobno. Ali je to v redu? fofcofsfvo x Mednarodne tekme i/brane, sokolske vrste. Po tesnem porazu, ki ga jc doži- vcla naša sokolska vrsta v Parizu, na kateri je br. Konrad Grille, clan Sokola Celja - matice, kot najboljši Jugosloven dosegcl v splošni kvalifikaciji drugo mesto, je bila na praznik 18. t. m. dru- ga tekma v Varšavi proti poljskim So- kolom. Na tej tekmi so si naši Sokoli priborili prvo mesto in zmagali z 12 točkami razlike. x Social™ odsek Sokolskc župe Celjo si je nadel polno nalog, ki jih bo mogel izvajati le tedaj, če bo poskrbljeno za redne dohodke. Zbirka s prostovoljni- mi prispevki je prinesla nokaj tisočakov, lahko bi pa izkazala dosti več, ako bi vsi bratje in sestre imeli razumevanje za socialne potrebe revnega članstva. Hvaležni smo v^em plemenitim daroval- cem, ki so socialnomu odseku omogo- čili dclo. — Pred mesecem so bile posa- meznim društvom razposlane papirnate značkc. Nekatera društva so jih v celoti rnzpečala in denar nakazala, mnoge edi- ¦_--\ znakov sploh niso razpečale ali le neznatno število, zato tudi ni ra- čunati s kakšnim omembe vrednim do- hodkom iz prodajo značk. Društvi Loka in Ponikva sla naroeili novi pošiljki, ker sta prcj poslane značke razpečali. — Gostovanje trboveljskega sokolskega glcdališča bo v Colju v jeseni. — Mese- ca-septembia, najbrž 30., bo priredil so- cialni odsek v Celju velik slovanski večer, prireditev, ki bo edinstvena. Od- sek si je že zagotovil sodelavke in so- delavce, tako da je uspeh že v naprej zagotovljen. Sporcd bo izveden tako, da bo po možnosti prikazal v.^e zanimivosti iz slovanskega življenja. x Letosnji Pokrajinski zlet, ki bi se moral vršiti koncc jiuvija v Ljubljani, odpade. x Zbor Sokolskega <(iustva Olja-ma- tiee bo v nedeljo 4. junija ob priliki društvenega tolovadnoga nastopa. Ob 15. se bodo zbrali vsi oddclki: članstvo, naraščaj in deca na dvorišču mestne na- rodne sole, od koder se bo razviia po- vorka po mestnih ulicah. Po povorki se bo pričel ob 16. telovadni nastop, na katerem bodo telovadni društveni od- delki pokazali plodove svojega dela in priprav v telovadnici. Udeležba vseh društvenih pripadnikov je obvezna: za krojaše v krojih, članstvo v civilu , z znakom. x Sokolsko driištvo Celje-matica po ziva svoje članstvo, predvsem naraščaj, da se udeleži mladinskega dneva Soko- h\ v Trbovljah, ki bo v nedeljo 21. t. ni. Sport Nogoinctna tekma OO Celje :OO Ma- ribor. V nedeljo 21. t. m. ob 16.30 se bo pričela na celjski Glaziji prijateljska tekma med člani Okrožnih in Sodniških cdborov LNP v Celju in Mariboru. Ker so funkcionarji obch okrožnih odborov ve- činoma bivši nogometaši, bo tekma go- j tovo svojevrstna in zanimiva. * Triumf ju^oslovenskej;a no^ometa. Angleška državna reprezentanea, ki je igrala v soboto v Milanu z italijansko j državno reprezentanco neodloeno 2:2, jo nastopila včeraj v Beogradu proti ju- goslovenski državni reprezentanci. Naša reprezentanea je nepričakovano, toda zasluženo zmagala z 2:1 (1:0). To je najvcčji uspeh jugoslovenskega nogome- ta v zadnjih 20 letih, ki nas po pravici navdaja z najveejim ponosom. * ISSK Maribor — prvak LNP. V nedeljo je ISSK Maribor v Mariboru v drugi finalni tekmi premagal enajstori- co Bratötva z Jesenic z 2:1 (2:0) in si s tern priboril naslov prvaka Ljubljan- skega nogometnega podsaveza za leto 1938.-39. >: Celjski nogomet. Preteklo nedeljo je moštvo SK Celja na celjski Glaziji premagalo enajstorico SK Jadrana iz Ljubljanc s 3:2 (1:1), v prvenstveni tekmi pa je mladina SK Celja premagaia :nladino SK Olimpa z 8:1 (4:0). SK Olimp je na svojem igrišču premagal enajstorico SK Hrastnika s 5:2. V če- trtek, na praznik, je moštvo SK Celja premagalo enajstorico SK Olimpa s 4:1 (1:0), v predtekmi pa je mladina SK Celja premagaia enajstorico SK Bo- rut a iz Gotovelj s 7:1 (3:1). >: Lahkoatlctski niiliug SK Celja, ki je bil določen za nedeljo 21. t. m., je za- radi tehničnih zaprek preložen na nede- ljo 4. junija dopoldne. Miting bo na Glaziji z nespremenjenim sporedom. Iz nasih kraiev Škofja vas šk Gasilska slavnost v Skol'ji vasi. V nedeljo 21. t. m. bo blagoslovitev in razvitje prapora prostovoljne gasilske čete v Skofji vasi. V soboto 20. t. m. ob 20. bo ob sodelovanju gasilske god- be baklada skozi Skofjo vas in Smarje- to, na