Na razpotju Evrope!
Krajevna skupnost Kozarje sodi z okrog 2.800 prebivalci med srednje velike KS v občini, a je z dvema delovnima obratoma izredno šibka. V okviru njenih meja živi in dela sedemnajst kmetov in celo preko se-demdeset občanov s proizvajalnimi sredstvi v svoji lasti, ostalo prebival-stvo pa se vozi na delo v mesto. Ugotavljamo, da krajevna skupnost ni nerazvita samo gospodarsko, tem-več tudi komunalno. Vzrok je več kot tehten. V zadnjih letih je bilo namreč celotno področje nezazidlji-vo, saj so vseskozi potekale polemi-ke o lokaciji glavnega ljubljanskega prometnega zemljišča, koder se bo križal ves evropski tranzitni promet. Praktične možnosti za hitrejši razvoj kraja so se odprle šele z dokončno lokacijo prometnega vozlišča, ki bo v končni fazi edinstveni tovrstni objekt v Sloveniji. Tako danes z zgolj vzdr-ževalnih del prehajajo tudi na ra-zvojna s ciljem za lepši jutri! Pro-gram razvoja za leto 1980 sicer izgle-da sila optimističen, brezdvoma pa je po desetletni gradbeni »sušici to po-vsem odraz potrebe te KS.
O štesvilnih težavah in načrtih so nam spregovorili: Drago Žagar; predsednik KK SZDL, Marjan Sta-novnik; predsednik delegacije KS, Franjo Remškar; sekretar ZK, Vin-ko Suhadolc; predsednik gradbenega odbora Kozarje, Gabrijel Čepon; predsednik skupščine KS in Franc Sebenik; predsednik sveta KS.
Vozlišče-zavora in gonilo
Predvsem je pomembno poudariti, da vse družbenopolitične organizacije delu-jejo povezano v interesu hitrejšega ra-zvoja kraja, saj deluje izredno homoge-no! To pa seveda ne pomeni le boljšega reševanja zadanih nalog, temveč tudi po-stavljanja novih zahtev in potreb.
Tako bodo zaradi bodoče obvoznice morali odstraniti stari gasilski dom, za katerega so morali izposlovati novo loka-cijo. Projekt za novo stavbo je že izde-lan, izdali pa so tudi razpis za izvajalca del. Objekt bo večji, tako, da bo ustrezal tudi jutrišnjim potrebam in bo predvido-ma zgrajen v drugi polovici leta 1980,
sredstva zanj pa so večinoma zagotovlje-na. Omenimo naj še, da prostovoljno gasilsko društvo Kozarje deluje že preko petdeset let ter da so njegovi člani izre-dno angažirani tudi v samoupravnih or-ganih KS, pohvaliti pa gre tudi gradbeni odbor tega društva.
Krajani izredno pogrešajo vzgojno varstveno ustanovo, saj morajo vse svoje malčke sedaj voziti v mesto. Toda tu je že kar precej narejenega. Zemljišče je namreč že pridobljeno, pa tudi rezultati razpisa za izvajalca del so že znani. Gradnja, ki bo potekala iz sredstev dru-gega samoprispevka se bo pričela v me-secu marcu tega leta, vrtec za 120 otrok pa bo zgrajen do jeseni. Nikakršnja skri-nost ni, da so bile za to potrebne dolgo-Ietne borbe in usklajevanja. Težave so se predvsem nizale pri pridobitvi zemljišča, številnih soglasij in druge dokumentaci-je, v končni fazi pa »borba« za izvajalce, saj se je prijavil en sam kandidat (SGP Gorica).
Trenutno so celotne Kozarje vezane na eno in edino trgovino pri Dolgem mostu. V več kot sto let stari stavbi je prodaja organizirana na klasični način, trgovina je slabo založena, ter je tako prostorsko, tehnično in higiensko nepri-merna. Tudi sanitarna inšpekcija si jo je že nekajkrat ogledala ter podala kon-kretne konstruktivne pripombe. Krajani se za izgradnjo nove trgovine borijo že vrsto let, a se je na bolje premaknilo šele z dokončno opredelitvijo prometnega vozlišča. Trgovina naj bi stala na Koso-vem polju, v bližini bodočega vrtca. Zemljišče je namreč že pridobljeno ter je v lasti Mercatorja. Tudi lokacijska doku-mentacija je že vložena in pričakujejo, da bo izdana do meseca marca. Tudi projekt, ki je tipski je že točno določen, trgovina pa bo imela 480 kvadratnih me-trov uporabne površine. V januarju pa bo stekel pogovor o začetku gradnje z Mercatorjem.
Eden glavnih pogojev za pričetek vseh gradenj v Kozarjah je gradnja primerne-ga voda kanalizacije. Dela so že stekal, segajo pa tudi na področje te krajevne skupnosti. Po dogovoru z Mestno kanali-zacijo bo vod do jeseni speljan do zbiral-nika A-7, torej do vrtca in trgovine. Izvajalec del je »Primorje« iz Ajdov-ščine.
