VESTNIKOV I MESEČNIK četrtek, 27. maja, 1999, 50. številka Pozor! rokah držite okroglo, 50. številko Pena. Naslednja izide šele 24. junija. 1 4( I maj '99 tute Pen tute VESTNIK 38 VRHUNSKO VINO *»o**’‘ ANTONA NEMCA^fS®*^ 4 Dolgo je bila Goričko pokrajina, kjer so doma prijazni, gostoljubni in radoživi ljudje. Veljalo je tudi, da ob šunki in ob pravem domačem kruhu ne morejo ponuditi dobrega vina, ker ga enostavno nimajo. Šmarnica naj bi bila edino, kar so hranili v svojih (vinskih) kleteh. Goričanci vseh dežel, združite sel l * >1»^ z .Irf: I M Pentute s fotografijo dokazujejo, da so se časi spremenili - žlahtna kapljica je tudi v teh krajih žlahtna. Kot na primer renski rizling gostinca ANTONA NEMCA iz NUSKOVE. Ocena 18,86 na pomembnem vinskem sejmu je vredna spoštovanja, kar so ob nedavnem družabnem srečanju potrdili tudi gostje v znanem Antonovem »tunelu«. Dolg je 16 metrov in vodi od hiše, kjer njegova družina prebiva, do vinske kleti. Nazdravile so si pomembne duše; JOŽE ŠADL - PEPl, eden prvih mož sosednje vasi KRAMAROVCI (levo in z mogočnejšimi brki od »verta”), rogašovski župnik, naturalizirani BRATONČAN, gospod MARTIN VOROŠ (za Pepijem), ŠTEFAN (gospod s pokrivalom, kjer piše Rubigan, ampak se ne vidi}, FRANC KNAUS -SRČEK, skrbnik za čistočo telesa, duha in okolja, nekoč mladinski aktivist (na fotografiji z najlepšo službeno kravato) in krivec za odlično goičko vino, ANTON NEMEC (da ne bo pomote: pri tem mu na vse pretege pomaga družica DARINKA, ki je na gaislski fotografiji žal ni). foto: DEFU SODAR MAUČEC RUS UČI GORENJCA ^5^ IZDELOVALEC BICIKLOV t */ B; Fsi na kolo za zdravo telo! Eden prvih SLO kantavtorjev (čeprav ni nevarnosti, da bi prišel »na kant”) ANDREJ ŠIFRER (Gorenjec s kitaro) je znani zagovornik dobrih gostiln. Nič nima proti tudi kakšnim manjšim lokalom - le da je družba prava. V soboškem bistroju VITEZ se je znašel na povabilo njegovih zvestih žurantov. In ker gotovo poznate tisto Za prijatelje si je treba čas vzet, je Andrej ostal med njimi pozno v noč - ali zgodaj v jutro (uradnih podatkov ni, Bruhaš? 99 I, 1 iJ v Ff VINSKA kraljica PREDSEDNIKU h I 1 it Toči, toči, samo me ne namoči! v vinsko-prijateljskem odnosu sta njeno veličanstvo SIMONA VIDA, prekmurska vinska kraljica 1998 m ŠTEFAN ROŽMAN, serviser in predsednik len-! davskega Društva vinogradnikov in sadjarjev. Prva je drugemu brez odvečnih besed in s prijaznim nasmeškom uslišala žejno željo. Pentutajo, da uslišani' še dandanes (ponoči seveda!) ne more prav mirno spati. Od vznemirienjaL JOG >5 Jt J- = Vej pa daj valati, ka je čaaaaas, nej čas! I • 5? Nej, počijvan! ( It. tl 7. 1 e. Več je načinov, kako se predati užitkom vigredi, ki velja za najlepši letni čas. Ni prevroče, tudi premrzlo ne, zato jo lahko preživiš tudi v naravi (prirodi!). In če se za kaj takega odločiš, lahko uživaš v različnih - pozah - kot osebka na fotografiji. Očitno je o prišel čas manj opaznih strani človeškega telesa, po tokratnih tutah bi že lahko tako sodili! ESPE 'T "ir- ‘S’*-' I 1 I GRAMATII^ oziroma so v sferi intime udeležencev). Pentute pa so vseeno izvrtale, da ni šlo zgolj za glasbeno-razvedrilno noč, pač pa so veliko časa namenili tudi gramatiki (slovnici) slovenskih pokrajin (dveh). Medtem, ko imajo Gorenjci ČAS, imamo Regijci ČAAAAAS. Zato sta se akterja - ob Šifrerju še znani soboški rokometaš in računalničar BOJAN KATONA - RUS - kar debelo uro poučevala o izgovorjavi sporne besede. Pravijo, da je bil uspešnejši prekmurski Rus, saj je muzikanta tako dolgo prepričeval, da se reče čaaaaas in ne čas, da je ta pozabil na čas in se odpravil na dolgo sivo pot domov šele naslednjega dne... NABRŠI Po zadnjih težavah na slovenskem in zahodnoevropskem sodarskem trgu in konjunkturni recesiji v rezultatih nogometašev Potrošnika, ki jim predseduje, se je podjetni MARJAN MAUČEC, Gančani, odločil, da se spoprime z novim izzivom: poslej bo namesto posod za žlahtno kapljico izdeloval kolesa. Za začetek je predstavil prototip kar v športnem parku edinega beltinskega prvoligaša. Tisti, ki so se z dvokolesom popeljali pravijo, da so Maučecova kolesa presenetljivo konkurenčna, pedala se obračata toliko hitreje kolikor močneje pritiskaš nanju Žogobrcarsko poučeni pa so si edini, da bodo prvi kupci kolesa Maučec&Co nogometaši Potrošnika. Za začetek naj bi se kar z bicikli podali na kondicijski trening, ker je baje lastnonožno tekanje [bezanje, op.p j zanje CONCERTO DESET VISOKIH IN ^1 t prenaporno. foto: FRBO Predskupina TEN HIGH ni le ogrela, pač pa malone skuhala prvi maj praznujoče, ki so prišU na koncert v telovadnico (nekdanje) ustanove SCTPU, Nadaljevalo se je z muziko LETEČEGA ODREDA. In Č« smo bili prej ogreti on kuhani, smo bili ob »odrednikih' Čisto »paf*. VESTNIK 39 tute Pen tute maj '99 UGANKE HEROJI BAKOVSKE KOMUNALNA MINI-EROTIKA TELOVADNICE PODVIGI V GRADBENIŠTVU Kakšne bi bile tute, če bi razgalile (razkrile) prav vse!? Zato ob obeh fotografijah na vse naslavljamo nagradno vprašanje (če boste izžrebani, lahko kandidirate za slikovno povečavo obeh zadnjih plati); katerima pomembnima regijskema možema pripadata nedvomno fotogenična zadnja dela teles? Pisne odgovore sprejemamo na Pen, Arh, Novaka 13, 9.000 M. Sobota s pripisom; za zadnjo plat. Ustni pa ne veljajo (odgovori)! ' * r« *■ 1 .p-^ S ti [.> '' 1 L jI J- ■ ■ 7 y Pentute se pridružujejo mnenju, da je na časopisnih straneh vedno znova veliko istih obrazov. Družbena smetana z vseh vetrov se nastavlja objektivom, tutaši pa jih pridno uporabljajo za trač - rubrike. Zato je JOG napravil izjemo in O 'Z' e 3 fotografiral skupino, brez katere nikoli ne bo bakovske telovadnice, ki so jo začeli graditi zgodovinskega 13. maja, v petek. Če so pomembni oni, ki polagajao temelje kamne, so vsaj tako tudi tisti, ki položijo vse naslednje! JOG i ,1 'h '*• a ZUPAN KARDINAR JE UJČKAL Što bi li tou biu? bo J s 3 a I a c Umrljivost v sončni deželi je že nekaj časa večja od rodnosti (ob neugotovljivem številu spolnih odnosov). Zato so v občini DOBROVNIK napovedali oster boj proti čudnim naravnim za- konitostim. V prvih boj- 1’d d N ■c S a, ° Fr, o-d o .2 c XI h s <6 R TJ 01 š X J! 1 'o o, s 4> •U nih vrstah je brezkompromisni župan MARJAN KARDINAR, ki si na vse kriplje prizadeva h kar najbolj množičnemu povratku štorkelj na dimnike hiš njegove komune. Bil pa je tudi med prvimi, ki so zibali prvega novorojenčka v novi občini. EVA PUCKO iz STREHOVEC bo predvidoma šele čez 6 ali 7 let opisala, kako se je počutila v slovesnih trenutkih, ki jih je ujel tudi pentutarski fotoaparat. V pomoč pa ji bo tudi tale fotografija... FRBO Če nema,te dela, ^^delajte deco.f 5^ KADROVSKA POLITIKA v J M L - 1 5 Q g o ODRED, KI LETI, OBNORELA MLADEŽ le o obsegom oprsja orjaka, sta se takole pustUi objeti. n Vsekakor pa to tako super prireditvi priatoji! le twjbo1| kuhala tiste, ki so bih po« J^^kiuuralun študentov, je tudi tokrat poleg vse 'I' ilH. nudi članom, poskrbel za dober žur. J—- o- J - ■ . --------------*“*** mbnina zadeva - vzplamtela je .Ji ugodnosti, mozaE. bimona in Lidija, navdušeni nad mišicami in kakšna nova ljubezen, se morda tu in tam obnovila stara. maj '99 Pen VESTNIK 40 KOM PenTAR Dve nekoč sila prodorni in ambiciozni podjetji pa lendavskem območju sta že skorajda preteklost: v mislih imam Sakačevo Ingro z vsemi njenimi izpeljankami in Rosičev RCS in kako se mu je še vse reklo. Pa se tokrat ne mislim ukvarjati s vzroki, zaradi katerih sta podjetnika zabredla v dolgove, iz katerih se nista mogla izmazati. Rad bi opozoril na vsaj tri objekte, ki že predolgo samevajo, dobri gospodarji pa bi jih kjerkoli po svetu vsaj toliko usposobili, da bi se tekoče pokrivali s svojim poslovanjem. Kar se Sakačeve zapuščine tiče sta to hotel Elizabeta v središču Lendave in upravna stavba na vhodu v kompleks lokalov na Mlinski ulici. RošiČ pa, ki je pred meseci skrivnostno izginil, je za sabo 'V t ELIZABETO IN ROSO! pustil gostišče Rosa v Žitkovcih, ob glavni cesti Murska Sobota - Lendava in z velikim parkiriščem. Vsi trije objekti imajo svoje nove lastnike v tistih, ki so podjetnikoma posodili največ denarja za investicije. In že mesece ždijo prazni, neizkoriščeni, torej propadajo. Ne morem si kaj, da se ob tem ne bi spomnil zelo podobne zgodbe z gostiščem v Črnem lesu, ki je prazno stalo dolga leta, zdaj pa, ko so vendarle našli dovolj podjetne in ambiciozne nove lastnike, prvič služi svojemu namenu. Seveda je tudi za pozitivno poslovanje treba izpolniti nekaj pogojev: pridobiti dovolj usposobljene sodelavce, zagotoviti dovolj kapitala za zagon in osnovni marketing ter oglaševanje, in predvsem hoteti. Naiven kot sem, pa sem globoko prepričan, da je najdražje in uničujoče držati objekte prazne in neizkoriščene. Tudi če bi Elizabeta in Rosa, saj ju lahko lastniki tudi preimenujejo, če nosita stari imeni preveč neprijetnih spominov, v začetku prinašali le malo dobička ali sploh nič, pa bi živeli, dajali delo nekaj gostincem in imeli priložnost. Tako pa zevajoči, prazni, skorajda strašita in opominjata vse odgovorne, da delajo hudo narobe. Morda mi bodo v bankah in drugih lastnikih porekli: stečajni postopki še niso končani, naroki morajo biti, obravnave in vse kar sodi zraven. Do tačas se ne more storiti nič. Priznam, v to se nisem vtikal, o tem nisem razmišljal. Samo opomniti sem hotel, da je treba člmprej storiti čimveč, da lepi objekti ne bi samevali. Nekakšna pot bi morala biti, ki bi zadostila vsem paragrafom, hkrati pa bi služila osnovnemu cilju: dokončani, celo vpeljani objekti, ki so prenehali delovati, ker investitorja nista zmogla prevelikih dolgov, ne smejo ostati prazni. MARJAN DORA L Ko se sproščajo hormoni sreče Maj ni samo mesec mladosti in zaljubljenosti, temveč tudi čas, ko se dežela ob Muri spremeni v maratonsko polje. Kurirja Fidipa, ki je 490. let pred našim štetjem od Maratonskega zaliva do Aten pretekel 42 195 metrov in prebivalcem mesta sporočil zmago Grkov nad Perzijci, je na oblačen konec tedna v Radencih zamenjalo več kot tisoč maratoncev iz vse Slovenije, sosednjih držav ter celo iz dežel na drugi strani morij in oceanov. Sodelovali so na maratonu treh src. Tisti, ki so