Spisi in dopisi so posil imo: Uxeilinstvu „Domoljubu1-, Ljublana, Kopitariova ulica. Naročnina, rcklaimiciie in in-8orati pa: Upravni&tvu rl'omoliuba*. —— Ljubljana, Kopitarjeva ulica-

Slev. 9.
V Iifubljani, dne L marca 1917.
Prebivalstvo ob ruski
Na severovzhodu, kjer se bije bor-öa za obsežne, lepe in rodovitne pokrajine, prebiva veliko milijonov katoličanov; več milijonov je pa bilo tekom 18. in 19. stoletja s silo odtrganih od katoliške edinosti.
Prebivalstvo P o 1 j s k e je že od davnih isov po večini (okrog 8 milijonov) katoliške vere. Kljub temu, da jih je ruska vlada zatirala, se poljski katoličani nikakor niso dali odtrgati od katoliške Cerkve. Vzrok, da so bili tako stanovitni in trdni v veri, je tudi v tem, ker so se držali latinskega obreda in torej iii bilo nobene lake vzajemnosti in ii ti stika z razkolnimi Rusi, n. pr. enakost v jeziku, grški obred, ki je vzhodno od Poljske stanujoče narode ravel v ruski razkol. Pač pa so ruski uradniki kolikor moč ovirali razvoj in razevil katoliškega življenja v poljskih pokrajinah ter so hoteli na vsak način preprečiti, da bi se ne ustanavljale sicer potrebne nove škofije, župnije, ali da bi se naselili novi rodovi v deželo. Sploh so skušali, kjer so le mogli, zatirati cerkveno prostost.
Gorečnost poljskih katoličanov pa opravičuje nado, da se bo katoliško livlienjc v tem bogatem ozemlju bujno razvilo, če se le doseže cerkvcna Prostost.
I.it a vc i (2. in pol milijona) ki prebivajo severovzhodno od Poljske, so krepke, srednjevelike postave, Ijudo-oilli, gostoljubni, družabni in zabavni. K V! it,urna središča tega indogerman-*k<>ga ljudstva so znana mesta Suwal-*t, Kowno, Vilna. Tudi pri njih je katoliško vera (latinski obred) zasadila tako krepke korenine, da jih nikdar
niso mogli pridobiti za rusko razkol-ništvo. Čudno pa je, da je ruska vlada Litavce manj pritiskala, kakor pa druge v državi živeče katoličane.
Slabše se .je godilo Belorusoro, slovanskemu plemenu, ki prebiva južno od Litavcev ob zgornjem teku vele-tokov Dnjepr, Njemen, Dvina, z glavnimi mesti Grodno, Minsk, Witebsk. Vseh skupaj je blizu ö milijonov. Jezik je zelo podoben velikoruskemu. V 16. stoletju so pripadali izvečine grško-raz-kolni cerkvi; leta 1596. so se pa združili s sv. katoliško Cerkvijo (po takozvani uniji v Brestu); smeli so pa (kakor tudi južno stanujoči Ruteni) ohraniti grški obred. Dokler je bila. Poljska samostojna ter imela neko vodilno vlogo čez malo Rusijo, se je to združenje prav dobro obneslo. To versko prenovljenje se je doseglo zlasti vsed neumornega prizadevanja velikega rutenskega mu-čenca in škofa sv. Jozafata, ki so ga fanatični razkolniki v Witebsku umorili. Pozneje je pa ruska oblast, ki poleg razkolne ne mara imeti zlasti ne grško-zjedirijene Cerkve, delo unjje re-dovito zatirala in uničevala.
V bojih zedin.jenih vernikov zoper rusko pravoslavje je podlegla tudi cerkev M a 1 o r u s o v, v kolikor niso prebivali v Galiciji. Malorusi, velikokrat jih imenujemo Ukrajince, ali Kutence — so mogočen, 30 milijonov broječ narod, ki ima svoja liivališča v južnoza-padnili pokrajinah ruskega carstva noter do Črnega morja: v Voliniji, srednji in vzhodu ji Galiciji, Podolju in Besa rabi ji. Njih duhovno in kulturno središče je mesto Kijev. Večina ukrajinskih škofij se je bila priklopila uniji (združenju) v Brestu, druge so se pozneje pridružile katoliški Cerkvi. Ko so pa Ukrajince pritegnili .velikemu ruskemu carstvu, je bila tudi med njimi, kakor drugod, uuiju zatrla.
Vse drugače so se razvijali Ruten-ci, ki so ostali pod avstrijsko vlado. Nekako pet milijonov jih je. Ostali so zvesti uniji (katoliški Cerkvi); mogli so se pa tudi drugače povzpeti d.o znat« nega napredka in razvoja zlasti v jeziku, slovstvu in šolstvu. Velike zaslu? ge si je zanje pridobil znani m učenec nadškof Szepticki, ki je silno veliko storil za svoje vernike v verskem in socialnem oziru. Sedaj je zapadel maščevalnosti ruskih oblasti, ki ga imajo zaprtega v nekem ruskem samostanu,
Umljivo je torej, da so v Rusiji živeči in svojih pravic oropani Ukra^ jinci z največjim zanimanjem zasledovali napredek in razvoj avstrijskih rodnih tovarišev; ruska vlada je imela pri tem svojo sodbo, zraven pa jezo in nevoljo, onclotni Ukrajinci so se pa smatrali v se k d ar za »neodrešenee«.
