List 17.
Politiški oddelek.
„Herrenvolk".
Čedalje srditejše, čedalje brezobširnejše in brutal-nejše nastopajo Nemci proti Slovanom sploh in sosebno proti nam Slovencem, čedalje jasnejše se priznavajo k filozofični teoriji blaznega Friderika Nitzscheja trdeč, da so oni gospodski narod, da so „Herrenvolktt, prav kakor se Židje smatrajo za »izvoljeni narod", in jeden najantipatičnejših nemških „štreberjeva, jeden najnezna-čajnejših nemških poslancev, dr. Oton Stehrsvender, se je osmeh], to zalučati v obraz našim bratom onkraj Karavank, koroškim Slovencem.
Nitzscheva teorija bije v lice vsaki pravici in pravičnosti, vsem višjim človeškim idejam, to je teorija be-stijalnosti, kakoršne se izza paganskih časov ni upal nihče izustiti in zastopati. Ta teorija proglaša gospod-Btvo nemškega naroda in dosledno zasužnjenje slovanskih narodov, in povse naravno je, da se ne da drugače izvršiti in uveljaviti, kakor z brutalnim   nasilstvom.
Ta teorija ni nova. Poznali so jo že stari Rimljani, Nemci pa jo praktikujejo pri nas že tisoč let, dasi se je sami niso zavedali, ampak so jo izpoznali šele v najnovejšem času. Filozefično jim jo je definiral Friderik Nitzsche, dejanski pa so jo izvrševali že prej.
Že tisoč in več let je minulo, kar so Franki kakor razbojniki napadli slovenske dežele, pregnali slovenske vladarje, oropali Slovence samostalnosti in neodvisnosti, jim ukradli njihovo domačijo in zavladali nad narodom, a ar se jim ni vdalo, kar se jim je uprlo, to so pokončali z ognjem in mečem.
Nemška silovlada nam je tekom stoletij vzela široke, lepe in plodovite pokrajine in samo krajevna imena pričajo še, da je bila nekdaj slovenska domovina velika in mogočna, da je segala v Tirole, do Bavarske meje in do Donave. Koder zdaj najstrupenejši nemški nacijo-
nalci rjovejo   svoje   veleizdajske  pesmi,  tam  je  nekdaj donela in gospodovala slovenska govorica.
Zatiranje in sistematično raznarodovanje se je nadaljevala tudi potem, ko so prišle slovenske dežele pod vlado Habsburžanov, ko je bila ustanovljena Avstrija. Ves državni aparat je deloval in dela še na to, da nam vzame narodnost in jezik. Germanizuie se v šoli, germa-nizuje se v uradih, germanizuje so povsod in na vso moč, z vsemi možnimi sredstvi in pripomočki.
čemu ponavljamo ta staradavno spoznana in nešte-vilnokrat pojasnjena in dokazana dejstva ? Ker mora sleherni Slovenec imeti vedno pred očmi, da preži in deluje vse Nemštvo na to, biti gospod, iz Slovenca pa napraviti sužnja.
Tiste ideje, katere so vodile Nemce in Hune pred tisoč leti, ko so napadli Slovence, tiste ideje, lepo filo-zcfično formulirane, vodijo nemštvo tudi dandanes. Avstrijo smatrajo ti Nemci danes za nemško kolonijo, za državo, v kateri so Nemci poklicani, biti vladarji in gospodarji in kjer hočejo nad slovanskimi narodi brezpogojno in absolutno gospodariti, tako kakor gospoduje Turčin v Armeniji, na Kreti in v Macedoniji Nemec v Kamerunu, Anglež v Indiji in Španec na Kubi. In ker vedo Nemci, da je napad najboljša obramba, zato so sedaj napadli Slovane z divjim srdom in z vso ljutostvo, prav kakor da je prišla ura, ko obvelja in se obistini njih starodavno hrepenenje in prizadevanje, ko sp uresničijo njih tisočletne želje, ko zavlada dejanski in popolnoma načelo, da so Nemci „Herrenvolku, Slovani pa „minderwerthigu robovi.
V teoriji protestujemo Slovenci proti temu načelu bestijalne samopravnosti jako odločno in energično. V lepih besedah in sklicuje se na nauke krščanstva, ki je vsem narodom prineslo pravico in svobodo, protestujemo proti temu, da bi se narodi delili na gospodske in na suženjske, v višje in nižje stoječe, v superijorne in v inferijorne, in zvesti krščanskim načelom zahtevamo samo jedno, da se nam dajo tiste pravice, kakor jih vživa Nemec, da naj bomo z Nemci ravnopravni,  ko  moramo
162
ista bremena nositi kakor on. Slovesno zavračamo ne-krščanski, paganski nauk, posneti izza časa starorimskega krutovladja, da je Bog jeden narod ustvaril za to, da gospodari, drugi narod pa za to, da robuje in tlačani. Z besedami se krepko in odločno ustavljamo — ali v svojo obrambo, v rešitev svoje narodnosti in svojega jezika storimo tako malo, da se svojih Ijutih, nasilnih in brezobzirnih nasprotnikov, kateri niso samo mnogoštevilni, ampak imajo na svoji strani znamenito kulturo in velikanski kapital, ne moremo ubraniti, ako ne začneme intenzivno, odločno, neustrašno In dosledno delovati na emancipacijo od Nemcev.
Proti nemškim prizadevanjem bi se moral po vsem Slovenskem dvigniti vihar, kakor ga ta zemlja še ni učakala izza časov prihoda Frankov in Hunov. Narod bi moral v obrambo narodnosti in jezika združiti vse sile in se nemškim naklepom upreti z vso močjo, saj tu ne gre samo za rešitev narodnosti in jezika, saj je od te rešitve odvisna tudi gospodarska eksistenca slovenskega naroda Zmaga nemštva pomeni proletariziranja slovenskega naroda. Kdor tega ne uvidi, tisti je slep na obe očesi, zato pa je nujno potrebno, da se že kaj stori za skupno, solidarno a tudi brezobzirno postopanje.
Nemci hočejo imeti boj na življenje in na smrt. Oni se bore za svoje gospodstvo nad nami, se bore za krivico, mi pa se borimo za sveto pravico in za to smemo iti v boj proti njim z upanjem na zmago.
Toda boj za biti ali ne biti se ne vodi tako, kakor je naš sedanji boj. Bojujejo se samo primorski Slovenci, tako žilavo, tako požrtvovalno, da jih moramo občudovati, kranjski Slovenci pa samo diplomatizujemo ia streljamo s puškami v katerih ni krogelj. Tu na Kranjskem se morajo razmere premeniti, tu moramo re.3no začeti delovati, sicer je vse izgubljeno,