se podali na daljši tek na 42 kilometrov ali pa na krajša, k ista merila po 21 in 10 kilometrov, so bili občudovanja vredni, drugi, ki smo ostali v cilju, pa smo modrovali o naporih, uspehih in o tem, kako zdravo se je ukvarjati s športom. Pri tem smo izvedeli, da so tekači fizično močnejši, toda maratonke so vzdržljivejše. S tem bi se gotovo strinjala tudi ena mlajših tekmovalk Karmen Rauter, ki je bila nad svojim prvim tekom na 21 kilometrov navdušena, vsak korak je pomenil novo presenečnje, ki je bilo najprijetnejše, ko je v daljavi uzrla cilj. Lučka Zadravec, Cvetka Sreš in Ivanka Ajlec takšen občutek poznajo že dolgo časa. Morebiti je bil tudi to razlog, da smo se dogovorili z njimi za klepet zunaj maratonskega polja, po koncu delovnega časa, na ne najbolj športnem območju, ob čaju in kavi. Prišle so vse tri, namesto športne oprave, v elegantnih oblačilih, ki bi mimogrede zmedla dobrega poznavalca, ki bi zaman ugotavljal ali se pod preobleko res skrivajo ene od uspešnejših tekačic. O Lučkinem prepričanju Pravzaprav je veliko skritega v tej besedi, miselnem stanju oziroma dejanju. Najprej se moraš prepričati, da se sploh spraviš izza štirih sten stanovanja, da se odpraviš na zrak, na sonce in začneš teči v širjave matere narave. Lučka je še pred nekaj leti premišljevala, da nikoli ne bo zmogla preteči vsaj petih kilometrov, čeprav je trenirala košarko, ko pa se je po študiju vrnila iz Ljubljane, je ugotovila, da vsi prijatelji naenkrat nimajo časa za skupinski šport. Tek je v takšnem primeru idealna športna rešitev, ki jo lahko človek doseže sam. sam si določi čas teka, sam si določi pot. Le na začetku te mora nekdo poriniti. Na prvi maraton jo je spravil brat. Prvi izziv se je spremenil v zaljubljenost. Pri takšni ljubezni pa moraš biti včasih dovolj trmast, da sam sebi dokažeš, da jo zmoreš obdržati. Pozneje brez nje ne moreš, telo se preveč navadi.. . ci' o vzdržljivosti J-? Ig A žensk P ■ K - Cvetkin pohod Znova so krivi prijatelji, ki so jo sporvociraZi, da se je v Bovcu prijavila na maraton in potem en teden prenašala bolečine v mišicah. Pravzaprav nikoli ni začela teči, da bi postala tekmovalka na maratonu , ampak ker je potrebovala nov način sprostitve. Tek je zanjo luftanje glave po naporni službi . »Ženske, ki pravijo, da si ne morejo vzeti vsaj malo časa zase « pravi, »iščejo samo opravičilo v množici gospodinjskih del, ki pa jih bodo tako ali tako počakale, če bodo vmes obiskale bližnji gozd in pretekle nekaj metrov. Po gozdu teže najraje, celo tako hitro, da je ne morejo ujeti niti klopi. Sama, prav tako kakor Lučka, tudi kolesari. Na dolge proge. Na enem od radenskinih tekov jo je kolesarjenje skoraj stalo maratona. Tisti dan se je odločila, da se bo zaradi bližnjega potovanja s kolesom v Bratislavo na maratonu »malo špara-la«, Najprej je odpisala tek in se pridružila pohodnikom, nato pa bila malce razočarana, ker ob odhodu in prihodu s pohoda ni bilo množice in evforije, občutja lastnega zadovoljstva po premaganih kilometrih, ki se tako rado pojavi po maratonu. Nekaj ur zatem se je prijavila na tek na 21 kilometrov, ga zmogla in se nato odpravila s kolesom proti Bratislavi. Ivankini hormoni sreče * Če Cvetka teče po gozdu v bližini hiše, Lučka pa raje'dači asfalt, Ivanka kombinira oboje, njena tekaška pot se ponavadi vleče med Mursko Soboto in Beltinci. Teče vsak drugi dan, pri tem pa ugotavlja, da se po določenih kilometrih začnejo sproščati hormoni, ki povzročajo občujte sreče. Pri katerem kilometru natančno ni bilo mogoče izvedeti, ker je to pač odvisno od človeka, lahko pa predvidevamo, da sreča najbolj veselo udari v bližini cilja. Tudi zanjo tek ni obremenitev, je le rekreacija. Ob predlogu, da bi iz Murske Sobote tekla v službo v Moravske Toplice, se je nasmehnila in dodala, da bi ji potem morali na delovnem mestu postaviti še tuš, med tekom pa bi morala nositi še nahrbtnik z službenimi oblekami, ki pa bi se ob nenehnem poskakovanju kar hitro zmečkale. Človek najprej teče zaradi lastnega zadovoljstva, potem šele zaradi vsega drugega. Sredi poti, pa naj si bodo poljske ali asfaltne, se odprejo misli, včasih je tek v dvoje ali troje dobrodošel, drugič zopet ne. Če nisi sam, čutiš, da se moraš s sotekačem pogovarjati, odvečne besede pa pomenijo tudi nepravilnost pri dihanju. Telo postane bolj obremenjeno. Ivanko čaka letos še Olimpijski tek, misli tudi na maraton v Črni na Koroškem O družinskih članih, poljedelcih in šoferjihh Cvetka teka včasih z možem, toda na njega se ne more zmeraj ozirati. Kadar jo zagrabi pač mora iti % in če boljša polovica nima časa, gre pač sama. Lučka je skušala moža prepričati, da bi se za njima hkrati kadilj cestni prah pod tekaškimi koraki, toda zaradi posled^ nekdanjega udejstvovanja na rokometnih igriščih, je raje vzljubil kolesarjenje. Ob nedeljah prevozita 70 ali 80 kilometrov. Morda je včasih bolje, da pri tekanju ni potrebno poslušati pripomb in opazk zakonskih partnerjev. Ivanki pa gre toliko bolj na smeh, kadar ljudje za žensko, ki se ukvarja s tekom žvižgajo, ker pač ne razumejo, da je tudi tek samo šport in da je ženska, ki teče samo navaden človek pri zdravi pameti in ne kakšna slonovska prikazen iz omare s porcelanom. Cvetka se še spominja časov, ko so za njo kričali kmetje s polj ali pa druge ženske z vrtov in je morala • poslušati monologe, ki so se začele z;« Nimaš dela, priti ti dam motiko.« Toda časi so se spremenili, tega j ni več veliko. Ljudje so začeli sprejemati tudi tekače, j Tudi Lučki so se usta veselo razlezla, ko je opisovala,. kako so jo med tekom po cesti ustavljali šoferji in šoferke, polni sočutja za »bogo revo, ki se mora mantrati« Po maratonu Navadni smrtniki smo ponavadi polni usmiljenja do tekačev, ki naj bi po našem prepričanju po koncu maratona trpeli velike muke in bolečine. LučkaJ Cvetka in Ivanka so potrdile, da je prva stvar pol preplavljena zadovoljstva zaradi pozdravov množice, ki je bila letos med maratonom treh src bolj navijaška na slovenski kot pa na avstrijski strani, prva stvar, za katero posežejo pijača. Izgubo tekočine je potrebno nadoknaditi, dodatni ogljikovi hidrati, ki jih ne bi bilo dovolj zmešanih v pijačo iu ki so jih porabile med tekom, bodo prišli v oV' ganizem pozneje, z večerjo ali šele z zajtrkom.lo kakšen je naslednji korak tekačic, ki so ob koncu podviga izgledale zelo sveže. Torej ne mislite si, d&' so ženske ob prihodu domov napadle kavč Lučk& je na maraton v Radence prikolesarila in kolo j® bilo tudi edino prevozno sredstvo, s katerim se j^ odpeljala domov v Mursko Soboto, nato pa od; pravila posledice napora z udeležbo na enem od praznovanj, Cvetka je preživela večer v Radencih ( Ivanka pa je bolečine v mišicah pregnala kar lu*-delovnem mestu v službi. Če bi naslednji dan zopcL bil maraton, bi članice radenske tekaške sekciji gotovo zopet stale v prvi vrsti na štartu, vsi preostal^; pa bi se morali zadovoljiti samo z vlogami nemil’ občudovalcev. Dejan Fujs Foto: Nataša Juhno^^- I I vestnik 41 Pen maj '99 I i I '1 K r 1 ■ I i i i l i l r I h I i’ I i Lučka Zadravec f L F I I F I L I ■i r * r W/' K fl .d t1l Cvetka Sreš I 'J I ■ J ) F/J I*! *^anka Ajlec iT-ii' I/ 1 I I Psst, da ne zbudimo kralja Matjaža! Težko pričakovani četrtek, 20. maja, je končno napočil. Zadnje tri dneve je bila tema pogovora fokovskih šestošolcev in sedmošolcev izlet. Šolski izlet v deželo kralja Matjaža - na Koroško Nekaj minut pred Šesto uro se je izza ovinka končno prikazal lep avtobus. Še nekaj minut in ura bo šest. Naše potovanje se bo začelo. Pot skozi Gornjo Radgono do Maribora je minila kot bi mignil. Vožnja do HE Fala. Končno je bd tu že naš prvi cilj. Izstopili smo iz avtobusa. Pričakal nas je vodič, ki nas je popeljal po elektrarni Vzdušje je nekam hladno, saj je človeka nadomestila tehnologija. Pot nas je vodila naprej do Mežice, Nekateri so bili že v avtobusu zelo navdušeni, da se bodo lahko spustili v rudniške rove. V tem rudniku so že pred več kot tristo leti začeli izkopavati svinec in cink. Ob prihodu na površje so nas pozdravile prve dežne kaplje, ki so naznanjale konec lepega in začetek slabega vremena. Tokrat je napoved vremenoslovcev bila točna. Kakšna škoda; velikokrat 7^ 4/7 \- ( I J 1 M ■ 373 1 To smo mi, ki smo se vrnili na površje: Ines Novak, Dejan Gorza, Andrej Korunič, Andreja Pohar, Marinela Kržanko, Jasmina Lesjak, Ines Tubo n j ič, Sebastjan Lenarčič, Denis Furek, Alexandra Bombek, Sandra Jeneš, Gordana Počič, Simon Kozic, Darjan Kozic, Damir Cifer, Mitja Horvat, Denis Jakiša, Darja Malačič, Sandra Bedoke, Danijel Crnčič, Srečko C ah uk, Dejan Elijaš, Aleš Flisar, Andrej Gorčan, Metka Hanč, Ernest Hari, Anastazija Horvat, Anita Kakaš, Zoran Kozic, Mirjana Kranjec, Kristjan Lesjak, Roman Miholič, Mitja Štefanec, Boštjan Škalič, Boštjan Žitnik, Sonja Tot, Suzana Deutsch in Suzana Panker. $ Za to mizo je nekoč sedel Lovro Kuhar ali Prežihov Voranc. To je pisatelj, ki je v Peklu nabiral solzice za svojo mamo. >1 Srečni in zadovoljni se vračamo, saj je za nami čudovit izletniški dan. Poglejte mene, junaka korenjaka. Svetilka mi ne sveti, a me vseeno ni strah. No, zakaj bi me pa bilo, saj sploh ni temno. Po takem vitlu spuščati rudo iz rudnika bi bilo zame pretežko. Kaj pravite? namreč ni. Pa kaj nam mar dež. Nam je pomembno, da smo na izletu! Peljali smo se naprej do majhne vasice, do Kotelj Tu je pred mnogimi leti pri-vekal na svet pisatelj Lovro Kuhar ali Prežihov Voranc. Ker smo bili že pošteno lačni, smo se odpravili na kosilo v Slovenj Gradec. Ko smo si “napolnili akumulatorje", smo se podali do jame Pekal. Še zmeraj je Ido kot iz škafa. Sprehod po podzemlju je bil zabaven in poučen, Malo nam je kapljalo na glavo, toda nič za to Mokri smo bili kljub dežnikom. Le-ti so bili namreč za tri ali celo štiri osebe premajhni. Naš šofer, gospod Anton Gorza. ki nas je na izlet popeljal s komaj štirinajst dni starim avtobusom, je poskrbel tudi za to, da smo se posušili. Suzana Panker Naši Aniti je v Mežici bil najbolj všeč rudar (lutka). ■ - I 41 trt ■s-i 1^ L*; I 1 maj '99 in P^n vju VESTNIK 42 Misijonarka Marija Sreš iz Bratonec Srečanje je bilo spontano, prisrčno. Brez formalnosti in odvečnih besed, ki ljudi delajo tujce, pogovor tekoč in odkrit Občutiti je bilo, pri vsaki besedi ali kretnji, da je za Marijo človek, s katerim se pogovarja, tisti trenutek najpomembnejši na svetu. Odkrito povedano, česa drugega tudi nisem pričakovala od osebe, ki je vse svoje življenje posvetila drugim. 