Iz vsega je umljivo, zakaj a tako veliko skrbjo zasleduje uprav katoliška Cerkev gigantske boje, ki se odigrava^ jo na zgoraj opisanem ozemlju. To dobro, v srcu katoliško ljudstvo, se bo cclotno oklenilo katoliške Cerkve, ako se posreči, da uide strahovladi ruskega razkolništva.
Eiiteiiiin posvet v Petrom.
Kodanj, 26, februarja, (Kor. ur.) Iz Pe» trograda poročajo: Posvetovanja zavezniških držav skušajo doseči skupno delovanje armad vseh zaveznikov. Posebno pozornost obračajo tudi vprašanjem municij« in vojnega materijala, kakor tudi, da se doseže plodovi t razvoj trgovine in industrije v zavezniških državah-. Posvetovanje so za nekaj dni prekinili, da se udeležnikom da prilika, da obiščejo Moskvo, Kijev in draga mesta, preiščejo prometne ceste ir» železnice ter pregledajo tvornice, ki delajo za armado. Pozneje se bodo člani posveta zopet sešli v Petrogradu, da podpišejo doli
govor, potem ko bodo razni zastopniki dobili od svojih vlad nova navodila glede točk, o katerih se še niso mogli zediniti.
Amsterdam, 26. februarja. Ko se bodo vrnili angleški zastopniki od petrograjske-*|a posveta, se bo pred Veliko nočjo vršilo v Parizu novo zborovanje, ki bo razjasnilo medsebojno razmerje zavezniških držav. Tega zborovanja se bodo udeležili tudi ameriški zastopniki, čeprav Amerika do • tedaj še ne bo pričela vojske.
Zgodnfa zelenjad.
Marsikdo misli, da zelenjad ni za drugo rabo, nego za prikuho k mesnim jedilom. Življenje po kmetih in pa tudi v revnejših mestnih slojih, zlasti v sedanjih žasih, nam pa dovolj živo izpričuje, kako važna je zelenjad za človeško prehrano tudi sama na sebi, ker je tudi brez mesa okusna — in kar je posebno važno — zdrava jed, dasi razen sočivja ni tako redilna nego kruh in meso.
Znano je, da so spomladanski meseci (april, maj in junij) najbolj kritični glede prehrane, ker se zimske zaloge skrčijo in včasih veliko prezgodaj popolnoma izpraznijo, novine pa še ni nobene. Te praznote nismo že davno tako občutili nego jo bomo ietos. Zato je pa ravno sedaj posebno potrebno, da prideluje vsakdo, ki ima količkaj prilike, v obilni meri zgodnjo zelenjad. To je edini pridelek, ki zraste ob primerni pustrežbi razmeroma najhitreje in nam bo vsaj nekoliko pripomogel, da bomo lažje prebili najhujši letni čas. Tu pa ne mislimo na vrtnarjo in zelenja-darje po poklicu. Ti že vedo, kaj jim je storiti in s čem bodo mestnemu prebivalstvu najbolj ustregli. Nam gre predvsem za prebivalstvo po kmetih, ki bo letošnjo spomlad istotako trpelo pomanjkanje kakor po nestih.
Za naše razmere bi bile kot zgodnja zelenjad važne sledeče rastline: solata (berivka in glavna), kolerabe, grah, zgodnji krompir, zgodnje zelje, zgodnja repa, bob in pritlični fižol.
Solate liudje komaj čakajo in je poleg motovilca in regrada prva in najbolj zažeijena zelenjad Berivko sejemo prav zgodaj na dobro pregnojene, prisojne, za-vetne gredice in jo po možnosti varujemo slane in snega. Najbolj zgodnjo glavno solato nam dajejo rastline, ki smo jih sejali in sadili že jeseni na stalno mesto ali jih pa sedaj presadimo iz sejalnice. Skoro prav tako zgodnjo in pa veliko nežnejšo glavno solato pridelamo, ako sejemo februarja zgodnje, mehke vrste v gnojno gredo ali v kak zabojček v sobi in začetkom aprila sadike presadimo na dobro pripravljene in zelo pognojene vrtne gredice.
Zgodnje kolerabe se dado prav lahko pridelati, ako sejemo seme v sejalnico pod . kakim južnim zidom začetkom marca in sadike potem sredi aprila presadimo precej na gosto (20 cm narazen) v pregnojeno zemljo in jih parkrat okop-Ijemo.
Zgodnji grah sadimo takoj, ko odleze sneg. Čimbolj zavetna in gorka je 5Ž»
lega, tem hitreje se razvija. Nizki grah je najbolj zgoden.
Prav tako ravnamo z zgodnjim krompirjem, ki ga pa ne smemo saditi pregloboko. 5 cm prsti nad gomolji popolnoma zadostuje.