gričkih pa bodo prižgali kresove. Po bakladi se bo pričela ob 9. na pro- stem uprizoritev gasilske igre »Vaški lopov« in gasilska vaja. V nedeljo 21. t. m. ob 5. zjutraj bo budnica v Skofji vasi in sosednih krajih. Ob 13.30 bo sprejem kumic in družic, ob 14. spre- jem gasilskih čet, ob 15. blagoslovitev in razvitje prapora, zabijanje žebljičkov in mimohod pred praporom. Po slavno- sti se bo pričela na istem prostoru veli- ka vrtna veselica. Udeležite se gasilske slavnosti v Škofji vasi v čim večjcm številu! Store š Šentlovrenski oder bo prazuoval na binkoštno nedeljo petletnico svojega kulturnega udejstvovanja. Ob tej priliki bo na binkoštno nedeljo na lepem senc- natem vrtu pri Gajškovih »Majski pies«. Igrala bo priljubljena sokolska godba iz Stor. Začctek ob 15. Zveze z vlaki ugodne. Udeležite sc te prireditve v čim večjem številu! Zalec ž Ponovitev veseloij;re »Zatlre^a nad /atlrego«. Na splošno žcljo občinstva bomo ponovili v nedeljo 21. t. m. ob 15. v Roblekovi dvorani veseloigro »Zadre- ga nad zadrego«. — SK Zalec. Gomilsko go Temeljni kamen /a Sokolski dom na Gomilskem bo položilo tukajšnje Sokolsko drui'jtvo v nedeljo 21. t. m. po- poldnc. Ob tej priliki bo priredilo javen telovadni nastop z vsemi oddelki. Ker je ta sokolski telovadni nastop letos prvi v Savinjski dolini in so na sporsdu nove proste vaje, bo obisk gotovo velik, zlasti se, ker bo prispelo ob tej priliki na Gomilsko članstvo iz vsega vranske- ga okrožja. Prireditev bo ob glavni ce- sti na Rezani. Gornü grad g Materinsko proslavo je priredila v nedeljo 14. t. m. naša šolska mladina v Sokolskem domu. Materam jc prisre- no govoril so)ski upravitelj Jože Trat- nik, šolski mešani pevski zbor pa je pod njegovim vodstvom zapcl nekaj slo- venskih pesmi. Nato so šolski otroci uprizorili pravljično igro »Teta Pehia«. Spored je bil dobro izbran,' izvedba je bila prav zadovoljiva. Kljub izredno slabemu vremenu je bil obisk prav šte- vilen. Cisti dobiček je določen za bo- žičnico. g Učiteljsko zborovanje. Sresko dru- štvo JUU je zborovalo 13. t. m. v Gor- njem gradu. Poleg drugih stanovskih zadev je bilo na dnevnem rcdu tudi pre- davanje dr. E. Mejaka »Mladinsko ka- zensko sodstvo v naši državi«. V tern šolskem letu bo samo še cno zborovanje in sicer prihodnji mesec. g Naša električna razsvetljava je v zadnjem času izredno pomanjkljiva. Po- gosto se zgodi, da luč ugasne, ko bi pre- bivalstvo najbolj potrebovalo razsvet- ljavo. Pri tern nagajajo nekateri žagar- ji. Skrajni čas je, da nastopi sresko na- čelstvo proti motilcem. g Osebna vest. Davčni pripravnik Marjan Mikuš je poloMl pretekli tedon pred komisijo v Beogradu praktični iz- pit za davkarja. Iskreno čestitamo! Po daljšem presledku smo dobili vendarie zopet živinozdravnika za naš okraj in sicer g. Borisa Mercino iz Vipave. Lasko Čiidovife homatiie v laški prosveff Laško, 19. maja. Prilike v laški »prosveti« so na las podobne političnemu konglomeratu pri občinskih volitvah 1. 1936., ko so sc elementi vseh mogočih barv in nazorov zbrali, da vržejo R. Ta konglomerat je kmalu razpadel v klavrne atome skra- hiranih kandidatov, ki besno tekmujejo med seboj pri raznih volitvah, a nosijo vsi eno sirmo, pa kljub temu no zaupajo niti toliko drug drugemu, kolikor je črnega za nohtom. Prav tako žalosten položaj preživlja tudi laška katoliška prosveta. Tudi prosvetarji so bili nekaj mesecev čudovito kompaktni; ko pa so stopila v ospredje denarna vprašanja, so se katoliški poborniki razcepili v dva tabora: v ene, ki ljubijo številke in druge, ki jih skrivajo, ker jih včasih glava boli. Prosvetarji so prirejali celo vrsto iger: »Pasijon«, »Slchernika« itd. i lani 21. avgusta velik prosvetni tabor, , letos 19. februarja veliko efektno lote- , rijo itd. Vse te prireditve so dale precej tisočakov. Za- tabor so darovali razne ( jestvine tudi napredni krogi v Laškem. Nad oscm mesecev je že pretekio od takrat, pa še danes niti glavni funkci- onarji ne vedo ničesar o taborskih do- hodkih. Nad vsem tern prav budno pazi štiri- peresna deteljica, na katere pobudo jc bila že večkrat izvršena radikalna .