28 let ji je bilo namreč, ko se je odpravila v Indijo, pred tem je v času zaobljube tri leta preživela v Španiji in leto dni v Ameriki. RODILA li ■H. reveži so na svetu že od nekdaj, in miselnost, da soi vsi beli bogati, pa ne zaradi dela, temveč zaradi bele' , kože. Pri mojem delu bi mi bilo zato veliko lažje, če bi bila Indijka,« Več kot dve desetletji ste živeli s staroselci, jih spremljali in spoznavali, med vami je zraslo obojestransko razumevanje, spoštovanje in ljubezen. Zaradi tega ste se verjetno spremenili tudi sami. »Indija me je oblikovala tako, kot reka oblikuje kamen, in zdaj vem, da na svetu ni nič samo črno ali samo belo. Drugače gledam na življenje. Treba ga je ceniti. Nobena ženska v Indiji ni naredila samomora. Vse bi rade živele, srečne so s tistim, kar imajo, pa čeprav nimajo nič. Samo življenje. Danes imajo kruh, jutri ne. Tu v Sloveniji pa je drugače, ljudje ste mrki, pa čeprav imate vse oziroma imate dovolj za to, da bi se lahko od srca nasmejali. Pa tega ne naredite. Ne vzamete si dovolj časa, da bi se posvetili sebi, da bi se vprašali, kaj delam, je to tisto, kar hočem. Sem res samozadosten? Potrebujem vezi s prijatelji in bogom? Za to bi si morali vzeti čas. Pravite, da ga nimate. Jaz pa pravim, da dan traja 24 ur, in tudi če sem po celodnevnem delu utrujena, si vzamem čas, da premislim, zapišem, molim. Zdi se mi primitivno, oprostite, da si ne vzamete časa.« Torej menite, da v prazno zapravljamo svoj čas. da življenja ne živimo? »Nič ne bi rekla o tem. Želela bi samo, da ste bolj sproščeni, bolj veseli, da bi imeli nekaj od tega življenja. « Kaj vam pomeni kesudal SEM SE DVAKRAT Kaj je bilo tisto, kar je mlado, lepo in izobraženo dekle odpeljalo med misijonarje? »Vera. V mojih gimnazijskih časih je bil velik pritisk za vstop mladih v partijo. Meni pa ni bilo jasno, kdo ima prav - vera ali partija. Rekla sem si, da bom počakala in se odločila, ko bom vedela, ko bom prepričana. V času študija ekonomije sem prebirala sveto pismo in spoznala, da bog je, da me nagovarja. Veliko sem razmišljala in se odločila - če je mene to pismo nagovorilo in če meni bog daje smisel življenja, zakaj ga ne bi delila z drugimi. Zvedela sem za družbo v Španiji, pobrala svoje prihranke in sem šla. Kar tako, za svojim spoznanjem, za svojim srcem. Najprej v Španijo, kjer sem se naučila jezika, in po treh letih opravila zaobljubo, nato v Ameriko na učenje jezika in potem v Indijo.« Kakšen je bil prvi vtis ob srečanju s to prostrano, neznano deželo? »Strašen. Mislila sem, da me bo zadušila - zaradi vročine in ljudi. Vsepovsod so bili. Dobila sem vizo za pokrajino Gudžerat nad Bombayem in se potem, da me ne bi izgnali, kot so mi grozili, vpisala na akademijo, na študij primerjalne književnosti. Končala sem ga v dveh letih, dve leti so mi namreč priznali Potem so mi ponujali magisterij in delo v ehtnih ustanovah, toda meni ni bUo do tega.« Klicale so vas vasi... »Da Šla sem med staroselce, med preproste ljudi Gudžerata. Z njimi sem živela, predvsem pa sera jim prisluhnila. To pomeni, da sem jih spoznavala, da sem poslušala njihovo resnico, da sem jih sprejela takšne, kot so. Ni mi bUo lahko razumeti njihovih izkušenj, saj so bde tako drugačne od mojih. Potrebno je bilo spreobrnjenje srca. Samo srce se more dotakniti drugega srca.« Pri svojem delu ste se posvečali predvsem indijskim ženskam - staroselkam. Njihove zgodbe pripoveduje tudi vaša knjiga Tam, kjer kesude cveto. »Ženske, ki sem jih spoznala in o katerih sem pisala, so bile rojene sredi revščine in pomanjkanja, grobe, trde podeželanke, ki se bojujejo za preživetje, se spopadajo z bolečino in izkoriščanjem, a ostajajo ponosno pokončne. Njihovo življenje spremljata obilo nasilja in spolnosti, ki ni romantična in ljubezniva, temveč izkoriščevalska in grenka. Z njimi sem se pogovarjala na njihovem domu, na tleh v kuhinji, v okolju, ki jim je domače in kjer pogovor-lažje steče. Veliko potrpežljivosti in časa ne pa nasilnega t i 'i { v tl 1 J < * t iV At .4 Marija Sreš, mlada misijonarka na začetku svoje poti v Indiji prepričevanja o moji dobri nameri - je bilo potrebno, da so me sprejele, mi prisluhnile in potem same odločile, kaj je prav To so bili zametki gudžeratskega zenskega gibanja, ki je postajalo s časom in spoznanjem o zavedanju same sebe vedno močnejše. Predvsem v kriznih obdobjih, npr. v času suše, so ženske dokazale, da zmorejo, da zahtevajo, da se njihovo delo tudi plača, da jim njihove sposobnosti priznata oblast in moški svet. Zdi se mi, da jim je največ pomenilo predvsem slednje, da se ne ravna z njimi kot rečmi ali predmeti, temveč z osebami, ki imajo svoje lastne pravice. Predvsem tu vidim prispevek svojega misijonarjenja v Indiji, svoj uspeh pa pripisujem dejstvu, da sem vedno delala oz. pomagala iz zaledja in da sem staroselkam pustila občutek, da so uspele same.« Kako ste dojemali to trpljenje? »Rada imam naravo. Sem iz Bratonec, kjer smo imeli Rastje, od koder so spomini na dišečo in cvetočo pomlad še vedno živi, V Indiji ni rož. Se pa zgodi, v začetku marca, da se naenkrat razcvete drevo kesude v vsej svoji lepoti. Ke-suda je zame simbol indijskih žensk. Kljubuje soncu in dežju, vedno enako potrpežljivo in vdano, hkrati pa pogumno in neuničljivo. Sicer pa je s kesudo povezan tudi praznik pomladi, hoU mu pravijo. To je dan veselja, plesa, druženja in predvsem sprave.« Nekaj takšnega kot pri nas božič? »Pomen praznika je pravzaprav isti, razlika je v tem, da ga v Indiji slavijo skupaj, cele vasi, pri nas pa v krogu družine.« Za knjigo Tam, kjer kesude cveto ste dobili drugo nagrado Gudžeratske književne akademije. Ste prva katoličanka, ki je prejela to priznanje, in prva redovnica, ki ji je to uspelo. »Priznanje mi je v veliko zadovoljstvo, zato ker so me veliko napadali, predvsem socialni delavci, politiki in mediji, češ kako si neka ženska sploh upa »Sem takšna, da me vsako trpljenje prizadene, pisati o življenju staroselk, zakaj se jih na tak način Tista kruta revščina me je spominjala na moje otroštvo v Bratoncih, kjer smo večino tistega, po omenja. Klicali so me tudi na soočanja, vendar je vse, o čemer govori knjiga, resnično .Veseli me, da mojo katerem so klicala lačna usta, morali oddati državi, knjigo prebirajo tiste, o katerih pišem, se mi oglašajo, Vedela sem, kako hudo je, če ni kruha, kaj je lakota. Prizadeli sta me tudi njihova vdanost v usodo, češ 'f K' Med svojima prijateljicama me vabijo k sebi ali pridejo same. Prijateljstvo je največ, kar lahko človek dobi v tujini. V prijateljstvo je potrebno vlagati, si zanj vzeti čas.« Ste kdaj pomislili, da bi odšli iz Indije in kje drugje začeli svoje poslanstvo? »Ne. V začetku moje misijonarske poti so mi rekli, da moramo tja, kamor nas pošiljajo. Indija pa me je naučila, da se živi samo enkrat, da pa se človek lahko rodi tudi dvakrat - takrat, ko se dejansko rodiš, in ko se ponovno rodiš v neki deželi, na katero se navadiš in vključiš v novo življenje « Kdaj odpotujete v Indijo? »Kmalu, 25 junija « Se vračate domov? »Ja, domov. Sicer pa obiskujem Slovenijo, sorodnike in prijatelje tukaj vsaka tri leta. Kaže, da tudi ti moji obiski sovpadajo s kulturo ljudstva, kjer živim-Indijke gredo namreč vsako leto za nekAj dni na dom-kjer so se rodile, če staršev ni več, pa k bratu ali sestri-Da Sl odpočijejo. Ge ne greš, je s teboj nekaj narobe Zato tudi jaz hodim v Bratonce - da se spočijem.« R. FICKO I VESTMIK 43 Pc^n maj '99 1 1 * II 4 Feri Lainšček Dušegrejka in dušegubka * Glas urednice Cicibana mi iz slušalke razlaga, kakšne prispevke za svoje najmlajše bralce si še posebej želijo v naslednjem letniku. Moje pesmice, o katerih se dogovarjava, naj bodo torej radožive, iskrive, zabavne, igrive, hudomušne in sploh še bolj take, kot so jih bralci že vajeni. Pred mano na mizi leži časopis in v njem fotografija s kosovskega bojišča. Deček, vrstnik mojih malih bralcev, je z obrazom za zmeraj obležal v blatu. Na pol sezuti ceneni gumijasti čeveljci so povsem taki, kot sem jih pred časom videval tudi v naših trgovinah. Obraz starca, ki se ozira nad truplom, je prazen in odsoten. Pod fotografijo je redaktor zapisal samo stavek: »Kratko življenje in okrutna smrt,« Pa vendar se mi ta natančna in neizprosna prozaičnost zareže v razmišljanje in mi ostane tudi še potem, ko urednici seveda obljubim pesmice in odložim slušalko. Ali bom obljubo tudi zares lahko povsem izpolnil, pa se niti ne skušam vprašati? Ali pač. Ustvarjalna blokada, ki jo začutim, pravzaprav ni nekaj tako zelo novega in posebnega. Že na začetku maja je pesnik Milan Vincetič napisal čudovito ljubezensko pesem, ki govori prav o tem. Medtem ko se ta naša ravnina razpira v vsakršnem brstju in cvetju, ko si naša dekleta razgaljajo ramena in izvabljajo naše poželjive poglede, letijo nad njo dan za nočjo letala, ki nekomu nosijo smrt, A vendar - Eros in Tanatos sta pač že stalnici v poeziji, ki smo ju zmeraj čutili, saj na sto in sto načinov je bilo mogoče reči, da se šele ob smrti zavemo življenja. Toda, ali gre ob paradoksih, ki jih tu in zdaj živimo, res samo še za pesniško občutljivost ali vprašanje poezije? Najverjetneje je dejstvo: tistemu, ki bo o tem razpravljal, bodo zlahka rekli, da moralizira, Sam pa se vendarle čudim - saj tudi čudenje je navsezadnje imanenca pesnenja -kako prostodušno ali vsaj na videz prostodušno naša javnost spremlja vso morijo. Nemo, brez resnih komentarjev, intelektualistične razprave, civilno-družbene pobude in vidnih humanitarnih akcij zremo, kako se neki »kao dalnji* svet sesuva, Jg to pogled starce, s fotografije nekaj veliko bolj^ 9 tipično našega, i Dušegrejka - v ruskem okolju, nekdaj -^nska jopica brez rokavov in gumbov Dušegubka - med drugo svetovno ^Q/no - posebno opremljen avtomobil Uničevanje ljudi s plini DESTRUKCIJA SVETA Mesec