Zgodnje zelje sejemo kakor kolerabe. Presajamo ga sredi aprila v razdalji 30 do 35 cm v zelo pregnojeno in gorko zemljo.
Zgodnjo repo sejemo koncem marca ali začetkom aprila prav na redko, ali samo zase, ali pa med drug pridelek (zgodnji krompir, bob itd.).
Fižol in sicer nizki (grmičasti) tudi prištevamo k zgodnji zelenjadi, V prav gork'h in zavetnih legah ga sadimo že zadnje dni aprila, najkasneje pa do 10. maja. Lahka, gorka,- od prejšnjega leta dobro pognojena zemlja mu najbolj ugaja. Saditi moramo seveda take vrste, ki so užitne v stročju (ki nimajo niti). Najboljše in najzgodnejše so vr^te z rumenim stročjem in črnim zrnjem. F'žol sadimo plitvo.
Končno bi prišteli k zgodnji zelenjadi lahko tudi sicer znani, a vse premalo čislani bob. Sejati ga moramo prav zgodaj, če' le mogoče prve dni marca. Bob rade uničijo listne uši, posebno tedaj, ako ga sejemo pozno. Kjer se kljub zgodnji setvi pokažejo uši, priščionemo vršičke, ko se zač»le razvijati cvetje.
Najboljši prostor za pridelovanje zgodnje zelenjadi je seveda vrt pri h i -š i, ako in:a primerno lego in je dovolj velik. Vzgojo sadik (za zgodnje kolerabe, zelje itd.) zelo pospešimo, ako seialnico priredimo tako; da jo ponoči ali ob prav mrzlem vremenu in snegu lahko pokrijemo s kakimi starimi okni ali v sili za nekaj časa tudi z deskami. Kjer nimajo vrta pri hiši ali je premnihen, lahko pridelujejo zgodnjo zelenjad tudi na prisojni in zavetni njivi, ki jo ie treba nalašč v ta namen dobro pripraviti. Zlasti zgodnji krompir, repo, bob in fižol bomo sadili izvečine le na njivah v bližini hiše. Med bob sejemo s pridom solato (berivko) zgodnjo repo in tudi korenje.
Pri vzgoji kakoršnekoli zgodnje zelenjadi se moramo posebno varovati zalivanja z mrzlo vodo. S tem rast zelo oviramo namesto, da bi jo pospeševali. V obče spomladi ni treba veliko zahvati, ker ima zemlja navadno še dovolj vlage v sebi in pa ker z vsakim zalivanjem že itak samo na sebi mrzlo zemlio še bolj ohladimo. Zgodnjo zelenjad zalivaimo le v skrajni potrebi, samo ob toplem s o 1 n -č n e m vremenu, ob i u t r a n i i h urah (ne zvečer) in s p r e s t. a n o, če mogoče, malo ogreto vodo.
Izvrsten pripomoček, da zgodnjo zelenjad spravimo hitro kvišku, je večkratno okopavanjc, zlasti po hudem dežju, ko se površje zemlje osuši in se hoče narediti trda skorja.
M. Humek, dež. sadjar, nadzor.
IVERI.
En sam vzklik »Bo<ju hvala!« v času nesreče je več vreden kot tisoč takih zahval ob času sreče.
Naše življenje je podobno orglam. Človek se mora ubijati in truditi z rokami in nogami. Pa če sreča meha ne pritiska, je ves trud zastonj.
Pregled po svetu.
Ne bo držalo. Kadar židovskim časnikarjem zmanjka tvarine, iščejo novic v Vatikanu. Tako so te dni raztrosili, da se sv. stolica, osobito latinski kardinali na-gibljejo k ententi. To so prazne besede. Sv. oče Benedikt je bil, je, in bo ostal strogo nevtralen, ker je oče vseh katoličanov. Papež zasleduje le ta-le dvojni smoter: Pravičen mir, ter izpopolnitev državnopravnega stališča sv. stolice po vojski.
Nov kredit v nemškem, državnem zboru. Nemški državni blagajnik grof R'ödern je v nemškem državnem zboru utemeljeval predlog za nov vojni kredit v znesku 15 milijard, ter predlog za. 1250 milijonov novih davkov. Pri tej priliki je omenjal, da znašajo doslej vsi vojni izdatki vojskujočih se držav okroglo 300 milijard; na zaveznike pade nekako 100 milijard, na entento pa še enkrat toliko. Novo posojilo (15 milijard) bo razpisano meseca marca. _ Upa na požrtvovalnost vseh slojev. Zbornica je sprejela predlog z velikim odobravanjem. Razen Ledebourja so vse stranke glasovale za posojilo.
Kako je z Ameriko? Ropotanje se še ni poleglo, vendar mora biti nekaj važnega vmes, kar zadržuje, da ogenj še ni izbruhnil. Najbrže ho stališče drugih nevtralnih držav, ki so izjavile, da vztrajajo v svoji nevtralnosti, krivo, da se ie Wilsonu ustavil voz. Predsednik ameriških držav se je zlasti veliko posvetoval z voditelji demokratične stranke v senatu. Položaj je še skrajno resen. W;lson hoče menda, da hi se sovražnost počasi in umetno zanetila, medtem pa oborožuje ameriško morsko vojsko. Ne manjka sc pa tudi takih ne, ki so še vedno prepričani, da se bo moc izogniti voiski. — Stroji vseh nemških ladij v ameriških vodah so baje uničeni. Amerika namerava oborožiti 200 trgovskih parnikov. — Po amerišk:h pristaniških mestih so bili izgredi zaradi draginje, ki je nastala.