čistka« v prosvetnem vodstvu. Najprej jo letel D. M., ker je dovolil v prosveti predavanja prof. B., da so tudi med du- hovniki včasih slabi ljudje, ki več ško- dujejo kot koristijo. Kmalu nato je fr- čal P. K., ker je bil preveč tankočuten in občutljiv za številke. Sedaj je šef ^viti U., ki jim včasih tudi kri pije, a še nekam visi. Koliko časa še, ne ve- mo- Tudi temu že gredo številke na živce. Clanarine, ki jo pobira, sploh ne zaupa več drugim, temvcč -jo vlaga v ctnmačo pogtno hranilnico češ: > Bomo vsaj vedeli točno, koliko smo zbrali vsaj na članarini pod mojim vodstvom, ko drugače sploh ne pridemo do kakili šte- vilk!<: Ko jc na neki seji vprašal bivši računski revizor p. a. kapiana, ko- liko jc čistega dobička po taboru, mu je ta odvrnil: »To vas pa nie ne briga. Saj niste nič delali!« Vsi bivši blagaj- niki nič ne vedo o kakem dobičku in je sedaj to funkcijo prevzel sam g. kapian. Clanice so pisale pisma raznim pod- jctjem in veljakom, da bi poslali laiiki prosveti primerne zneske za zidavo no- vega prosvetnega doma, a o teh zneskih ničcsar ne vedo niti glavni i'unkcionarji prosvete. Naravnost smcšno je, ko O. vprašuje Z., ta pa spet U., koliko do- l)ička je vrgla loterija, pa vsi trije od nikoder ne dobe odgovora. Kaplan se je izrazil, da to javnost nič ne briga, za vaak slučaj pa naj govorijo o žh-v 65.000, medtem ko g. U. javno prizna- va, da so prodali nad 28.000 srečk po 6 din (okrog 170.000 din). Ko je Z. vpraäal kapiana, kaj je z jabolcnikom, ki so ga dali kmctje za prodajo in izku- piček za zidavo doma, se je izrazil: »Kdo me je pa to vprašal takrat, ko je šel jabolčnik iz moje kleti ob priliki igre »Slehernik« in ob priliki popravila laškcga asfalta?« Verne ovčice so na- nosile kaplanu za božjo cast tudi celo zbirko hranilnih knjižic z vsoto nad 120.000 din. Niii glavni funkcionarji še danes ne vedo, kakc* jc z vnovčenjem teh knjižic. Prav tako scj zbirali denar za prosvetni prapor, a nihee ne ve, ko- liko so ga zbrali in koliko je stal pra- por sam, ker je imel vso stvar v rokah tudi kapian sam. Funkcionar U. pa iz- javlja, da ima prosveta v blagajni »samo« 3.000 din! Ker je g. Z. nekoliko preglasno zahteval nckaj o številkah, mu baje že grozi odhod in »pakrački dekret«. Okrog njega se je zbrala sku- pina okrog 15 ljudi, ki slutijo, da ne- kaj ni v redu. U. ima velike skrbi, a pravi da bo vzdržal do konca. N. pr. So- kol, gasilci, Mestna godba ne poznajo nobenih tajnosti glede številk. Kljub či- ščenju pa bodo nazadnje tako zdecimi- iani, da jim bodo štcvilke zrastle čre2 glavo. Govori se, da bo po birmi v Laškem odšel od nas tudi g. kapian. Vse igre, prodajanje znakov, brosur, vstopnic in srečk, razna darila, nabiral- ne pole in prosilna pisma, zbrani ja- bolčnik, članarina, tabor, dohodki kjniž- nice, zbirke hranilnih knjižic itd. pred- stavljajo najmanj nad pol milijona di- narjev, a funkcionarji nič ne vedo o Iraki blagajni. Dejstvo pa je, da ima.io glavno besedo pri vsem tern ^.s !'V. konzumarji. Tako imajo »'^t.-'y i ... v politiki razkol dveh list, sedaj jim pa grozi razkol še v prosveti in bodo lahko na kakem občnem zboru tudi postavili dvc listi, ker se jc kapian večkrat izra- zil, da so bili vsi dosedanji funkcionarji >,za nič« in premalo izobraženi. Le tako naprej! 1 Zanimive reminiscence. Ob priliki volilnih agitacij 1. 1936. se je D. v gostilni Pa. izražal, da bo glavna skrb novega občinskega odbora posvečena iz- vedbi regulacijc Savinje, ki jo predpogoj za izboljšanjo tujskega prometa v La- >skem. Tudi prof. B. ničesar ne izposlu- je zaradi te zadeve v Beogradu kljub volilnim obljubam. Dnevno časopisje pa poroča o milijonskih kreditih za regu- lacijo Mure, Drave itd. Gospodje imajo prevoč skrbi z domačimi finančnimi po- sli. Na nekem sestanku po 1. 1936. se je D. izrazil, da je z zmago T. nevarnost komasacijc že odpadla, a jo je leta 1938. le sforsiral tako, da jo je poslal v odo- britev in podpis trboveljskemu kaplanu ŠteT. 21. »NOVA DOBA« 19. V. 1939 Stran 5 Z., da se tako »očisti« pred laško zgo- dovino in napravi vtis, da ni tcga nik- dar odobril. Prav tako je v 1. 1936. ob- ljubljal v gostilni Pa., da se bo voda- rina na osebo znižala za najmanj polo- vico, a je pri vsem tern moral ugriz- I niti v kislo jabolko. Mnogo je govoril o graščini, a danes kar molči. Tudi smrad Zikovce mu je šel takrat v nos, a danes voljno prenaša tudi to laško nadlogo. Obljubljal je še marsikaj in se bojimo, da je že vse pozabil, ker bo kmalu praznoval triletnico plodonosne- ga občinskega dela za blagor komasi- rane občine. 