ljubezni je deževen, prešit z bliski, ozvočen z grmenjem in nočnimi letalskimi zvoki, Vreme je nestabilno. Življenje je obrobljeno z razmišljanji o »biti ali ne biti«, namesto da smo vsi do komolcev globoko v ljubezni. Sedeli smo na skromni terasi ob brežiški nakupovalni hiši, kjer so so neumni štirje ljudje od petih Glede na rast populacije bi bilo to danes skoraj pet milijard ljudi. - Jaz potrebujem potem samo še dva, se je naglo oglasil Jure, midva pa sva njegovo željo preskočila... - Izobraženci mislijo, da je večina neumnih ljudi med tistimi, ki po kon- usluzbenciSlovencikupcipavglavnem čanih uradnih urah prihajajo čistit in Hrvati. Trideset kilometrov od Zagreba, pospravljat, ker imajo nizki 1Q (inteli-deset od državne meje Bili smo na genčni kvocient}. Če bi testirali skupine izletu, združili smo prijetno s koristnim, poslancev, študentov in profesorjev, bi Jure si je kupil brivski pribor, vse od ugotovili, da je odstotek neumnosti pri britvic do parfuma Trdil je, da je to v njih prav tako visok kot v prej omenjeni Sloveniji trideset odstotkov ceneje. Dra- skupini. go je listal srbske časopise. Oko nam je obviselo na naslovu; Destrukcija sveta. Namesto časopisov si je kupil merlot. Jaz sem skočil na pošto in potem sem ju povabil na pasulj, tako je namreč pisalo kletke? - Se šališ? se je zamislil Jure. Drago pa ni popustil. Dihal je naglo, sproščeno, njegova zgovornost je dobivala krila. Se je počutil kot ptica zunaj na jedilni tabli pred vhodom v res- - Kako hudiča potem ločiti bedaka od tavracijo. Slovenski grah je izginil kdo nebedaka? sem vprašal. ve kam, pasulj je bil najbrž nostalgija za srbskimi oficirji, ki so po vojni v Sloveniji - Neumnega posameznika spoznaš po tem, da prizadene drugega človeka zapustili Brežice. Vendar ne vsi. Tisti, ki ali skupino ljudi, da bi si tako zagotovil so ostali, so prav tako hodili na pasulj. nekakšno smešno prednost, rezultat - Ne razumem. Komaj prestopim takšnega vedenja pa je uničenje samega mejo, imam občutek, da lažje diham. Ko sebe. da je z mene odpadla peza življenja, - V Zagrebu delaš, tu si gost. - O kom pa govoriš? O Miloševiču? A res moramo iz zanimivega pogovora Jure, ki je imel vedno polno prgišče preskočiti takoj na politiko? duhovitih šal, je razklenil dlan. - A ti, Drago, veš, katero mesto pri nas je najboljše? Pogledala sva ga, saj sva vedela, da je pravilen samo en odgovor. Njegov. “ Delovno mesto! - Saj se ne pritožujem, se je opravičeval Drago. - Oba sta zajposlena, razen denarja - Nobenega imena nisem omenil, se je branil Drago. - Daj, razvij misel do konca. - Pametni ljudje vedno podcenjujejo količino destrukcije neumnežev. Kar naprej pozabljajo, da je druženje z neumnimi ljudmi skoraj vedno predraga napaka. - Pomeni, da je neumnež nevarno vama ničesar ne manjka. Če izvzamem človeško bitje? sem vrtal dalje in se zazrl pamet. - Danes pamet nič ne velja. Uspešni v grah, ki ga je prinesla natakarica. Tri porcije. grah, pametnejši od tistih, ki tega ne počnejo. - Danes so najbolj cenjene inteligentne barabe... - Če se s politiko ukvarjajo tepci, pride do destrukcije. - To vemo vsi; ni vsak rojen za poUtiko. - Gospod Cippoli je imenoval neumnost faktor sigma. Prepričan je, da je neumnost v času in prostoru konstantna. Stalna. Priznajta: naša družba, meje tukaj niso pomembne, ima visoko raven intelektualcev. Socialni padec je značilen zaradi številnih barab. Živimo v družbi, ki je znana po visokem faktorju neumnosti med ljudmi, ki so na položajih in po visokem deležu nesrečnikov med ljudmi, ki niso na položajih. - Ti govoriš o sebi, o naju? je naglo vprašal Jure. - Srbi so priznali destrukcijo, lahko sta prebrala v časopisu ... - Grah je poceni in odličen, je dodal Jure in vzel tretji kos kruha. Kot pravi Dalmatinec si je meso v grahu pustil za konec malice. - Srbi so »nebe^ narod«. Vse so rekli, predvideli. Spomnita se Petrovičevega ruma Kmalu bo konec .sveta... Pavlovič je posnel film Ko bom mrtev in bel, Kusturica je posvetil Beogradu film Podzemlje. Danes so vsi Beograjčani, cela Srbija v kleteh. In to ponoči, brez elektrike. - Underground... - Tu sta še filma (.epe vasi lepo gpruc in Rane... - Manjka pika na i; Belina jutra. Poraz. Kapitulacija... - Balkan je otok, ki se je odtrgal od pametne celine in odplaval kot čoln na I u 'ici k’ i odprto morje negotovosti ... Srbi so postali Robinzoni našega časa. - Sami pa tudi drugi bodo zdaj na-pisali na kupe knjig. - Mene zanima, kaj bo, ko se bo to bombardiranje končalo. - Mladinske delovne brigade, kolektivizacija, skupne kuhinje, črna kava in polenta, udarniške značke in hrepenenje po tistem, kar je bilo ... - Vse je relativno. Srb, ki se je zgubil na območju zunaj svoje ožje domovine, je vprašal, kako bi najlaže prišel v Beograd. »Pojdite z avto- so pokvarjenci, neumneži, barabe. - Slišal sem nekaj o tej ,stupidologiji’. - Neumnost je univerzalna. Ne potrebuje ne fakultet, ne profesorjev, ne državnih nagrad niti literature. - Prav imaš. Neumnost je univerzalna. Brez meja. Sumerijci so že davno pred nami zapisali na glineno tablico: Kamorkoli se ozreš, povsod so tepci. - Prekmurci imamo boljšo besedo: ,duplin’ za Goričanse, ,dundek’ za Marke. - In kako bi to definiral? Kakšna je razlika med ,duplinom’ in slovenskim butalcem? je vprašal Drago, ki sem ga z leti uvedel v skrivnosti slovenske književnosti. - .Duplin’ je človek, ki misli počasneje od drugih. - Prav o tem je upokojeni profesor na Berkeleyu v Kaliforniji C. M. Cippoli napisal obsežno študijo. Dokazal je, da - To je preširok pojem, je dodal Jure. So ljudje, ki so neumni le kdaj pa kdaj. Recimo v maju... - Ibdi pameten človek lahko kdaj pa kdaj zagreši kakšno neumnost. Kupiš, preplačaš star avtomobil. Napišeš kakšno ljubezensko pismo, pa ne dobiš odgovora. Skregaš se in potem ti je žal sem kar na pamet našteval. - Prav zaradi tega ločuje gospod Cippoli štiri vrste ljudi: nesrečne^, ki v glavnem škodujejo samemu sebi, njihova dejanja pa so koristna samo za nekoga drugega; intelektualce, njihova dejanja niso koristna samo zanje, marveč tudi za druge; barabe, njihova dejanja so koristna zanje in neprijetna za druge; na koncu so neumneži, ki sem jih že omenil. - Si končal? Drago je pokimal. Začeli smo jesti. Nekje sem prebral, da so ljudje, ki jedo busom do Splita, tam se vkrcajte na ladjo proti Avianu, od tam imate vsake pol ure letalo v Beograd!- - Črni humor, je rekel Drago, Jure l< pa se je samo namuznil, si obrisal ustnice in naročil točeni zlatorog. - Daleč od ponorelega sveta. - To je tukaj, je dodal Drago, in spd svoj merlot. Pogledal me je in se opravičil; Črno pijem, ker sem otožen. - So ljudje, ki pijejo črno vino do konca življenja. Kot zdravilo, da pozabijo. - Kar naprej razmišljam o teh štirih tipih ljudi. Kaj so bili štirje jezdeci Apokalipse? Nesrečnež, intelektualec, baraba in tepec. - Apokalipsa zdaj ... Tbdi to smo že videli - In peti jezdec Apokalipse je strah! Branko SOMEN Pen VESTNIK 44 maj '99 LUDVIKA TOTHA IZ BAN UTE Pisal sem V RDEČO II Kavčiču, Krajgerju, Šetincu, Omanu Ura je že krepko čez polnoč, ko skuša iztočiti zadnje kapljice posebne lendavskogoriške črnine, ki po njegovih beseda zelo prefinjeno izvablja še tiste skrivnosti, ki jih nerad izdajaš. •Ne vem, morda si zadnje Čase prevečkrat natočim Črnine, ker bi rad vsakemu pokazal svojo korenspodenco, ki ima začetke v sedemdesetih letih,« pravi Ludvik Toth iz Banute, ki je zaradi svojega večnega nemira in težnje po čim večji kmetiji marsikomu trn v peti. Pripoveduje, kako sta z bratom končala nižjo gimnazijo in potem bi moral v višje šole, a meni, da ni bil preveč odprte glave za učene stvari. Drugi so po desetkratnem branju že znali vse pesmi na pamet, on pa se je ves dan z minimalnim uspehom gulil iz knjige. Takrat se je odločil, da bo kmet, a ne kakršen koli, farmar bo, s toliko zemlje, da ves dan ne bo mogel obhoditi svojega posestva. In od tistega časa je za naše razmere bogat kmet, ki še pri sedemdesetih letih sanja o svojem ranču, in prav je letos najel velike površine, da bo sadil buče. Pravi, da žena in hčerka negodujeta, saj je s cvetličarstvom tudi ogromno dela, a kaj, ko so sanje vedno bolj vabljive. »Sanjate o ranču, po drugi strani pa večno tarnate o brezizhodnem, katastrofalnem položaju kmeta, ki so ga v prejšnjem režimu zatrli, m tudi zdaj ni vse tako, kot ste zamislili v časih, ko ste Ivana Omana nagovarjali, da bi po madžarskem vzorcu ustanovili stranko malih kmetov. »Malo hudo mi je priznati, da vse ne teče kot bi zeleh.« »Pa ste to napisali v pismu, kot ste prej velikokrat štorih, ko ste svoje probleme, tožbe namenjati Šetincu, Krajgerju, Janku in Jožetu Smoletu, Ribičiču in drugim,..« pokažem na zajeten šop pisem, naslovljenih na nekdanje najvišje republiške veljake. Potegnem orumeneli list iz kupa in začnem brati: »Dragi tov. Stane K., predsednik! Ko ste bili pri meni na obisku, sem opazil, da Vas zanima stanje v kmetijstvu in glede reševanja teh problemov ste zainteresirani. FTepričan sem, da ste za preobrazbo našega kmetijstva, si prizadevate, da bi bil kmet vedno bolj zadovoljen in ga skušate izvleči iz i'. ti-” 9' S Drugi so pisali ljubezenska pisma, Ludvik Toth pa politične traktate, ki jih je pošiljal političnim veljakom, ki bi po njegovem lahko zagotovili boljšo politiko. Še danes je prepričan, da politiki ne dobijo prave slike o stanju na terenu. Njegova korespondenca obsega kar zajeten šop pisem. CTWE y nOCETH CJIOBEH^MKOM 3£MAOPWlHKKy Ljutomeru sem zahteval, da me sprejme, in ko sem mu pojasnil svoj problem, sem mu predlagal, da vse zapišem in mu pošljem. Moje pismo je obsegalo osem stremi in kmalu sem po sodni poti dobil svoj denar...«išče v zajetnem kupu referat, ki se ga ne bi sramoval niti predsednik kakšne boljše zadruge. »Sedaj se prav tako dogajajo krivice, ali pišete tudi novodobnim veljakom in politikom?