IzseFGniški zakon. Ameriški senat je sklenil postavo, po kateri se predpisuje za vse priseljence poizkušnja iz branja in pisanja. S to postavo se bo izdatno omejilo izseljevanje iz naš'-h krajev v Ameriko.
Hujši topovski boji na Primorskem. Hojazcn Italijanov. — Praske ] na rusko-romunski fronti. — Poru/ Italijanov v Miieetloiiijl.— Кгеи-plodni itiipadi Angležev na Francoskem. — Potopljeni sovražni prevozni parniki. — Uspeh podmorskih čolnov.
Vse pripravljeno. Na bojiščih je povsod do zob vse oboroženo in pripravljeno za spomladanske boje. Vprašanje je le, kdo bo prej udaril. Nasprotr he zelo skrbi, kje nameravajo osrednje sile z ofenzivo. Najprej so mislili, da bo počilo pri Solunu; se- j
daj pričakujejo udarca na Francoskem aH pa v Italiji. Najbolj počasni s pripravami so seveda-Rusi, ki se vedno prevažajo čete in preurejajo svoje armade. Največ ojačenj pošiljajo na romunsko bojišče, Francozi in Angleži že dolgo napovedujejo svojo ofenzivo na francoskem bojišču, ki jo nameravajo izvesti v velikanskem obsegu. Toda nemški vojni minister pl. Stein piše v nekem budimpeštanskem listu, da so Nemci tam popolnoma pripravljeni za napad in za brambo. Sovražnik ne more imeti nobenega upanja, da bi prodrl nemško fronto na zapadu.
VOJSKA Z ITALIJO.
Hujši topovski boji so divjali zadnji Jas na primorski bojni črti. Sedaj, ko se je vreme zjasnilo, grme vsak dan topovi. 23, februarja se je razvil na Goriškem v oclseku pri Vrtojbi posebno besen boj s topovi in z metalci min, ki se je nadaljeval ceh) noč in dosegel drugo jutro svoj višek. Italijanska pehota je nato napadla naše postojanke, njih topništvo je pa obsipavalo kraje za našimi jarki, dr. bi ne mogle priti na pomoč naše rezerve. Sovražniku se je posrečilo, da je udri v naše najsprednejše črte. Toda oddelki našega preizkušenega c. kr, črnovojniškega polka št.2 so ga popolnoma vrgli iz njih; zadali so mu težke izgube in ga zasledovali do njegovih jarkov. Tudi v koroških gorah je zabesnel mestoma hud topovski ogenj. Italijani so e svojo težko artiljerijo večkrat obstreljevali Trbiž.
Italijanska bojazen. Italijansko časopisje zadnje čase pogosto opozarja, da nameravajo Avstrijci s svojimi napadi osvojiti Gorico, ali pa prikriti svoje priprave za ofenzivo na Tirolskem.
RUSKO - ROMUNSKO BOJIŠČE.
Položaj, Na celi rusko- romunski fronti je bilo zadnje dni precej živahno; glavno vlogo so imeli poizvedovalni oddelki in patrulje, ki so na več krajih z obeh strani skušale udreti v nasprotne postojanke. Naši oddelki in patrulje so pri Zaloščah v sovražnih jarkih ujele 3 častnike, 350 mož in zaplenile 2 strojni puški. Vzhodno od Zlo-czowa so pa nemške čete udrle v rusko postojanko, razstrelile štiri rove min in se vrnile nazaj z 250 ujetniki,
MAKEDONSKO BOJIŠČE.
„ Italijanski poraz v Makedoniji. Nemci In Italijani so se prvič spoprijeli v boju v Makedoniji 12. februarja. Ta prvi spopad z Nemci bo Italijanom ostal v bridkem spominu; izgubili so namreč svojo postojanko južno od višine 1150 pri Paralovu. Da ne bi Italijani izgubili poguma, se italijansko vojno vodstvo lega ni upalo razglasiti. Italijani so noto napravili protinapad, ki se je Pa popolnoma ponesrečil; kljub temu je italijansko časopisje javljalo, da so Italijani vrgli Nemce iz izgubljene postojanke. Toda ta prostor je še vedno v nemških rokah in italijanske čete si ne upajo več napadati izgubljene postojanke, ki so jo tacaš Nemci dobro utrdili,
FRANCOSKO BOJIŠČE. ; Ponesrečeni napadi Angležev. Na vsi
»onli izku'ajo nasprotniki motiti drug drugega z malimi napadi. Angleži bi bili radi
pretečeni teden na več krajih udrli v nemške postojanke, toda sreča jim nikjer ni bila mila; posebno so jih Nemci naklestili južno od Armentierresa. Dne 2, februarja navsezgodaj je začela angleška artiljerija s hudim ognjem pripravljati nemške postojanke za napad pehote. Nato je naskočil bataljon Angležev, ki je imel s seboj tudi strojne puške, Nemci so se bili umaknili v drugo postojanko, Angleži so pa udrli v sprednje jarke; a prišli so v past. Od vseh strani so jih napadli Nemci, jih obkolili z obeh strani in jih v hudem boju na nož vrgli iz postojanke. Ko so nato Nemci čistili jarke, so našteli 200 mrtvih Angležev, 39 so jih pa ujeli.
m vojna.