1 Diferenciacija županskih krmarjev v Laškem. Dr. R., ki je županoval 15 let, je sicer imel v proračunu mesečne plače 500 din, a je vseh letnih 6.000 din daroval za Novo leto občinskim nameščencem. Zupan g. T. jo je dal za podporo brezposelnim pri öbcinskih jav- nih delih. Sedanji župan veleposestnik Hr., ki ima po 12 glav živine, po 15 do 20 svinj, po 50 komadov perutnine, raz- sežne gozdove in njive, pa prav rad sprejme mesečnih 700 din nagrade. Za- kaj včasih lačna vrana sito pita? 1 Kako se je izvrisil občni zbor Na- bavljalne in prodajne zadruge v La- škeoi? Dne 23. aprila je bil občni zbor, ne da bi pismeno obvestil Clane zadru- ge. Prvič letos so ga imeli v župnijski dvorani, a druga leta je bil vedno v dvo- rani nad zadrugo. O času občnega zbora je bil je bil obveščen pravočasno le konzuraski štab. Obvestili niso niti žu- pana L. iz R. V poslovnih knjigah so izkazali samo 17 din dobička. Koliko ima place g. šef, njegova svakinja, kako je z režijo, kurjavo, prevozom, dobava- mi, trgovsko kalkulacijo, po njihovem mnenju javnost nie ne briga. Večina članov izjavlja, da niso nie vedeli o občnem zboru. Dva elana stanujeta pred sedežem zadruge, pa nista nie vcdela o zboru. Zdi se nam, da finančnc zadeve zelo skrbe naše konzumarje, zato men- da prirejajo občne zbore zaupno in v za- tišju samostanskih sten. 1 Cerkvcni zaklad in renoviranje cer- kvenih poslopij. V »Delavski politiki« z dne 11. t. m. čitamo, da so cerkvi vr- nili zaklad, ki ga je bil pred 150 leti zaplonil ecsar Jožef II. Ta posest znaša 27.041 ha, vredna je do 200 milijonov dinarjev in donaša cerkvi letno najmanj 2 milijona dinarjev. Poleg tega pa bo država še posebej plačevala iz drž. pro- racuna vsem duhovnikom tako zvano kongruo. Poglejmo nekoliko dejansko stanje naših cerkvenih ustanov. V nekaj letih so v našem okolišu zgradili novo cerkev v Rečici, nabavili 820 kg težak zvon, renovirali in zgradili dva dozidka« zunaj in znotraj v domaci farni cerkvi, okrog marijagraške cerkve so zgradili močno betonako obzidje. renovirali ao domačo kaplanijo, ob razmh cestah so prenovili celo vrsto kapelic, postavili nove križe itd. Samo za renoviranje ka- planije je dala občina 1500 din podpore, prav tako za popravilo župne cerkve več let po 5000 din. Razen tega so da- rovali kmetje težke desettisoče, za po- pravilo župne cerkve so prirejali igre, v cerkvah imajo zbirke vsako nedeljo, vsako leto imajo tako zvano bero, ob raiaiih praznikih imajo darovanje okrog oltarjev, poleg tega imajo še remunera- cije pogrebov, krtsov in porok. Letos je z državnim proračunom povišana vsem duhovnikom plača, a kljub dotacijam ob&nskih uprav dobi cerkev sedaj še 200-milijonsko vrednost, >•>«.*> ¦i ¦':¦.'•. I' I Pacnikov »dun«. Ob priliki zadnje prosvetne seje so mnogi eiani stavili kaplanu vprašanje o čistem dobičku raznih prosvetnih prireditev, pa je g. kaplan na vsa vprašanja odgovoril: >Kar tiho bodite, to je samo Pacnikov duh«. Nekoliko čudna je ta kaplanova logika, ki ni v ßkladu z duhovniškim poklicem. Exempla trahunt, verba mo- vent... 1 Skrb za dobrega govornika. Neki K. se je silno razžalostil, ko je položaj v kmetski hranilnici prekrižal lepe na- črte. Dali so mu sicer 700 din mesečne place za šolska dela in dnevno mezdo za vrtna dela, toda K. smatra, da je to premalo. Sedaj mu bodo dali še brez- plačno stanovanje v soli, medtem ko so nacionalnega učitelja J. svojčas enostav- no deložirali zaradi pomanjkanja pro- storov. Toda K. niti s tern ni zadovo- ljen in pravi, da nima nič koristi od politike, zato bo odstopil \)d vseh dru- štev. Isto govore vsi sedanji voditelji in bodo mesta prepustili mlajšim, ker so vsa finančna vprašanja rešena ... Nič ne pomaga, če pereš zamorca, ker bo ostal še vedno črn ... 1 Poročilo iz vrst kmetov. Ob priliki prihoda škofa v Laško zaradi birmanja nameravajo naši kmetje poslati škofu deputacijo s prošnjo, da bi vplival na našega g. kaplana, da bi opustil sleher- no politično udejstvovanje, ker vsa stvar že precej škoduje cerkvenemu ugledu in katoliškemu pokretu. Nekoli- ko pozno prihajajo naši kmetje do spo- znanja, vendar pa le kažejo, da so za končni obračun še vedno zreli. Mi jim želimo čim več uspeha. 