« »Bolj malo, vseeno bom enkrat na Janšo naslovil daljše pismo, ker mislim, da bo na naslednjih volitvah zmagal. A kaj, ko bo takrat že vse izgubljeno. Zdrava kmečka pamet mi pravi, da v tej državi ne gospodarimo prav,« postaja previden pri izjavah, še posebno, ko ga vprašam, zakaj je šel na barikade za žito, za mleko in tudi sam je ustanavljal takratno kmečko zvezo, kmalu presedlal na ladjo zelenih, ki pa se je neslavno potopila ob asistenci nekaterih, zato ker so po njegovem mnenju strankin denar porabiti za nakup mlina, namesto da bi Zakaj za vraga pa je treba nadaljevati šolanje v avstrijski gimnaziji, sem se spraševala, kadar smo se po naključju pogovarjali o tem, da se kar nekaj prekmurskih in pomurskih osnovnošolcev odloči in se napoti v rdečo / da ne bo pomote, taka je samo barva fasade/ gimnazijo čez radgonski most nad reko Muro in se ne prevaža, prestopa in čaka na prenapolnjene avtobuse, ki jih popeljejo tja do »naših« gimnazij v Murski Soboti ali v Radgoni. Potem sem se srečala in zaklepetala, pošteno zaklepetala, z vsemi tremi našimi gimnazijci, ki se s tostran mostu vsako jutro napotijo v gimnazijo na ono stran - v tujo deželo Avstrijo. In ko sem se vračala od Mira in Branimirja Nikoliča ter Marka Kosa sem se spet ' spraševala - le zakaj za vraga so samo trije?! Ja, čudno, kako znamo soditi, ko pravzaprav ničesar ne vemo in kako presenečeni smo, ko nam povedo le nekaj malega, pa moramo na hitro spremeniti mnenje. če mislite, da so snobje ali vazici ali kaj posebiiega, če mislite, da hodijo tja čez zaradi staršev, se presneto motite! Prijazni, vedri, polni smeha in dobre volje so moji sogovorniki, pa Mirova in Branimirjeva mama, ki je bila z nami/in nam sprotipekla imenitne rogljiče/in Mirovo dekle Nataša, ki je tudi ves čas pogovora intenzivno sodelovala. Najbolj zgovoren je bil zagotovo Miro, Ne samo zato, ker je najstarejši, eunpak najbrž zato, ker preprosto tak je, mogoče malce tudi zato, ker ga je ves čas pogovora Nataša držala za roko, pa se je počutil bolj možato. Bil je imeniten sogovornik in od njega sem izvedela vse! »Za gimnazijo, mi je svetoval oče. Nič me ni silil, samo razložil mi je nekatere prednosti in pomanjkljivosti in jaz sem se navdušil. Vpisal sem se na gimnazijo in Še dodatno I ^^CejbaK/ Tot/ noTpeOHO je J Ffle je BMiue 3eMA»e apyra noJioBuna lUHHipteT« — Ako xoky Ra oc-TaneM ceJtaK, MopaM na HBsecTHpaM J ■»j JbvčiiRa, 4 )>•.« a cic»HX jpjoKHje OJ Kja-CR4Hor ce.i»a«a. ArpapHU MaKCavyM u tiHiBe CTaapB ra m HMTepecyjy. Hy JR coejejao bbJ? it C«oj> «JH r«™««. TO KOA ceAiK« Če» neKanjcKor oi (M 3eu3^ ... J 10 CpCJCTBO M rypa«ia n A*Mjer aoJatki, c m nVflHU 3ApaaCTl je Tot« 6pir p H- :kb TeKRB« H>««y vohtao k 6 c 6k C o 3 11 Pred 27 leti |e za srbski dnevnik »Politika* govoril o absurdnosti zemljiškega maksimuma. ! naravovarstveni strokovnjaki v obliki krožkov in shodov pros-j vetljevali ljudi, dvigovali ekološko in socialno zavest Iju^ na vasi. Zelenim je obrnil hrbet, trenutno je še neodločen, a je na strani opozicije. »Z Ivanom Omanom ste hoteti v nekatere skupne akcije,« »Njega poznam še iz časov, ko sem hodil Ljubljano na seje takratne Socialistične zveze.« Nekaj brska po kupu in bere: »Spoštovanj g. Toth! Lep pozdrav! Prejel sem Vaše pismo in moram reči, da z velikim veseljem in zadovoljstvom berem, da imam v Prekmurju kolega, ki ravno tako misli kot jaz. Seveda je veliko vprašanje, kaj lahko napravimo. Jaz sem pred nedavnim napisal precej oster članek v Gorenjski glas, ki je ’ bU v celoti objavljen. Res bi bilo prav, da se nekako domenimo. Prišel bom v Radgono z našo zadrugo (sem predsednik zaostalosti. Z Vami sem enakega mišljenja. Živim med kmeti, zadružnega sveta). Ko bom vedel datum in uro, bom sporočil, opazujem njihovo delo, način gospodarjenja njihovo mišljenje najbrž kar po telefonu. Do takrat na svidenje in lep pozdrav, Ivan Oman, Zminec 12,64220 Škofja Loka...« in poglede na stvari, zato bi Vam skušal v teh zadevah pomagati. To pomoč Vam ponujam zato, ker ko greste na teren, Vam,servirajo’, kažejo tisto, kar je najlepše in najboljše, večkrat Vam dajejo netočne podatke z nekim že vnaprej »Kaj je bilo zapisano v vašem pismu?« »To je bilo 1987. leta in jaz sem že takrat razmišljal o neki trdnejši, od Socialistične zveze ločeni, neodvisni kmečki zvezi. Mama: razlika med našo šolo In avstrijsko je tudi ta, da moram dnevno pripraviti za vsakega po šest sendvičev in dva litra čaja, da odneseta to seboj, saj ' izmišljenim ciljem. Torej večkrat ste v situaciji, ko Vam lažejo nekakšni stranki drobnih posestnikov. Ko sem slišal, da nekaj ati ne upajo povedati resnice...« »To je pismo za Staneta Kavčiča. Njega so pred 27 leti podobnega ustanavljajo na Madžarskem, sem se udeležil ustanovnega kongresa Neodvisnih mahh posestnikov in pripeljali k nam na ogled naše kmetije, a kaj, ko so ga hitro marsikatera njihova ideja se mi je zdela sprejemljiva tudi za odstavili. Nekje sem prebral, da je prehiteval svoj čas. Mislim, da bi on lahko veliko storil za Slovenijo, Na splošno, ti politik) naše razmere « »In če primerjate današnje čase in tisto obdobje, ko ste pisali niso bili tako slabi in imeli so razumevanje zamalegačloveka, Kavčiču, Šetincu in še kakšnemu drugemu politiku stare a kaj, ko se je kmetijska politika delala v občinskih pisarnah garde, kaj menite, kdaj je bilo lepše in boljše?« ga vprašam tja in v partijskih celicah. V času Franca Šetinca so me hoteli ogoljufati za premijo pri pitani živmi. Ob njegovem obisku v v en dan, saj vem, da ne bo odgovora. »Najlepše mi je bilo takrat, ko sem kot fantič z dedom luščil I H. J .1 A- , ( Z c-'n 7 - I I i ( 4 ‘V J I koruzo na podstrešju in je nedaleč od naju kraljeval čeber s prekajenim mesom. Ko je stari oče v temnejšem, zakotnem delu iskal storže, sem ugriznil v slastno meso in spet poslušal njegove nauke, da naj se pazim, kakšno ,deklino’ si bom izbral, pa da ne bi kateri napravil otroka, ker takrat bi se moral pod prisilo ženiti. To so bili lepi časi, bili smo enako revni...« pravi in hudoipušno pogleda svojo ženo, ki ga skozi smeh okara in pravi, da bi rajši užival svojo pokojnino, ne pa da mu še pri sedemdesetih hodi po glavi politika »Vedi, da so ti papirji, ki jih hočeš zažgati, zgodovinski dokazi nekega obdobja in v njih je zapisan tudi moj krneč- (iyki boj,« pravi in me proseče Odgovor na pismo iz leta 1987, v katerem je Ivanu Omanu predlagal ustanovitev Zveze pogleda, kot da hoče potr-malih posestnikov. Je Toth, podobno kot Stane Kavčič, prehiteval svoj čas? w ditev za svoje besede. malic in kosU tam ne poznajo! na elektrotehnično šolo, To je tam mogoče in še zelo zainteresirani so, da se čimveč dijakov tako odloči. Končal sem gimna'i:ijo, zdaj obiskujem šolo peto leto, to je pravzaprav samo strokovni del, saj si bom v tem letu pridobil poklic tehnik elektronike. Lahko se bom vpisal na katerokoli fakulteto, a o tem še ne razmišljam, saj moram narediti najprej zaključne izpite, ki so zelo težki, potem pa । bomo videti!« Ko so mi fantje pripovedovali, kako in kaj je s šolanjem v Avstriji, je vse zvenelo prav preprosto. Pa saj tako tudi je, mi je zagotovil Marko Kos, ki končuje tretji letnik gimnazije: »Meni je bilo malo lažje, ker je bila na tej šoli pred menoj že sestra Lidija. Zase sem vedel, da bom prvi letnik zagotovo ponavljal, saj sem nemško znal bolj slabo, kolikor se pač naučiš v osnovni šoti, o angleščini pa nisem imel pojma. Tam pa dajo največji poudarek prav na jezike. Odločil sem se, da se hočem naučiti nemško in angleško in zato sem se sploh podal sem. Zadal sem si svoj cilj. Na sprejemnih izpitih po njihovih merilih seveda ne bi dosegel dovolj točk, da bi me sprejeti, ampak za tujce imajo malce drugačne kriterije,« Menda si želijo biti čimbolj mednarodna šola, to pa pomeni v vsakem razredu vsaj dva učenca iz tujine/tukaj smo jim tudi mi kot tujci še kako po godu.../ in tako so se dogovorili z ravnateljem ali direktorjem, kakor se pač tistemu gospodu, ki je glavni, tam reče. Starši so pristali, da tvegajo, fantje so obljubili, da se bodo potrudili in potem je šlo, kakor je pač šlo. »Šlo je tako, kot smo vedeli, da bo šlo!« se je zasmejal ■ Marko, »Saj drugače ni moglo iti! Jaz sem prvi letnik ponavljal, Branimir tudi, samo Miru je šlo v redu. Ne vem sicer, kako bi to komentirali tisti, ki sem jim je zdelo čudno, da smo se vpisali v avstrijsko gimnazijo, ampak jaz pravim: saj tudi pri nas ponavljajo v gimnaziji, pa nikomur niti na VESTNIK 45 Pen maj ’99 «■ i GIMNAZIJO NA DRUGI STRANI MOSTA misel ne pride, da bi imel kakšne pripombe! Zase vem, da sem se v tistem letu naučil nemščine m angleščine, pa poleg še latinščine toliko, kot se je ne bi tu nikoli! In s tem sem svoj zadani cilj vedno bolj uresničeval.« Je pa res, da fantom ves čas stojijo ob strani starši in jim pomagajo. Ali kakor pravi Marko. »Saj so vedeli, da nam ni I H?- lahko, kaj bi nam še oni težili!« Pouk je vsak dan, tudi v soboto, avtobusne zveze so dobre, na tej strani mostu prekmurski vozniki tudi štoparjem radi ustavljajo, tako da problemov s prevozi ni bilo, učbenike dobijo brezplačno /zadnje leto plačajo kakšno desetino cene, kajti tudi v sosednji Avstriji imajo »varčevalne ukrepe/, šolanje je zastonj, gimnazija je mednarodno priznana. Res pa je treba več in temeljiteje delati, če že zaradi drugega ne, predvsem zato, ker vse poslušaš, se učiš in pogovarjaš v tujem jeziku. Zdaj se je začel moj »zakaj za vraga v avstrijsko gimnazijo- ■ že spreminjati. In fantje so se mi zdeli vse večji frajerji in ' spraševala, zakaj se nihče med njimi, nihče iz njihove šole, vedno bolj sem jih občudovala in lahko vam stoodstotno zagotovim, da res niso prav nikakršni frajerji ali snobi. Res ne! So pa malce bolj resni sogovorniki. Pa seveda še vedno polni mladostne razigranosti, razmetava jih kot vse 17- in 19-ietnike Kot pravi najmlajši Branimir, ki mu lahko samo starejši brat Miro reče Brani: »Mentaliteta mojih avstrijskih sošolcev v Avstriji, ampak zase moram priznati, da ne bi imela I« Miro: fino, da je Nataša doma iz G. Radgone, tako da mi je pot do šole krajša, saj velikokrat prenočim pri njej. Gornji Radgoni in povedala je, da se je sama večkrat ni odločil za enostavno in preprosto pot do gimnazije, ki je oddaljena samo pet minut, ampak so vselej vsi odhajali le v Ljutomer ali Mursko Soboto. »Nihče nam nikoli o tem ni ničesar povedal, o tem se sploh ni govorilo. Meni se zdi prav fino obiskcvati gimnazijo je bolj čudna! Mi je pa že naša balkanska bolj všeč. Ce mi je bilo zakaj žal, je bilo to zaradi prijateljev, ki so ostali tu in le ti so res pravi prijatelji. Tam pa se s sošolcem na primer srečaš v mestu, rečemo kakšno besedo, gremo morda celo na pivo, si plačamo vsak svoj kozarec in se poslovimo. Taka prija- poguma in bi se za to težko odločila. « Najbrž je res potreben pogum, pa tudi zaupanje vase. Za take ali drugačne izzive je tako ali tako treba vedno malce tvegati in moji sogovorniki, čeprav mladi in polni mladostnih trditev in nam odraslim malce nenavadnih razmišljanj, pa so vseeno vsi enakega mnenje, ko jih teljstva!