Angleži in Francozi bodo počasi jeli okušati in čutiti, kaj se pravi stradati in pomanjkanje trpeti; prej jih tudi trma ne bo pustila, dokler jih lakota ne prisili. Po-
krajevne odbore za obdelavo polja. »Pomlad je tu« — pravi; »ako ta čas zamudimo, je vojska izgubljena.« — Pri otoku Malta je bil torpediran parnik (12.600 ton),
ki je vozil senegalske strelce v Francijo.
V glavnem .odseku nemškega držav- 41 nega zbora je državni tajnik urada za zunanje zadeve — Zimmermann — poudarjal in zagotavljal, da se bo z' uporabo podmorskih čolnov dosegel nameravani cilj. . Isto je naglašal tudi tajnik državnega mornariškega urada —• Capelle, Trdil je, da se je že zdaj veliko več doseglo, nego se jc prič ..kovalo, — V Egiptu so zaprta vsa pristanišča.
Natančnih podatkov o številu potopljenih ladij sicer še ni mogoče navesti, ker Angleži zamolčujejo svoje izgube, podmorski čolni so pa tudi še niso vsi vrnili v pristanišča, da bi mogli poročati o svojih' uspehih; vendar pa sledi iz dosedanjih poročil, da so podvodniki storili več, kot se je pričakovalo. Kolikor je dosedaj znano, se ni tekom poostrene podmorske vojske potopil niti en nemški podmorski čoln. Ne mški vodilni krogi upajo z gotovostjo.
•wll
s Wm - ш љ:^' ш "Ж
тштшт
'h-
..-v.,.-. .

s
uJSP
PPf
ШШШтЉ
w m
НРЧПТЈ --
Sä	^
Angleški saniiejei ob razbiti havbici.

tem — upa.no —• bodo sami prišli s ponudbo za mir in posnemali onega, ki se je na povabilo, naj prisede in je, branil ubogati in jesti; slednjič je pa sam vprašal, ko ga n;so več silili: »Kaj ste rekli?« —Od 18. februarja dalje v Parizu ni več dobiti testenin. V francoska pristanišča dohaja vsak dan manj ladij. — Ker so tovarne omejile svoje obrate, je na Franccsekm do 20.000 delavcev brez kruha; lazburjenje zaradi pomanjkljive hrane raste; mirovno razpoloženje se širi; letaki, ki krožijo, zahtevajo, da se spomladi sklene mir. — Na Angleškem ne prikrivajo, da jih podmorska vojska skrbi in da jc nevarnost velika. V-zbornici jc admiral Carson tolažil javnost ter prigovarjal, naj sodeluje z mornarico, da bo moč nevarnost odstraniti, Anglija ima, kakor se trdi, samo za en mesec živil, potemtakem je seveda strah zaradi sedanje zapore na morju opravičen. — Angleški ministrski predsedn:k je izdal oklic na uči-teljstvo in duhovščino, naj organizirajo
da bodo s podmorsko vojsko prisilili sovražnike do miru. Vsak dan prihajajo poročila o novih uspehih podmorske vojske, in število potopljenih sovražnih ladij raste dan za dnem.
Posledice poostrene podmorske vojske se kažejo v vseh nevtralnih in sovražnih državah. V Ameriki je nakopičenega po pristaniščih polno blaga, ki si ga ne upajo odvesti v Evropo. Poštna zveza med Angleško in Rusijo je pretrgana. Vse pošiljatve iz Ruskega leže v švedskih in norveških pristaniščih. Ves promet v Nea-polju je ustavljen. Zveza med Sardinijo, Sicilijo, Albanijo in Italijo je par dni že prekinjena, V Genovo pride ie mal del ladij. Koliko škoduje sovražnikom poostrena podmorska vojska, kaže že to, da so Francozi razpisali nagrado 500.000 frankov, ki jih dobi vsaka Iadia, ako potopi le en nemški podmorski čoln.
Tedenske novice.
Pozdrav cesarju. Ko so se avstrijski in ogrski zastopniki, ki so bili na zborovanju v Curihu, povrnili na avstrijska tla, so poslali vdanostno brzojavko avstrijskemu, cesarju s pristavkom, da prosijo Boga za zmago in mir. Podpisani so bili: Dež. glavarja Rhomber, Šusterš^č; poslanci Zink, Hruban, Lukazewics, Mataya, Šra-mek; Ogri grof A, Zichy, Gieswein, Hu-szar, msgra Ernszt in Turi,
Veliko veselje je napravila cesarica Cita državni zvezi katoliških žena na Dunaju, ki so imele posvetovanja v dneh od 14, do 18, februarja. Zborovanje so zaključile s sv. mašo v Marijinem zavodu, pri kateri je bila navzoča tudi naša cesarica Cita. Žene so se čutile zelo počeščene z navzočnostjo blage in pobožne cesarice.