1 Asociacija zadružništva. Izvoz živine iz Slovenije gre preko Gospodarske zve- zc v Ljubljani, ki daje svojim članicam, t. j. raznim zadrugam, izvoznice za po- samezne vagonske pošiljke. Namen ten zadrug je, izključiti posredovalce in s tem prodajalcu - kmetu nuditi čim višje cene, ker bi morale po statutih, ki ima- jo tudi socialen namen, delati zadruge z minimalnnim zaslužkom odnosno do- bičkom. Pri naši Nabavni in prodajni zadrugi pa je to baš obratno. Ta zadru- ga sicer dobi izvoznice, ki jih pa njen šef odstopi podjetnemu P. proti provi- ziji 1000 din od vagona, včasih pa tudi več. Ker pa P. kupuje živino po prostem dogovoru s prodajalci - kmeti po ceni, ki jo sam diktira, so kmetje pri tem občutno prizadeti in nima jo od svoje za- druge nobenih koristi, kar najbolj na- zorno kažejo številke same. Za 1 vagon živine (8 glav) povprečno 7000 kg (1 par živine za izvoz mora namreč tehtati najmanj 1350 kg): nakupna cena me- sarja po 5 din za kg 35.000 din, vagon- ska provizija šefu Nabavne zadruge 1.000 din, zaslužek me3arja 25% pov- prečno 9.000 din, skupaj 45.000 din. Ce bi zadruga sama izvažala z minimalnim dobičkom po 5%, bi kmetje za isti va- gon ne prejeli samo 35.000 din marveč najmanj 43.000 din, torej pri kg naj- manj 1 din več, ob posebno ugodni pro- daji pa tudi 1.50 — 1.75 din, če bi šlo brez posredovalcev. Cas je že, da se naši kmetje koncn'o zdramijo in se res zadružno osamosvojijo, ne pa da rede gada na lastnih prsih. 1 Izlet društva Pravnika. Preteklo ne- deljo je društvo Pravnik usmerilo svoj tradicionalni vsakoletni majski izlet v Laško. Izbran je bil glede vremena zelo nesrečen dan, saj je ves dan brez pre- stanka deževalo. Navzlic temu pa je pri- hitelo v Laško iz vseh delov naše bano- vine mnogo pravnikov vseh panog. Bili so univerzitetni profesorji, sodniki, ad- vokati, notarji in privatni nameščenci, tako da je bilo vseh udeležencev preko 100. Dopoldne so si izletniki krajšali čas s kopanjem v naši zdravilni termal- ni vodi in z medsebojnim spoznavanjem. Sledilo je skupno kosilo v kopališču, na katerem so imeli pozdravne govore dru- štveni predsednik g. univ. prof. dr. Me- tod Dolenc, g. dr. Juro Hrašovec in v imenu domačinov g. dr. Pernat. Dočim je dr. Dolenc izrekel pozdrave v imenu predsedstva, je g. dr. Hrašovec podal zelo zanimivo sliko iz časa, ko bi bil mo- ral biti leta 1892. zlet Pravnika istotako v Laško. Povedal nam je, kako težke boje so niorali takrat voditi baš sloven- ski juristi za pravice našega naroda, in primerjali tiste case z današnjimi, ko uživa naš narod svobodo, kakršno si je tako dolgo želel. Nadsvetnik g. dr. Pernat je pozdravil goste v imenu do- mačinov v lepem go vor u, v katerem je orisal prirodne lepote Laškega, pove- dal nekaj legend o nastanku našega ko- pališča in zelo duhovito zaključil svoj govor, ki je bil sprejet z velikim nav- dušenjem. G. ravn. Jug je s svojim ob- sežnim in temeljito šolanim glasom za- pel ob spremljevanju klavirja nekaj le- pih pesmi. Po obedu se je vsa družba podala v pivovarno, kjer je g. inž. Uhlif razkazal gostom ustroj tovarne in razložil fabrikacijo piva. Odlični go- stje se niso mogli mogli dovolj načuditi moderni opremi naše pivovarne, pa tudi ne izborni kvaliteti našega piva. Vse- stranska je bila hvala in z navdušenjem so pritrjevali gostje besedam g. dr. Do- lenca, ki je želel pivovarni, da bi ne bila samo po kvaliteti piva, marveč tudi po produkciji prva v naši banovini. Uver- jeni smo, da so izletniki odnesli navzlic slabemu vremenu dobre vtise iz Laškega 1 Podržavljenje banoviiiske ceste Olje — Laško — Zidani most. Ze pred nekaj meseci smo čitali, da je dosežen ogro- men uspeh in da je cesta Celje — La- ško — Zidani most podržavljena. Ko pa se sedaj poizveduje, kdo upravlja cesto, in ali jo je prevzela država, odgovarjajo na banovini, da se o kakem podržavlje- nju še prav nič ne ve. Zato pa je cesta sedaj tudi v takem stanju, da se Bog usmili. Sedaj bi bil vendar čas, da bi se zasipale tisočere kotanje, ki jo kaže ce- sta na progi Laško—Celje. Pripravljen je gramoz in pesek, ne stori se pa prav nič. To r "> stanie ceste traja že več mesecev in javnost se splošno 1 Na naslov regulacije Savinje! Kar se počenja na banovinski cesti tam, kjer