« ... . . Prava prijateljstva ostajajo torej na tej strani mostu, življenje povprašam, kaj bi svetovali starsem ali osnovnošolcem, ki pa jim v glavnem teče na oni strani, saj so skoraj vse dneve v bi jih prosih za svet ali naj se vpišejo v gimnazijo na oni šoli. Prepričani so, da so avstrijske gimnazije veliko bolj težke in zahtevne pri poučevanju jezikov in matematike, saj pri teh štirih predmetih profesorji največ zahtevajo in so najmanj popustljivi. Drugi predmeti pa! Oh, mala malica, vsaj za šolarje, ki pridejo v to gimnazijo s te strani reke Mure. »O fiziki, kemiji, zgodovini nimajo pojma in jaz seveda z strani mostu ali naj vztrajajo na tej strani. Miro;« Če nam že vsi pripovedujejo o tej Evropski uniji, potem se mi zdi prav, da bi se tudi šole bolj povezovale, prepletale, saj bomo konec koncev kmalu vsi na istem. In takrat mislim, da bomo imeli morda malce več prednosti tisti, ki bomo znali več jezikov Sicer je pa tveganje majhno. njimi vred ne,« mi zavzeto razlaga Miro. »Vsaj moje izkušnje Če ne gre. se lahko prepišeš v slovensko gimnazijo, po in moje mnenje je tako!« Marko m Branimir se strinjata:'’Ampak zato so pa toliko bolj pobesneli pri nemščini, angleščini, latinščini in matematiki!« Ob vpisu se lahko odločiš za več smeri, Marko se je za glasbeno, Branimir za računalniSto. Marko bo hodil v šolo čez most štiri leta, Branimir pet. Tisto zadnje leto je namreč končani šoli v avstrijski Radgoni pa lahko študiraš, kjer hočeš; pri nas ali kje v tujini.« Nikoli niso obupali, čeprav priznajo, da jih je marsikdaj malce zvijalo. A bili so trmasti in taki bodo ostali. Sicer pa so to edini trije »tujci« na gimnaziji v avstrijski Radgoni. V eni generaciji doslej jih je bilo največ šest. Upajo, da jih bo v prihodnje več. Če kdo želi, da jim kaj več povedo, kako je dodatno strokovno izpopolnjevanje, Branimir bo postal tam na oni strani, bodo to radi storili immu svetovali. Pri računalniški tehnik in hkrati gimnazijski maturant, Marko tem nič ne olepSujejo stvari in se nič ne hvalijo, sploh pa se za nič nimajo, kot so jim to hoteli kdaj pa kdaj naprtiti bo dobil le potrdilo o končani štiriletni gimnaziji« Miro bo šel študirat, skoraj gotovo, čeprav mi takole malce »prijazni« sošolci ali njihovi starši. Marko:« Kaj bi bili kaj posebnega! Za kaj bi bili snobi! Učim se isto kot moji prejšnji sošolci tu, šola ni nič dražja, učenja je veliko m nekje se pač moraš šolati. Vsakemu, ki ima rad jezike, bi svetoval in priporočal, da se odloči tako, potoži, da ima včasih šole in učenja kar malce čez glavo, saj pravzaprav sploh ne pozna več prostega časa. Pa še deklina /tako ji sam ljubkovalno pravi/ Nataša je medtem že končala gimnazijo v Ljutomeru, je študentka in lahko bi bila več skupaj. A kaj hočeš bo pač treba končati kar si začel: »Ja,pa tudi škoda kot sem jaz. Je pa nekaj res: jeziki ti morajo ležati vse drugo bi se mi zdelo, Če bi se pet let takole mučil, pa potem ne bi to p" " "" ""7’'-------------------"" "7'’’'- p-—'’. — unovčil še s študijem na fakulteti. In najbrž bom odšel na študij mi iz one strani mostu, kot moji sosolci na tej strani Vsi pa se da. Čez ta štiri leta se bomo že nekako prerinili, tako 11 Lepo mi se Je prvem testu iz latinščine, ki je b koncu po slovensko napisal®- » '' Gr^ec. Kaj pa vem. Pa tudi^ja, ampak ne v ‘‘Niti slučajno!« se zasmeje Marko ...... Avstriji! Jaz sem šel tja samo zato, j2poinil, študiral babica hišo in bi lahko bi plačevali toUko za Lidija in to bi bil res f^^učim tujih jezikov. To obljubo sam pa doma ali v Zagrebu, kjer ima Pfi njej stanoval zastonj. Tako starši ne ^^cij študij. Zdaj študira v Gradcu že sestra finančni šok, kaj se vam ne zdi?« Z mamo Ivano razmišljamo, zakaj se pi se odločil, da se Marko: pri nas nekako "preguraš# skozi vsa štiri leta, matiura ali zaključni izpit pa je šok. V Avstriji je drugače: vsako leto sproti je šok, ko končaš četrti letnik, z vpisi na fakultete ni problema. imamo pnbližno enake probleme in vsi imamo sem pa tja vsega poln kufer. Ampak meni ni žal, da sem se omočil, hm Bom se. To je zagotovo posebna šola življenja, ki mi bo še in še koristila!« Če mislite, da je to reklama za avstrijsko gimnazijo, ste zapis mojega klepeta s tremi prijaznimi fanti razumeli narobe. Je pa vsekakor res, da mi je vedno manj jasno, odloča za študij v avstrijski Radgoni. ^^^Tinovno ''ar 16 Rnln nretežka Nataša ie obiskovaia" gy2aprav več mladih zakaj so tam samo trije in zakaj naj bi bili nekaj tako ,e,du7ahH posebnega, da bi bilo to branje o njih zanimivo tudi za vas. je šola pretežka. Nataša je šolo v Tanja Pirš Poziv k amnestiji iz leta 1961 se je ohranil vse do danes v več kot 150 državah in gibanje za zaščito in promocijo človekovih pravic je zavelo tudi na prekmurska tla. Iniciativna skupina Amnesty International (v nadaljevanju Al) je pripravila predstavitveno predavanje z namenom, da se tudi v Murski Soboti ustanovi skupina Al, saj obstajajo skupine že v večini slovenskih pokrajin. Pregovor, da je bolje prižgati svečo kot preklinjati temo, je bil nekakšen vodilni slogan, ki nas je motiviral pri pripravi predstavitve, še posebno v sedanjem vojnem razpoloženju v bližnjih državah. 7i/dZ Vlado Kreslin član An2nesty International! Aimwsty International - zarota upanja tudi v Murski Soboti Tako se je 10. aprila v predavalnici Zavoda za zdravstveno varstvo v Murski Soboti zvrstilo predavanje z diapozitivi in videom, obiskovalce pa sta v svojem govoru pozdravila tudi vršilec dolžnosti predsednika slovenske sekcije Al Gorazd Tivadar in generalna sekretarka Nataša Posel. Združili smo prijetno s koristnim in priložnost izkoristili tudi za podpisovanje peticije, katere namen je, da bi ZDA sprejele Konvencijo o otrokovih pravicah in da bi ukinile smrtno kazen za mladoletne prestopnike. Druga peticija pa je bila proti policijskemu nasilju prav tako v ZDA. \ v I Zbrano je bilo žalostno majhno število podpisov in ob tem se postavljata vprašanji, ali smo Prekmurci edini brez občutka solidarnosti in altruizma ali pa se zaradi velike zaposlenosti takih prireditev ne moremo udeleževati. Slednje glede na to, da se je gibanju Amnesty International pridružil naš najuspešnejši prekmurski glasbenik Vlado Kreslin, potem ne bo držalo. Kajti preden ti uspe z njim v miru govoriti, ga zmotiš med snemanjem ali gledanjem njegovega koncerta, pa še takrat z dojenčkom v roki in obiski v hiši. Tako mi je povedal, da je za Amnesty International prvič slišal že pred leti, da pa se je včlanil leta 1990 na njihovem dobrodelnem koncertu v Ljubljanskih Križankah. Takrat je bil tudi prvi javni nastop Beltinske bande. Ob tem je pripomnil; »Vsako dejanje oziroma organizacija, ki pripomore, da se brani potlačene, zapostavljene in izkoriščane, je vredna hvale in verjetno zaradi tega tudi vsak pristopi.« Kot simpatizerju malih ljudi oziroma Romov se mu zdi, da so le-ti večkrat žrtve kršenja človekovih pravic, kot zgled pa je navedel, da jih mečejo iz njihove kupljene hiše. Tudi sama sodišča so po njegovem mnenju slabo organizirana, saj so čakalne dobe reševanja kršitev predolge. Kot se za člana Al pričakuje, je tudi Vlado proti smrtni kazni. Če je pritisk javnosti pred stoletjem prinesel enakopravnost sužnjev, mora zdaj človek vztrajati Še pri tej isti svoboščini, ki si jo je izbojeval za svoje telo, tudi za svojega duha - s Prekmurci ali brez njih. I i I, I 11 i Člani prekmurskega gibanja Al med predavanjem o učinkovitosti pisanja apelov. I maj '99 po Pen tepanje \^STNiK 46 Pri nas v Murski Soboti je bilo Še precej mrzlo, ko se je Ivanka Ajlec s prijateljico Sabino z Dunaja napotila na potovanje v tople kraje - na Tajsko. Ker je turistična delavka, že deset let je zaposlena v Zdravilišču v Moravskih Toplicah, jo je na poti zanimalo tudi, kako je urejen turizem v tej azijski deželi. Bila je navdušena, predvsem nad prijaznostjo ljudi in njihovo prip- TEMPLJI, MENIHI IN k' '«■ s \ /i V 7 K ; f « Ženska iz gorskega plemena Karen, ki je znano po posebno umetelnem tkanju svile, se je podala prodajat nekaj svojih izdelkov. Otroka je seveda morala vzeti s seboj. Buda je nekakšen zaščitni znak Tajske, v vseh templjih ga lahko občudujete in slavite in eden je lepši in mogočnejši od drugega... ravljenost tujcu vedno priskočiti na pomoč in pomagati. O vseh številnih zgodovinskih znamenitostih in lepotah pa je zapisala v temle kratkem potopisu. Hoteli so bili na vsej poti imenitni in zelo moderni, a sta bili Ivanka in Sabina vseeno najbolj navdušeni, ko sta neko noč prespali v prav posebnem hotelu, ki ga je sestavljalo nekaj na vodi pozibavajočih kolib, seveda skrbno prirejenih za turiste. Na sliki vidimo, kako imenitno sta se zabavali na •majhni terasi* nad vodo... s d Prizor iz tovarne za tkanje svile. Tako kot delavka na sliki, tudi vse drugo delajo ročno. Tajska svila je namreč zelo znana in cenjena po vsem svetu in eden glavnih izvoznih izdelkov te dežele, ki se po proizvodnji svile uvršča na drugo mesto na svetu. ' h I (< .