Dobrodelni koncerti »Glasbene Matice« v Ljubljani so vrgli 4600 K čistega dobička. Od te vsote dobi »Soški sklad'< 5. armade 1600 K; 3000 pa se podari goriškim beguncem.
65.000 knjig se je doslej razposlalo iz »Slovenčevega« uredništva našim vojakom po bolnišnicah in na bojiščih; knjigam je bilo priloženih vsega skupaj do 5000 mo-lekov in okrog 4000 svetinjic.
Smrtna kosa. V Krašnji je umrl dne 24. februarja ondotni župnik č. g. Fr. Špa-rovec. Kot kaplan je služboval v Spodnji Idriji, Moravčah, na Vrhpolju in nazadnje kot župnik v Krašnji. Rojen je bil 1. 1877. R. i. P.!
Nesreča. Plaz zemlje je podrl na Zlomu pri Št. Ruprtu eno hišo in podsul dve ženski; ena je mrtva, druga težko poškodovana.
»Družba sv. Mohorja«, Čas za vpis v Mohorjevo družbo poteka. Kmalu, bodo poverjeniki zaključili svoje račune, zato ne pozabimo na to plemenito in človekoljubno družbo, ki je že toliko storila za prosveto med slovenskim ljudstvom. More in tarejo nas skrbi za vsakdanji kruh, a tudi za duševno hrano moramo nekaj žrtvovati; postrezimo z dobrimi knjigami mladini, da se ne bo vzgajala samo z vojnimi poročili,
20vinarske novce iz niklja bodo sprejemale vse c, kr. blagajne, poštni in davčni uradi, ter železniške blagajne do 30. aprila.
Novo veliko bolnišnico bodo zgradili na Dunaju in sicer na ime »Cesarice Cite bolnišnica«. Izročili jo bodo družbi »Rdečega križa«. Zbranih je v ta namen že 10 milijonov kron,
1500 molznih krav je zopet kupila dunajska mestna občina na Tirolskem, Doslej jih je imela že 2930. Tako si bo Dunaj uredil lastno mlekarstvo.
Vojaške novice.
Radeckega veteran. Na Logu pri Ljubljani je umrl 22. februarja Matej Verbič v 87. letu starosti. Služil je kot vojak 7 let pri 27. pešpolku. Prepotoval je s telcčnja-kom in vso vojaško opremo na hrbtu po 4»
tedanji navadi peš iz Ljubljane na rusko mejo (Tarnopol). Za to pot so rabili takrat vojaki okoli 5 tednov. Leta 1859., dne 24, junija je bil v vojni z Italijo ranjen, ujet in kot vojni ujetnik odpeljan v Francijo, Mož je bil vse življenje nenavadno dobrega zdravja in do zadnjega vstrajen pešec. Svoje zadnje dni ni zahteval od nikogar najnianje postrežbe. N. v m. p.l
Zlato pravilo za dopisovanje z vojnimi ujetniki: Piši razločno z latinskimn črkami; pazi zlasti na naslov, da bo natančen. — Zadovolji se z dopisnico s 15 vrsticami; drugače boš težko dosegel svoj namen,
Gg. komponisti na noge! S fronte smo dobili te dni pismo, v katerem se nam naznanja, da pesem »Mi smo kranjski Janezi« prav ugaja. Pristavliena je pa tudi prošnja, naj bi kdo izmed slov. komponistov uglasbil primerno melodijo v obliki koračnice po kakem narodnem motivu. V imenu naših fantov trkanio!
Za domovino. Na južnem bojišču pri Novi vasi je padel 23. grudna 1916 pešec Jakob Volk iz Velike Bukovce pri Ilirski Bistrici, Pokopan ie bil v Berjah pri Na-brežini. Pokojni je bil vzoren oče, priden posestnik, ki ni odrekel nobenemu pomoči, če je le mogel, je storil vsakemu dobro. Blag mu spomin in pokoj njegovi duši!
Z železnim zaslužnim križcem na traku hrabrostne svetinje je bil od'i'kovan desetnik visokogorske stotnije (Lir 27) Primož Peterman iz. gorjanske župnije pri Bledu.