Istočasno se predstavniki KS dogovar-jajo z Zavodom za urejanje zemljišč za polaganje sekundarnega voda kanaliza-cije. Poleg tega pa so že sklenili tudi dogovor, da omenjeni zavod v prvih dneh tega leta naroči projekt za ureditev celotne infrastrukture na tem območju (poleg kanalizacije za fekalije, tudi vod kanalizacije za meteorne vode, ureditev obvoznice Kosovo polje, postavitev.cest-ne razsvetljave in asfaltiranje cest). Po-sebno je pereč problem Kosovega polja, saj voda v deževnih obdobjih neredko vdira v stanovanja, tako da morajo za črpalke neredko poprijeti tudi člani pro-stovoljnega gasilskega društva. K reali-zaciji nameravajo pristopiti takoj, ko bo dokončno znan način zazidave Kozarij. Seveda pa bodo dela realizirana posto-poma, saj gre za velike predračunske vrednosti. V tem okviru je tudi že dogo-vorjeno, da bo priključek sekundarnega voda za vse krajane enoten, višina pri-spevka pa bo znana po dobljeni doku-mentaciji. K izgradnji pa bodo morali pristopiti tudi občani sami, bodisi z živim delom, bodisi s samoprispevkom.
Športni center, dom družbenih organizadj in še kaj!
V okviru KS ni namenskih prostorov, kjer bi se mladi lahko zbrali. Kar šesto jih je, mnogi pa se sploh ne poznajo. Trentuno je edina možnost sestajanje v pisarni KS, ki pa je že tako vedno polno zasedena. To pa seveda vpliva na določe-no mero pasivizacije mladih v družbeno-političnem in družbenem življenju. Zato si krajevna skupnost prizadeva urediti športni center. Po daljših pogovorih z Ljubljanskimi mlekarnami je KS dosegla sporazum za odkup zemljišča v velikosti okrog 5.000 kvadratnih metrov (za povr-šino, ki za kmetijsko obdelovanje ni naj-primernejša). Lokacijsko dokumentacijo bodo naročili v najkrajšem času, saj ra-čunajo, da bi do jeseni asfaltirali vsaj večnamensko ploščad. V končni fazi naj bi projekt dobil še otroško igrišče, balini-šče ter objekte za rekvizite in družabno življenje. Dograjen naj bi bil v srednje-ročnem obdobju, torej do leta 1985, kar pa je odvisno tudi od usklajevanja in sporazumevanja med interesno skup-nostjo za telesno kulturo ter prispevki krajanov in mladine.
Potrebe narekujejo tudi gradnjo nove-ga doma družbenih organizacij in dru-štev, saj se sedaj vsa dejavnost odvija na površini približno tridesetih kvadratnih metrov.
Idejni projekt novega doma je zasno-van danes tako, da bo v njem imela vsaka družbenopolitična organizacija ali druš-tvo svoj delovni prostor ter skupni več-namenski prostor. V njem bi bil še pro-
stor za glasoeno soio, godoo na pinaia, klub upokojencev, združenje šoferjev in avtomehanikov Slovenije in druge. Seve-da so vsi ti tudi sofinanserji tega doma.
Zemljišče za novi dom je že pridoblje-no. Naročena je tudi lokacijska doku-mentacija in tako računajo, da bodo v prvi polovici leta 1980 že lahko naročili tudi glavni projekt. Finančni problem iz-gradnje doma bodo realizirali iz sredstev zunanjih uporabnikov, sredstev samoup-ravnih interesnih skupnosti in iz lastnih virov KS.
Do leta 1981 naj bi dom dogradili do tretje faze, seveda pa se zavedajo še šte-vilnih težav, ki jih čakajo. Ker bo števil-ne nove zgradbe potrebno tudi napajati z ustrezno električno energijo, je KS spro-žila postopek za postavitev vsaj dveh transformatorskih postaj. Tako bodo z izgradnjo prvega ob športno rekreacij-skem centru na Poti čez gmajno pričeli brž, ko bodo vremenske prilike ugodne za to. Objekt je namreč že zakoličen, pa tudi sredstva so zagotovljena. Druga po-staja se bo gradila ob stari Kozarški cesti, za kar postopek za odkup zemljiša že teče.
Kdaj »Šestica« do Brezovice?
Petsto šoloobveznih otrok kozarške krajevne skupnosti se vozi v kar šest različnih osnovnih šol. Tu pa so še dijaki, študentje in večina delavcev, ki se mora-jo vsakodnevno voziti na delo v Ljublja-no in nazaj. Vendar pa krajevna skupnst še nima avtobusne povezave mestnega značaja. Na razpolago je le »Vrhničan«, ki pa vozi v daljših časovnih itervalih, v prometnih konicah pa je pogosto tako zatrpan, da na postajališčih sploh ne ustavlja.
Zato je nujna uvedba, oziroma podalj-šanje avtobusne proge mestnega prome-ta številka 6 čez območje KS Kozarje do Brezovice.
O tem je teklo že vrsto pogovorov z Viatorjem, komunalno skupnostjo, obči-no ter sosednjo KS.-Vendar pa so Kozar-čani precej razočarani, saj so vse preveč-krat naleteli na gluha ušesa, predvsem pri Viatorju. Za izgovor jim je služila predvsem neprimerna Tržaška cesta, obračališča, postajališča in še kaj.
Kot so izvedeli predstavniki krajevne skupnosti, naj bi proga vendarle stekla v tem letu, lokacijska dokumentacija za postajališča in obračališča pa naj bi bila že vložena.
Ob vsem ostaja nenapisanega precej. Zato ni dvoma, da bomo o delu priza-devnih krajanov Kozarij še mnogo brali!
ANDREJ SELAN