se sedaj regulira Savinja, je vred- no vse obsodbe. Z nekako posebno vne- mo in škodoželjnostjo puščajo cesto tam v takem stanju, da je prevoz skoraj ne- mogoč, zlasti ob slabem vremenu. Ko se trudiš z avtom, da ga spraviš tod mimo, se ti delavci podjetnika posme- hujejo in rogajo. Dolžnost sreskega cestnega odbora v Celju je, da napravi tu takoj red. Podjetnika je treba prisi- liti, da bo vzdrževal cesto tudi v času gradnje v prometno sposobnem stanju. Svojc delavce in nameščence pa naj na- poti, da se bodo vedli napram voznikom tako, kakor se to spodobi, in da jim bodo šli na roko ter pomagali pri pre- vozu, ki je otežkočen odnosno celo one- mogočen po krivdi podjetja. Temu mora biti takoj konec! Ce cestni odbor ni sposoben to storiti, naj napravi to ba- novina, ali pa naj da sresko načelstvo potrebna naročila cestnemu odboru. 1 Slinavka in parkljevka v našem župnišču. Pretekli torek se je nenadoma pojavila slinavka v župnijskem hlevu, že naslednji dan pa tudi pri posestniku Sandi v Zg. Rečici. Ugotovili so, da je bila bolezen prenešena v Laško iz Hrvatskega z živino, ki jo je tamkaj kupil ncki mesar ter jo pripeljal v La- ško in spravil v župnijski hlev. Veliko razburjenje je nastalo še posebno, ker bo v nedeljo birma in1 bi morala biti birma zaradi slinavke odpovedana. Oblast pa je končno odredila le strog kontumac župnijskega hleva, tako da se bo birma kljub bolezni lahko vršila. Ne vemo, ali je tako potrebno hoditi na Hrvatsko po živino in prinašati k nam to nesrečo, ko imamo vendar doma do- volj živine. Sy. Krištof kr Občinski proračun. V nedeljo 14. t. m. je občinski odbor občine Sv. Kri- štof ponovno razpravljal o proračunu za leto 1939-40, ker je banska uprava čr- tala v proračunu neupravičeno troša- rino na električni tok z motivacijo, da je bila ta trošarina dovoljena svojčas v dobi gospodarske krize kot začasna dav- sčina kot nadomestilo za občutno padle doklade na druge davščine, zlasti občin- ske doklade na neposredni davek. Ker je trošarina na električni tok podražila produkcijo in ovirala napredek indu- strije, je bila po uvidevnosti oblasti kot narodnemu gospodarstvu škodljiva dav- ščina končno ukinjena, kar je v redu in prav, saj je v proračunu še mnogo takih izdatkov, ki se lahko ertajo ali znižajo brez škode za občinsko gospo- darstvo ali za obveznosti občine, ker je proračun napram lanskemu zvišan za 70.526 din. Zvišanju odstotkov od 76 na 80 ni razen odbornika S. nobeden ugo- varjal, kar pomeni, da so vsi za to, da občina tudi v bodočc podpira razna dru- štva, kar mora uprava s političnih vi- dikov odobravati in za kar so vnešene precejšnje vsote v proračun zgolj poa pritiskom razmer. Občinski proračun iz- kazuje sedaj 394.319 din izdatkov in ravno toliko dohodkov. Zidani most z Cesta Zidani most—Bimske toplice je že davno potrebna popravila in raz- širjenja. Zal pa se v tem pogledu ni storilo skoraj nie. Cesta je ponekod silno ozka, ima oster ovinek ter globoke vdrtine ali jame, tako da je promet zla- sti za težke tovorne avtomobile zelo ne- varen. Ker smo na pragu nove tujske prometne sezone, prosimo odločujoče činitelje, da bi poskrbeli, da bo cesta Zidani most—Rimske toplice čimprej urejena. z Tujski promet na Lisci. Naša tujsko prometna postojanka na Lisci se prav lepo razvija. Vsako nedeljo je koča sko- raj popolnoma zasedena. Največ izlet- nikov prihaja iz Hrvatskega, zlasti iz Zagrcba. Mnogo jih je tudi iz drugih krajev iz Zasavja. Pričakujejo pa tudi Ljubljančane, ki bodo imeli z jutranjim prvim brzovlakom najugodnejšo zvezo. Ob 8. zjutraj bodo lahko že na Lisci. z Drstenje rib. V poslednjem času opa- žamo v Savi in Savinji, zlasti pod mo- stom, na tisoče in tisoče rib, ki odlagajo jajčeca. Mnogo je zlasti belic. Cudno pa je, da domačini baš sedaj love ribe in jih celo prodajajo po nizkih cenah. Divjad ima v času razmnoževanja za- ščito in je ne smejo preganjati. Ali ne velja isto tudi za ribe? V ostalem pa tudi ni okusno meso, kadar se ribe drstijo. z Dajte nam poštne nabiralnike! Na Zidanem mostu je pošta na postaji. Tam je tudi nabiralnik. Nujno potrebno pa je, da bi bil en nabiralnik pri Ju- vančiču in drugi v Majlandu. Prosimo poštno upravo, da bi namestila na ome- njenih krajih dva nabiralnika. Trbovlje 30-fefftfca trboveljskega Sokola Trbovlje, 19. maja. Bratje in sestre iz okoliša celjske so- kolske župe, ne pozabite, da priredi na- še društvo pred glavnim dnem svoje jubilejne proslave še samostojen mla- dinski dan, ki bo v nedeljo 21. maja! To bo praznik naše sokolske mladine, naše dece in našega naraščaja, to bo impozantna, v naši dolini gotovo prva izključno mladinska prireditev v več- jem stilu. Brez mladine nc more biti pravega sokolskega slavja. Trboveljski Sokol je posvečal mlädini vedno posebno pozor- nost od prvih pocetkov. Ze 1. 