Ko so padale snežinke,,, (V spomin padlemu tovarišu.) Zopet se je grobovom na bojni poljani pridružil nov grob. Viharna zimska noč ga je ozaljšala z belimi snežinkami, ki so se v obliki zmagalnega venca ovile lesenega križa in deščicc z napisom: Tu se je boril in zmagal Peto* Plevelj, junak 7. lovskega bataljona. Pokojniku je zasijala zarja mladosti 1. 1894. v Zalogu pri Komendi na Gorenjskem. Oktobra 1914 ga je pozvala domovina. Služil ji je zvesto — večinoma na bojni črti —-do zadnjega dihljeja. Seznanila sva se pri dopolnilni stotniji v Murau in postala dobra prijatelja. Maja je, prideljen sanitej-skemu oddelku, odrinil tretjič na bojišče. Od tani mi je večkrat pisal. Zadnja njegova dopisnica vsebuje med drugim sledeče: Na višavah, kier se dajemo s polentarji, se začenja zima, ledena burja se igra z belimi snežinkami.., Slutil ni, da mu bodo te postlale grob v mrzli zemlji ter mu stkale mrtvaški prt, da mu bo ostra burja pela pogrebno pesem ... Kot sanitejec je bil vesten m vztrajen v svoji službi. Ni se strašil ognjene toče, kadar je bilo treba pomagati ranjenim. Neke viharne noči je bila napadena naša poljska straža. Mlad vojak je težko ranjen obležal pred sovražno črto. Hrabri Peter je hitel na pomoč. Pa je zaropotala sovražna" strojnica in obležal je smrtno ranjen. Kmalu nato je v najhujših mukah izdihnil svojo junaško dušo. Drobne snežinke so padale na mlado žrtev, kakor da so hotele zakriti globoko rano in izbrisati sledove junaške krvi. Belile so rjavo grobno prst, čez plan je pa pihala burja, tužno plakajoča za zvestim sinom domovine,,. Zunaj padajo snežinke, drevje je-
či pod težo zime in reka Mura šumi otožno v ledeni strugi. Jaz pa čuiem o Tebi nepričakovano žalno vest: položili so te trudnega v hladilno naročje matere zemlje, ko so padale snežinke .., Limbarski,
Pismo iz Volinije. Tudi tukaj se nahajamo slovenski fantje
i	, Da Rus ne bo pozabil,
kaj so	ki so mu že v Galiciji
namazali pete, smo ga mi tukaj že par-krat porazili, posebno lanskega avgusta. Ko je prodil prvo črto, smo se vrgli nanj s tako silo, da je naenkrat obrnil hrbet, V zimskem času ni bilo ravno ožjih spopadov, razen 21. januarja; takrat smo pa mi naskočili njegove jarke s pomočjo artilje-rijc in smo prišli celo do četrte ruske črte. Ujetih je bilo takrat precej; rekli so, da so komaj čakali, da smo jih prišli rešit. Kakor se je videlo, je razpoloženje slabo med njimi. Zima nain je pobrala precej tovarišev: nekaj jih je šlo nazaj radi bolezni, nekaj jih je pa dalo .tudi življenje za domovino, A kljub temu nas jj še vedno precej skupaj, da včasih tudi kakšno kranjsko užagamo. Kadar smo v rezervi, hodimo navadno na delo; tudi prostega časa nam ne manjka. Človek že včasih ne ve, kaj bi dela! radi dolgega časa; zato sem tu sestavil par skromnih kitic:
Celo tu v daljni Rusko-Poljski, slovenski fantie so na vojski; prav nič se Rusa ne bojijo, račun z njim kratek naredijo.
O daljna Kranjska ti dežela, ki bila polna si veselja; spominjamo se radi nate, še pridemo tja doli v svate!
Prebivajo tam mamke naše in dajejo za svete maše, Ga bi sinovi se vrnili, :n jih še enkrat poljubili.
Miru se vsi že veselimo. Dal ljubi Bog — zato molimo — da srečno bi prestali boje, in videli še mamke svoje!
Dost' fantov vojska je pobrala, in mož zakonskili pokopala. Otrok nedolžen, vdova plaka, ker v vojski padel jim je ata.
Srčne pozdrave pošiljamo vsem bralcem in bralkam »Domoljuba«: Desetnik Miv-šek Ignac iz Pšate; četovodja Bajec Fran iz Zavetnikov; inf.: Velenič Ivan iz Ihana, Dragar Peter iz Dragomljn in vsi drugi,
S kraških planot. Od novega leta sem imamo tudi mi, kar nas je Slovencev tukaj, »Domoljub«, da nas kratkočasi. Tudi mi še nismo pozabili svoje kranjske domovine, dasi se nahajamo med tujimi topni-čarji, Snega nismo imeli, pač pa nas je ostra burja dobro prepihala. Sedaj nas pa že ogreva toplo in milo pomladansko soln-ce. Nekaj dni sem odmeva močno gromenjc težkih topov. Italijan misli, da bo kar vkorakal v našo domovino, toda muči sc zaman, kajti moči nam pa še ne manjka. Mi smo avstriiski fantje in na domovino nikoli ne pozabimo. — Pozdavljamo vse čitalce »Domoljubovc«, slovenske fante, 1
dekleta žene, pa tudi dede, ki na toplem pri peči zdihujejo. — Fr. Močnik, doma od Krškega, Fr. Zabukovec :iz Dobre-polja, Viktor Slana iz Polhovega gradca.
Sporočilo. Leopold Türk iz Loža naznanja domačim, da se nahaja na Češkem v bolnišnici (Reservespital des Roten Kreuzes in Weseli a Luz.-Mezimosti.) Bil je težko bolan, a je zdaj zopet zdrav.