■ What Phra Keo - kraljevski tempelj, je najbolj znamenit tempelj na Tajskem. Stoji v Kraljevi palači v Bankoku in je resničen prikaz moči in pomembnosti nekdanjih kraljev in mogotcev. Vse vhode stražijo mogočni stražarji, ki so v svoji velikosti in strogosti prav zastrašujoči. Ljudje gorskega plemena Meo živijo zelo primitivno in skromno. V glav- ' nem pridelujejo zelenjavo in gojijo ro& in s tem se tudi preživljajo. Še ruševine templjev so skoraj praviloma mogočne in vredne ogledal A kaj, ko jih je na Tajskem toliko, da na koncu, ko pregleduješ fotografije, včasih sploh ne veš, kateri tempelj si stikali Sloni na sliki so učenci prave »slonje Šole*. Bill smo presenečeni, ko smo zvedeli, da imajo za te živali v goratih predelih Tajske pravo solo. Domačini jtii urijo za pomoč pri njihovem vsakdanjem delu. Slon je na Tajskem namreč Izrazito delovna žival. Da pa lahko stroške te šole vsaj delno pokrijejo, nekatere slone uporabljajo tudi v turistične namene. Saj je izlet na visokem slonovem hrbtu za , vsakogar zagotovo nepopisno doživet jel 4 d I ■ I po P<^n tepanje maj '99 VESTNIK -17 NEBOTIČNIKI ovanje po Tajski - deželi nasmeška I S prijateljico Sabino z Dunaja sva se že pred leti odločili, da bova varčevali in hranili denar za potovanja Ko se ga bo »nabralo dovolj«, se bova odpravili na jKit Najinega načrta sva se dosledno držali in tako sva lani potovali na Šri Lanko. Bilo je enkratno, neponovljivo, zame nekaj povsem novega, še nedoživetega. In čeprav delam v turizmu, sem tudi na tem področju odkrila, spoznala in se naučila marsičesa novega. Predvsem pa sem se zaljubila v Azijo* Tako mistična, nenavadna, za nas čisto drugačna je in to imam roda. Tokratna odločitev torej ni bila preveč težka. Vsi so toliko hvalili Tajsko in pripovedovali o tej deželi in njenih ljudeh tako prijetne pripovedi, da sva se s Sabino kar hitro odločili: Tajska! Da pa bova 14 dni, kolikor si pač lahko »odtrgava« od najinega letnega dopusta - saj nekaj pa mora Še vseeno ostati tudi za naše morje - kar najbolje izkoristili, bova ob koncu potovanja še za nekaj dni -.skočili« v bližnji Hong Kong » S Sabino sva že lansko leto potovali z avstrijsko agencijo, ker je bilo to najbolj preprosto Moja prijateljica namreč obvlada Samo nemško in tako sva potovali pač z avstrijskimi vodiči, K sreči znam nemški jezik tudi jaz, tako da jezikovnih težav nisva imeli. Res pa je, da sem se na potovanju z domačini lahko pogovarjala le angleško Saj ne da bi jaz, ali oni, ne vem kako dobro obvladali ta jezik, a če so ljudje prijazni, če bi radi pomagali drug drugemu, jezikovnih ovir pač ne more biti, Ce ne drugače, gre z rokami in če je treba tudi z nogami! Ker smo ljudje verjetno pač malce nagnjeni k temu, da se najraje odločamo za tisto, kar nam je že poznano, sva se s Sabino tudi tokrat torej odločili za avstrijsko agencijo. Morda bi ob tem vseeno povedala še eno zanimivost, ki je pri naših turističnih agencijah, ko sem se zanimala za potovanje na Tajsko, nisem zasledila, V dunajski agenciji se namreč sam odločiš, na kakšno potovanje želiš. Preštudirali sva vse turistične vodiče o tej deželi, ki so bili na razpolago, in sva si sami sestavili načrt potovanja Potem ta načrt preprosto predložiš agenciji in opi se ravnajo po tvojih željah in ne obratno Tako ti ni treba hoditi po krajih in delih dežele, ki te ne zanimajo. Morda je s tem res malce več dela, kajti o deželi in vseh njenih značilnostih m zanimivostih se moraš najprej pozanimati sam, a mislim, da je potem lahko jjotovanje veliko bolj zanimivo za vsakega posameznika, saj se vendar odpravlja v tiste konce sveta, ki si jih je sam zaželel videti. Tako sva se odločili, da bova nekaj dni ostali v Bangkoku, potem pa potovali proti severu dežele in od tam leteli v Hong Kong. Morju sva se načrtno odrekli. Čeprav si lahko pred-' stavljava, kako lepo in romantično je, sva si ga nekako »prihranili« za prihodnjič. Kajti res je, kar pravijo vsi, ki so na Tajskem že bili - v to deželo nasmeška bi se še in še vračal. * Kratka šola zemljepisa ____________za carinika z Dunaja smo prileteli v Bangkok in moje Presenečenje je bilo veliko. Prišli smo v zelo moderno mesto, povsod je bila neznanska gneča, že na letališču pa smo doživeli prelep Sprejem Pričakala so nas dekleta v sarijih. Prijazno nasmejana in nam izrekla dob-■ rodošlico. Vse to je malce skazilo opravljanje Carinskih obveznosti, saj je policist od mene Zahteval vizum Za Slovenijo namreč ni nikoli slišal. To je bil prvi šok, a smo nesporazum * Pozneje pričakujte i* možno prijetno . — — -----------------------, - spremembe na bolje. V sredini ’ j^emu prijatelju presenečenje in zanimiv razplet, rn holiše dneve. '8.hko zaupate skrivnost, ali pa počakajte bližajo uspesni dnevi ljubezenskem področju se in kreniti v akcijo. Nikakor ni obdobje, da bi v samoti razmišljali o svojih težavah Že ob koncu prve dekade se bo situacija menjala, vam v prid. V kolikor od vas pričakujejo odločitev, jo sporočite okrog 15. v mesecu. Neodvisni, kot ste, tudi v prihodnje ukrepajte po svoji presoji m občutku. Ne oklevajte preveč Sporočilo. Zanimiv klepet P^n Pen te, kratko naravnim asDcittclIaml, ler bil poln Vostnlko''^ mesfitnft priloga in ima tudi »icer zvezo z Vstd.ni>v[)en Je bil. da bi. v i^kladu z Imenoni in ' časopisni pen (tnalo) In p^netrantnez Iprodtrelec) 'kakor sc za tabloid spodobi. hiii poškodbe, bolezni in stalno oporekanje najbližjim, so pasti obdobja pred vami. Pred njimi se boste obvarovali s samokontrolo in potrpljenjem, pa tudi brez alkohola ah pomirjeval. V poslovnih zadevah se vam kažejo možnosti, da pokažete svoje kvalitete in da se spustite v tekmovanje. V RIBI (20. II. - 20. III.) - eliko razmišljate, vendar včasih na nepravi način in tako obremenjujete sebe in okolico. Dobro bi bilo, da včasih podvomite v svoje zaključke in ugotovili boste, da bodo poteze, ki jih boste potegnili, manj škodljive ali celo koristne Obdobje pred vami je slabo, ko gre za promet, zakon ali družinske odnose in trgovino. Ugodno kaže za ljubezeh, zdravje, sprostitev in denarne zadeve. Izdaja ga Podjetje za informiranje.Odgtivorni urednik matičnega časopisa je Janko Volek, uredniki Pena so Bojan Peček, Jože Rituper in Irma Benko. Oblikuje ga Endre Gonter, za fotografije skrbita Nataša Juhnov in Jure Zaitneker, lektorira Nevenka Ertiri. Računalniško ga oblikuje Robert J. Kovač. Za Pen ni posebne naročnine! P^n maj '99 p®" VESTNIK SO ■I ,1 ik * L Vse za Cindy Ali Bande Gerber ljubi svojo I soprogo Cindv Cravvford ali ne, I več ni vprašanje, kajti odgovor I je naslednji: za rojstni dan ji je । kupil diamantno ogrlico vredno | 35.000 dolarjev. Pred tem je svoji j ženkici, ki je noseča v šestem t mesecu, kupil pet oblek za no- I sečnice. Ženski obleke niso bde I všeč in jih je moral takoj vrniti I in ji kupiti nekaj drugega. Kaj, F to pa zdaj že vemo. L Punca meseca; PETRA WEISE iz Miinchna i F Jočem, kljub vsemu Ko je na odru držala v rokah oskarja za odlično vlogo v filmu Zaljubljeni Shakespeare, je Gwynneth Paltrow povedala: »Mojemu očetu Brucu Paltrowu, ki je to leto preživel marsikaj. Oče, ljubim te bolj kot karkoli drugega na svetu.« Njena družina že dalj časa prikriva resnico o zdravju tega znanega režiserja, vendar je zdaj že potrjeno, da ima raka na grlu. Na podelitvi oskarjev je oče na vsak način hotel, da bi se hčerka za vedno spominjala svoje največje noči v življenju. Za to priložnost ji je kupil verižico, vredno 160.000 dolarjev, ki je odlično pristajala k rdeči obleki kreatorja Ralpha Laurena. Družina PaJtrov/ je v Hollywoodu znana kot ena najbolj umirjenih. Oče režiser, mati in hči igralki. Starša sta bila hčerki vedno v pomoč. Gwyneth: »Moj oče je središče mojega življenja. Kot otrok sem lahko kadarkoli prišla s kakršnim koli vprašanjem. On lahko zamenja gumo na avtomobilu, lahko izračuna matematično nalogo ali naredi ptičjo krmilnico ...« « V < ■&. ■ / ■ r T ■1 'j J - *? TVdi Naomi gola Top model Naomi Campbell se je odločila, da se bo slekla pred Playboyevun fotografom. Ve se, da bo to slavni umetniški fotograf David La ChapeUe, ne ve pa se, koliko bo za to dejanje kapnilo v žep slavni manekenki. Njeni slavni kolegici Cindy Cravvford in EUe Mac Pherson sta že pokazah svoje čare v tej reviji m verjetno je bilo to odločilno za Naomi, da bo tudi ona pokazala, kaj ima in česa nima. k M s Vs - W Spet šo Triinšestdesetletni Woody Allen se je sprehodil po Park aveniji v New Yorku. To ne bi bilo nič posebnega, če pred sabo ne bi porival otroškega vozička, ob njem pa je šla 28-letna Soon-Yi Previn, njegova nekdanja posvojenka, zdaj pa soproga. I .b k. 1 I Jackson ljubi otroke Po kar nekaj škandaloznih novicah o čudnih odnosih Michaela Jacksona do otrok, ki pa so hitro odšle v pozabo, je zdaj znani pevec za britanski Miri ut । izjavil tole: »Raje bi si odrezal roko kot naredil karkoli slabega kakšnemu otroku.« Ob tej izjavi, kot je zapisal , novinar, je še zajokal. Izjava in jok sovpadata z izidom najnovejše zgoščenke What more Can I Do, ki jo je namenil otrokom s Kosova, 1 I v vozičku sta vozila komaj rojeno hčerko Bechet Dumaine Allen, ki je dobila ime po Alenovem naljubšem glasbeniku klarinetistu Sidneyju Bechetu. V tamkajšnjih krogih zdaj razpravljajo, ali je Previn resnično rodila otroka ali sta ga posvojila, saj se njena nosečnost sploh ni opazila. Kot fotomodel je začela že s 17. leti, kariera pa se ji je odprla pred dvema letoma, ko je dobila ponudbo, da se slika gola za Play Boy. Danes 24-letna Petra sanja, da bi bila nekoč lastnica majhnega lokalčka v Andaluziji. To ji je življenjski cilj. Trenutno pa ji veliko pomenijo potovanja v eksotične dežele. Petra pri 17 letih Duchovny dobil hčerko . Pred slabim mesecem se je Tei Leoni in Davidu Duchovnyju rodila hčerka. Ma-delaine West Duchovny je bila težka 3,7 kg, dolga pa 52 cm. Dogodek je bil toliko srečnejši, ker je imela Tea pred porodom kar nekaj komplikacij (med drugim je Madelaine prišla na svet prezgodaj), ki pa so se, kot vidimo, srečno končale. K' I i VESTNIK Sl Pen rockregerep maj '99 1 I I CHERIE BAND ■1 I Izšli sta že šesta plošča in kaseta z naslovom Med nebom in menoj. Na njej je dvanajst pesmi, ki so stilsko nekoliko drugačne, kot smo jih bili vajeni doslej. Irena še vedno ostaja zvesta popu, vendar je v vseh teh letih izoblikovala glasbeni okus, še več, prvič se je resneje dokazala tudi avtorsko. Je namreč avtorica glasbe in besedil za več kot polovico skladb na plošči. Za pesem Če ne bi vedela je prejela na MMS ’98 3. mesto občinstva, medtem ko je na prvem mednarodnem festivalu v Kaštelu (v Dalmaciji) za isto pesem prejela 1. nagrado in nagrado GRAN PRIX Na plošči seveda ne manjka duet z Damjano