1921. je bil mladinski zlet Trboveljskega okrož- ja. Ob proslavi društvenc 25-letnice so bili prav tako v maju mladinski dnevi z razvitjem naraščajniškega prapora. Nasa mladina se je udeležila vseh nasto- pov sosednih društev, kakor v Zagorju, Radečah, Hrastniku in drugod, prav ta- ko tudi župnih izletov. Deca in naraščaj se pridno udeležujeta vseh tekem in zavzemata redno prva mesta. Upamo torej upravičeno, da jima bo mladina iz vseh krajev vrnila obisk ob njunem ve- likem prazniku. Spored mladinskega dne je naslednji: Ob 8. pričetek tekem dece in narašČa- ja. Nižja moška deca bo tekmovala v odskoku, teku in lučanju žoge v tarčo. Višja moška deca bo dodala še proste vaje, skok v višino, tek s hodalkami in streljanje z zračno puško. Nižja ženska deca bo tekmovala v skoku v daljino, teku s kolebnico in metu zöge skozi obroč..Višja ženska deca bo tekmovala v redovnih vajah, skoku v daljino, metu žoge in v izmeničnem teku. Višji in nižji naraščaj bo tekmoval v prosti vaji, v visnem in opornem orodju, preskoku čez" orodje, skoku v daljino, disku, teku preko zaprek in streljanju. Ob 14. bo povorka, v kateri bo kora- kala izključno le sokolska mladina, de- ca in naraščaj s prapori. Po dosedanjih računih bo štela povorka nad 600 mla- dih pripadnikov, ker sta prijavljena na- raščaj in deca iz vseh bližnjih krajev, močna zastopstva pa bodo poslala dru- štva iz Litije, Laškega, Savinjske doli- ne, Brežic, Celja, Stör in od drugod. Pri težavah vsled hemoroidov pomagata že 1 do 2 Leo- piluli, če jih jemljete po jedi. To sredstvo pomnga že po jjetili, .šestih urah do lah- kega in prijetnega odvajanja. Oglaa rej,'. pod Sp. br. 969 od 28. X. 1938 Leo-pilule Stran 6 »NOVA DOB A« 19. V. 1939 Štev. 21. Po stiku pred Sokolskim domom bo ob 16. razvitje dečjega prapora. Dečji prapor je izdelan po načrtu akad. sli- karja Franja Stiplovška iz Krškega in ima na eni strani napis »Sokolska deca Trbovlje 1939«, na drugi strani pa »Do- mo vini našo rast«. Omeniti moramo, da bodo kumice dečjemu praporu one se- stre, ki so bile družice 4. avgusta Ieta 1912. pri razvitju članskega prapora. Tako bo najlepše izražena povezanost predvojne mlade generacije z mladim naraščajem, ki poseča danes naše telo- vadnice. Hvalevredna jo gesta br. Fr. Gučka, ki je daroval društvu po lastnem osnut- ku izdelano srebrno posodo, v kateri bo shranjena zemlja z Oplenca in bo vzi- dana v temelj kraljevega spomenika. Besedilo spominske listine, ki bo vzida- na v temelj skupaj s prstjo z Oplenca, se glasi: »V tridesetem letu trboveljske- ga Sokola, v petem letu po usodnem marsejskem strelu, v tretjem letu sokol- ske Petrove petletnice postavljamo Vi- teškemu kralju Aleksandru I. Zedinite- lju ta spomenik v trajen znak naše ne- omi*jne ljubezni in hvaležnosti in v opo- min novim rodovom, da bo v večne case zapisan v vseh jugoslovenskih srcih nje- gov poslednji vzdili in sporoeilo: Cuvajte mi Jugoslavijo! V Trbovljah, maj—ju- nij 1939.« Po razvitju dečjega prapora bo ja- ven nastop mladinskih oddelkov z na- slednjim sporedom: Zenska in moška deca. Bojne tekme naraščaja (breme 10 kg), preplezanje 2 m visokega zidu, preskok 2 m širokega rova, preskok žive me je (90 cm), prevlek med lestvi- nami, plezanje. Vaje moške dece s pu- škami. Orodna telovadba naraščaja. Zenski naraščaj. Igra dece. Moški nara- ščaj. Društvo je izdalo za to priliko posre- brnjene iubilejne znake po izredni ceni 2 din za komad, da bo omogočeno vsej deci in vsemu naraščaju, da si kupi lep spomin na ta krasni mladinski dan. Pridi k nam, draga sokolska mladina, in v čim večjem številu, saj boš gost našega društva! Prisrčno pozdravljena! Vse narodno čuteče občinstvo je iskre- no dobro došlo! Hrastnik Verouk in „btrezverci" Hrastnik, 19. maja. Neizpodbitno dejstvo je, da je sokol- stvo nacionalna, kulturna in viteška organizacija, ki ne temelji na verski ali plemenski osnovi. Iz svojega sestava iz- ključuje vse elemente, ki bi skušali vne- sti v organizacijo kakršna koli trenja verskega ali plemenskega zna- čaja, ker le takrat lahko služi svojemu velikemu cilju: širiti slovansko misel, vzgajati narod, zdrav in zaveden, kre- pak na telesu in bister na -duhu. Pod prislovico »Brat mi mio, koje ve- re bio« se razume, da sokolstvo ne do- pušča, da bi se v njem pojavljali spori verskega značaja, ker se zaveda, da je vera notranji cut in dobrina vsakega posameznika, pa najsi bo katero koli ve- roizpovedi. Sokolstvo je preveč vzvišeno v svojem poslanstvu,. da bi se ukvarjalo z verskimi ali političnimi zadevami, ker stremi le za tern, da širi bratsko, narod- no in slovansko zavest. Zgodilo se a je, da je na tukajšnji dekliški šoli veroučitelj g. P. pred učen- kami označil za pravoverne kristjane le člane katoliških društev, ostale pa za brezverce in gnilobo, ki zastruplja še dobre. Poudarka slednjim je dal tako, da jih je napisal na šolsko tablo in se"- veda Sokola kot prvega še podčrtal. Dovolili bi si vprašati g. kateheta, ali je takšno postopanje v skladu s pokli- cem svečeniškega stanu: oznanjevati mir in ljubezen? Ravno nasprotno, to rodi odpor, omalovaževanje in sovraštvo Spomnite se na pokojnega odličnega cer- kvenega dostojanstvenika, kotorskega nadškofa Uccelinija, ki se je tako rad družil s Sokoli, jih vzpodbujal k delu in jih blagoslavljal! Da, v sokolskih vrstah vidimo tudi Vaše stanovske tovariše, ki se ne sramujejo nositi sokolski znak na svojih prsih, kar dokazuje, da odobra- vajo sokolsko ideologijo. Vprašamo, ali so vsi ti brezverci? Zadeva je vzbudila med mladino in ostalim prebivalstvom mnogo komen- tarjev in ogorčenja. Asi ste se nasmehnili ko ste prečitali, da Stojadinova »Samo- upravä« piše, da je njena »stran'ka« s svojimi žrtvami in nesebičnostjo poka- zala, da je predhodnica novega politič- nega duha in nove politične morale? »Nova riječ« Kmečka hranilnica in posojiinica „..v St. Juriju pri Celju__. VABlTo na XXXII. redni obini zbor Kmeike firanilnice in poso/ffnice v Št. Juriju pri Cef/u. ki bo v nedef/o 21. maja 1939 ob 8. z/uira/ v zadr. pisarni s siedeiim cfnevnim redom: 1. Oitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. ' 2. Poročilo zadružne uprave. 3. Odobrenje računskega zaključkazapo- slovno 1.1938 in izrek zaupnice upravi. 4. Pritožbe in predlogi zadružnikov. 5. Razčiščenje članskega staleža ter do- ločitev roka za vplačilo članskih delc- 2evv smislu zadr.zalc. zdnelUX. 1937. 6. Pooblastilo enega uslužbenca za so- podpisovanje firme. 7. Volitve nove uprave, nadzorstva in na- mestnikov. V primeru nesklepinosti bo v smi- slu § 38. pravif pol ure pozne/e drug obini zbor z istim dnevnim redom. ki skfepa ob vsakem številu navzo- čih ilanov. UPRAVA WT Oglašuite! *W* ^DNEVE 45301-220-1 Za lcpc Unevc naJcencjSl in najudobneJSk 'otroški ^«•.veljčki z gumkjasttm podplatom. !.Otro&kl Din 12- In 15.-, žcnskl Din 19.-. Imoškl Din 25.« 39 60995-8092 ViiSc »:o;;o potrcbujojo iraka! V teh čevljih ir b-clcjva all drap platna bodo Imclc VaSe noge ilovolj zraku. Zcla so prtkladni xa pomladne, sprehode. 59 Ä967-42000 tLahko moSkc usnjcne sandale 4 krep p»#- platom. Luknjlce na vrhnji strani obuvala daj«Jo. no&> «lovolj «raka. 40891-7003 Otrohke sandale iz močncjfa platna s pro- žnlrn podplatom In zaponko. 59 J985-1517G rrt(lv:icni udobnost! Lahke in uilobne san* dale iz slnega usnja, moderno Izrezane. 79 9337-2ß26 'c<>spnko. Prldnlin otrokum za po- Tukad in poletje.r 7S 398.VJ5154 Dovrkno lepl čcvc.Ijčki 7.a polotjc, !z slnc- p;v usnjja, v modro-bcll ;ül rdcöc-bell kom- biu.uiji, z usnj^nim poilplatom Ln pcto. FrtU-g:iJo su lrpo k vsaki poietni »bU-ki. 99 38697-2278 Elof;;i.ntn« moSke sandalc izrti'lanc Iz »io^Mirna stranka. Enosobno stanovanje z vsemi pritiklinami pod enim ključcm, se takoj odda mirni stranki. Nemec, Celje, Dečkova cesta 34. Stanovanje solnčno, trisobno, v mestu, iSde mirna dvo- družinska stranka za julij. Naslov v upravi lista. Sodarske pomočnike sprejme takoj ob dobri plači, prosti hrani in stanoyanju za takojSen nastop Fran Re- pic, sodar, Ljubljana, Trnovo.