Golavšek, s katero sta zmagali na Veseli jeseni s skladbo Naj bo vesela jesen, besedilo zanjo je napisal Adi Smolar, glasbo pa Karel Ll Novak - Carli, K sodelovanju je Irena povabila tudi Slaka Ivančiča, pevca Faraonov, s katerim je posnela duet Kar sera jaz in kar si ti, zanimivo pa je tudi sodelovanje s MED NEBOM IN IRENO trboveljsko skupino ' i Pop-latmo ritme a la Cherie band boste lahko končno slišali na prvencu skupine z naslovom Naj te noč ne vzame. Plošča je nastajala kar štiri leta, glavni vzrok pa so bile številne prometne nesreče, v katerih so bili udeleženi člani skupine. Povprečno 2,5 nesreče letno na člana skupine, kar je že nekakšen rekord med slovenskimi glasbeniki. Fantje še posebno dobro zvenijo y živo, saj poskrbijo tudi za dobro razpoloženje. Po uspešnici pred letom Ti hodiš kot srna in baladi Globoko v meni so za slednjo posneli tudi videospot in bili z njim na lestvici kar štirideset tednov. Sedaj pričakujejo fantje podoben uspeh z naslovno skladbo Naj te noč ne vzame in Un, dos, tresk. Žasedba, v kateri so pevec Simon Stemberger, prejšnji bobnar skupine Pop Design Damjan Tomažin-Dačo, basist Gregor Bratkovič - Balki, klaviaturist Valter Kukovič - Kuki in kitarist Max Žbogar, se pripravlja na promocijsko turnejo po Sloveniji in Hrvaški. Poleg tega bodo nastopili tudi na splitskem festivalu. Prav posebej pa so se veselih vabila na evropsko turnejo Miss Eurospota, ki bo letos na Hrvaškem, Madžarskem, Slovaškem, Češkem, v Avstriji in Sloveniji. Trenutno ima Charie band največ dela s predstavitvami po radijskih postajah in pripravami na snemanje videospta za naslovno skladbo Naj te noč ne vzame. Hiša, skupaj so posneli pesem Poišči srečo in posneli tudi videospot. Plošča je v celoti posneta v živo, sodelovali pa so slovenski in hrvaški glasbeniki, Dva aranžmaja je prispeval klavi-aturist Parnega Va-Ijaka Berislav Blaževih, ki je igral tudi na klavir, za bobni je sedel Krunoslav Levačič, pri tolkalih je slišati Hrvoja Rupčica, člana skupine Cubisimo, od slovenskih glasbenikov pa naj omenim Sašo Fajona, Janija Haceta, Bora Zuljana in druge ... Irena ima na živih nastopih tudi spremljevalno skupino Happy band, s katero odlično sodeluje, saj so tudi zasebno v prijateljskih odnosih, na njihovih nastopih pa je vedno ipcga žur, zato se priporočajo. VRČKOVNIK I 6 V V h Priljubljena slovenska pevka Anja Rupel pripravlja nov album. Jeseni bo izdala zbirko svojih najljubših in najbolj popularnih .11. jT.__i«.,- Art 4’1*1 nicff^ skladb, poleg njih pa še tri čisto nove prihodnje uspešnice. Prva od teh, ki se že vrti na radijskih postajah, ima naslov Hočem, da ostaneš z mano. Besedilo je kot vedno napisala Anja sama, glasbo in aranžma pa njen najljubši avtor Aleš Klinar. Anja se trenutno pripravlja na nastope in skupaj s spremljevalno skupino pridno vadi. Po dolgem času bo spet nastopala v živo in tega se že zelo veseli. Deja Mušič je spet dejavna. Po premoru na povezovalskem področju trenutno spet snema v glasbenem studiu in obljublja, da bodo njeni poslušalci kmalu spet lahko slišali njen glas in nove skladbe. Do takrat pa vam pošilja fotografijo, da je ne boste pozabili. Tomažu Domiclju se življenje zapleta. Poleg vseh tožb, ki jih je vložil, se je zdaj odločil, da bo zapel novo skladbo: Življenje se mi zapleta. V njej pravi, da se namesto mirnega življenja s svojo ženo in igranja z vnuki podaja v avanture z mladimi dekleti, kupuje viagro ... skratka, življenje se mu zapleta. Vili Resnik je odpovedal vse nastope in intervjuje. Pravi, da se mora skoncentrirati na nov projekt, ki ga pripravlja, in da potrebuje pri ustvarjanju mir. Sicer pa je bilo Vilija zadnje leto povsod veliko, tako bo tudi poslušalcem odmor prišel prav. Gianni Rijavec ne odstopa od tožbe, ki jo je vložil zoper oddajo TV-Poper. V eni od oddaj so Gi- ir ■ 1 ll l- .N j I in 03 Majda je stopila na glasbeno pot že zelo zgodaj, saj je prvič nastopila s petimi leti, kasneje je nastopala v šolskem zboru. Tudi v srednji šoli je petje v zborih zapolnjevalo večino njenega prostega časa. Največ glasbenih izkušenj je pridobila v narodnozabavni glasbi, s katero se je ukvarjala devet let. Najprej je pela v novogoriškem ansamblu Vrtnica, nato pa pri ansamblu Laufarji iz Cerkenega. S skupino Aurora iz Postojne je sodelovala na izboru EMA ’98. Letos je nastopila v finalu kot pop debitant na 22. Festivalu MM ’99. Do sedaj je posnela šest kaset narodnozabavne glasbe ter pela spremljevalne vokale za nekatere druge izvajalce. Svet glasbe je eden ključnih dejavnikov njenega življenja, zato se je tudi samostojno izobraževala in se še vedno izpopolnjuje v petju pri ga Ileani Bratuž - Kacjan v Ljubljani, Po dolgih letih izkušenj na nastopih v živo na slovenskih in tudi tujih odrih (gostovala je v Italiji, Nemčiji, Švici, leta 1994 je bila na glasbeni turneji v Kanadi), se je odločila, da stopi na samostojno pot. Do sedaj je posnela dve skladbi Skladbo z naslovom Ne, ne budite me je uglasbil Matjaž Vlašič. V skladbi nazna- v a / annija in njegovega kolega Vladimirja Čadeža poimenovali opici, kar je Giannija tako razjezilo, da je vložil tožbo. V oddaji TV-tednik se- je Boris Devetak Gianniju in Vladu javno opraviči, a Gianni tožbe kljub temu ne bo umaknil, Radijski in televizijski novinar ter moderator javnih pri-I reditev mariborčan Andrej Okreša je zaplul tudi v glasbene j vode, njegov prvenec ] ima naslov Sanjaj j svoje sanje. O n O nita počasnejši ritem in nežna melodija hrepenenje po prepovedani ljubezni. Druga glasba nosi naslov Proti soncu. Melodijo in aranžma je napisal Blaž Maselj, tekst pa je njen izdelek. Pesem živahnega ritma nas bo spomnila na vroče poletne dni. Opisuje izgubo ljubljene osebe, vendar po dežju posije sonce in novo poznanstvo zapolni praznino v človeku. V prihodnjih dneh bo zopet snemala, tako da septembra lahko pričakujemo njeno ploščo. 11 ^1 Pen ANGELA DUH Bralci Pena se predstavljajo iz Vučje vasi Ni dovolj, če rečem, da sem doma v Vučji vasi, kajti naša domačija je pravzaprav daleč od vasi. V katastru piše, da je to Pod bregom, mi pa rečemo Pod šiunoj. Smo čisto na samem. V mlajših letih sem si želela, da bi se preselili kam v »mesto«, toda ni se dalo. Zdaj sem zelo zadovoljna, da smo ostali tukaj. Pravzaprav sva le dva - poleg mene še mož Stanko, ki je po rodu iz Melinec, hčerki pa sta si našli drugi domovanji. In zakaj mi je tu tako lepo? Na eni strani se razprostirajo širna polja, ki segajo do strnjenega dela Vučje vasi, takoj za hišo pa se začenja lep in velik gozd, od koder je slišati prijetno ptičje žvrgolenje. Pogosto lahko občudujem tudi srne in druge gozdne živali. Pa še gobe imam pod nosom. In mirno je tu. • Rojena v domačem kraju • Domačiji se je reklo pri Šijančevih • Stara 66 let, po srcu pa precej manj • Velika okrog 170,5 centimetra • Poklic: nekoč knjigovodkinja • Konjički: peka tort, pisanje pesmi... » rVi; 1.; i H r 1 i ■J ■I ■ '!-i l f .* bij .t; : i- t ’ v. ■ U f 1 I ,, i II ■.I ;i f. z * 'f. Pesmi in torte Tako se lahko posvečam tudi pisanju pesmi, kar me je že od nekdaj veselilo. Najraje opisujem naravo, ptičke, živalt rastline ... Pesmi pa posvečam tudi svojim vnukom in drugim, ki jih imam rada, ali pa opevam kakšen dogodek. Zelo pri srcu mi je tale pesem; 1 n-: 4- 10. 4 Imam vas rada ■ n ■' ■■‘h i .! -ki' ? ■.J-:. S se: b.i ■ .d r» :r .•«'r ’ *■ ■ V g: t ir' fi :] t ■J r- ■■ ,■ j •j r i« 1 ’’ 1 -bi ’ P 1 f f*.; Sončki moji zlati vi, ki srce grejete mi vsi. Sonce nikoli tako lepo ne blešči, kot vnukom iskrijo se oči. Dneva vedno se razveselim, ki ga z vami pr^ivim. Čeprav bolezen razjeda me, v vaši družbi razveselim se. Vaš nasmeh m^ ozdravlja, naj vsak dan se tako ponavlja. Vi zame najboljša ste zdravila, med vami sem se vedno pomladila. Kadar me objamejo vaše male roke, čutim, da mi ponovno zdravje vrača se. Topla, mehka lica mi grejejo obraz, nikoli več ne bi rada izpustila vas. Vaša podoba mi vsak dan stopi pred oči, premišljujem, kako se vam godi. Večkrat v sanjah vidim vaš obraz, od veselja takrat solzim se jaz. Vnukov smeh in veselje mi lepšata v jesenskih dneh življenje. Če vas predolgo ne bo videlo oko, na mojih ustih spet smeha ne bo. Mislim, da je torta v obliki cerkvice nekaj posebnega in da je to moja »iznajdba*. Pen elopa •»■F- • < J' Dolgi temni kodri, lahna oblačila, vedno pravšnje volje in sproščena... To je IREN .A iz NEMČAVEC, ki poleg (dvo)kolesa obožuje še latinskoameriške plese. Človek bi rekel, da ji nekako pristoji, mar ne? fot^SPE Poleg pesmi me veseli tudi oblikovanje in peka tort. Ko sem bila še dekle, sem večkrat šla z mamo kam na gostijo Ona je bila namreč gostuvanjska kuharica. Takrat sem se zagledala v torte in si večkrat mislila: Če bi jaz to znala .. Pa sem se res naučila izdelovati in peči torte. Doslej sem jih spekla že blizu 300, če ne celo več. Samo za vnuke jih je bilo 34. Omislila sem si tudi torto v obliki cerkvice. Mislim, da je to samo moja »pogruntavščina«. •M . Učiteljica ‘ pa ne Obiskovala sem tri osnovne šole: najprej našo, nato nemško (v času okupacije) in potem spet našo Moja želja je bila, da bi se šla učit za učiteljico, vendar sem morala ostati doma na kmetiji, ker sta se starejša brata poročila z doma. Uspelo pa mi je končati knjigo vod s ko-računovo d ski tečaj in nekaj let sem bila v službi na krajevnem uradu. Rada sem pomagala tudi očetu v mizarski delavnici, dokler je živel in delal Takrat smo žagali vse še ročno. Pri delu na kmetiji mi ji kmalu začel pomagati mož Stanko, kadar ni bil v službi. Bil je dober po srcu, znal je lepo igrati na kitaro, peti... Zapisal in nekaj fotografiral: JOŽEF G BISTRIŠKI Na tej fotografija sem bila stara 13 let. Mlajše nimam, ker takrat še ni bilo toliko fotoaparatov. Nosila sem dolge kite, ki sem si jih odrezala šele nekaj let po poroki. Ob meni sta brata Slavko (na levi) in Feliks. T7 Tale posnetek je nastal pred petimi leti, ko je vnuk David praznoval peti rojstni dan. Z njim so se veselili še Petra, Marta in Sebastjan. I Tudi na gugalnico se usedem, če |e vnukom treba pokazati, kako naj se gugajo. Takoj za hišo je velik gozd, ki mi daje tudi veliko inspiracij za pisanje pesmi. I f 1