Fantje pri težkih topovih	pi-
šejo: Od vseh strani se čuje sama tožba o snegu. Tudi pri nas smo bili dobro zadelani, a sedaj se počasi odpravlja snežena odeja v Sibirijo. Polentar čuti, da se nekaj pripravlja, zato pa večkrat pribrenči v zraku, da bi si ogledal naše možnarje. Ali kaj mu pomaga? Je prekratkoviden, da bi nas mogel zaslediti. Pred temi nesramneži se znamo dobro skriti. Zavetje pred granatami smo si zagotovili, zraven tega smo si pa zgradili tudi zavetje za dušo: kapelico, kamor prihaja vojaški duhovnik vsak teden. Bili smo vsi pri spovedi razen par Mozesov, Zdaj se kar varne čutimo v tej samoti. Tuintam dobimo kako kartico od doma in prijateljev. Kakšno veselje za vsakega, ki je tako srečen, da je deležen pošte, kadar pride »Domoljub« — natn je vselej dobrodošel prijatelj. Ko ga dobimo, se vsedemo okoli mize in poslušamo, kaj se godi po svetu. Tudi pripovest »Divja Barbka« nam je močno ugajala. Kadar pa nič ne dobimo, je pa žalost. Seveda mamice ne morejo vsak teden klobas poslati. Tako gremo dan za dnem proti boljši bodočnosti. Ostanemo hrabri za domovino in za Gospoda nebes in zemlje! — Franc Ocvirk, Št. Vid pri Planini; Josip Andlo-vic, Št. Vid pri Vipavi; Juro Vrečar iz Celja; Fr. Krašovic, desetnik, z Bučke; Štefan Bratina, Ajdovščina; Anton Živec, Sežana; Vinko Štepančič, Celje.
Iz Korinkovke na Ruskem nam je do-šla dopisnica z naslednjo vsebino: Jaz Biz-iak Jožef iz občine Dol. Otlica (Primorsko), ki sem služil pri 97. pp., se zglašam in Vam naznanim, da se nahajam v гизкет ujetništvu, in sicer že 20 tednov tukaj v Cernikovski guberniji. (Dopisnica je datirana 1. novembra 1916.1 Z menoj so še ti-le Slovenci: Anton Črnigoj od Sv. Tomaža na Vipavskem; Mazlo Ivan iz Senožeč; Križ-man Ivan iz Kanala; Žnidaršič Anton, tam nekje blizu Senožeč doma; Carli Jože z Vojskcga. Vsi delamo v 'tovarni za sladkor.
Postrezite! Alojzij Darcik (k. k. Bau-kornp., 10/Ldw. 24,	bi rad izve-
del, kje se nahaja begunka Leopolda Darcik s svojimi mladoletnimi otroki iz Temnice št. 11.
Volkovi ustavili bojevanje na ruski fronti. Poročevalec lista »Novoje Vrsmja« popisuje obširno, koliko morajo ruski vojaki na severovzhodni fronti prestati vsled mraza. Marsikje imajo nezadostna kritja, pa tudi v kritjih proti mrazu največkrat niso bili kar nič zavarovani, dasi je kazal toplomer 30 stopinj pod ničlo. Poleg tega se je zgodilo, da so se cele tolpe sestradanih volkov priklatile noter do prednjih črt, ■ "Maštvo na stražah se jih je ubranilo edi-nole s strojnimi puškami. Nedavno so trčile ruske in nemške poizvedovalne čete skupaj. Sredi hudega spopada in medse-
bojnega ognja se je pojavilo kar naenkrat 16 volkov na bojišču. Vojskovanje se je z obojestranskim sporazumom ustavilo; vojaki sc s skupnim naporom odgnali in pobili divjo zverjad, potem so se pa vrnili k svojim oddelkom.
Za invalide. V Celju bodo ustanovili šolo za slovenske invalide, ki bodo z vsem oskrbljeni ter se pripravljali za razne primerne poklice.
Nenavajeni mraza. Listi pišejo, da je v zadnjih treh tednih zmrznilo na zahod-njem bojišču okrog 6000 vojakov, ki jih je Francija pozvala iz severne Afrike.
Italijanski parnik »Minas« — pogreznjen. Neki naš podmorski čoln je potopil v Sredozemskem morju italijanski prevozni 2854tonski parnik »Minas«, Na parni-ku je bilo 1000 vojakov, veliko streliva in zlata za 4 milijone lir. Parnik je bil namenjen v Solun, Vsi vojaki so utonili razen dveh, ki ju je rešil podmorski čoln.
Doklade. Proti volji vlade je francoska zbornica sklenila, da dobi vsak mož v strelskem jarku na dan 1 frank doklade.
Iskrene pozdrave iz strelskih jarkov pošiljajo vsem slovenskim fantom in dekletom: Četovodja Flad Matija, poddeset. Josip Bren-čič z Vrhnike, Anton Bogataj, Javor; Fr. Vi-voda iz Cerknice; Anton Uiti, liavne; Hlebec Alojzij, Mokronog; Franko Jožef, St. Jernej. — Vse domaČe pozdravljajo Slovenci pri težkem topništvu: Fr. Lajli, Mala Nedelja; Blaž Velikonia in .Andrej Peternclj iz Idrjie. — Vsem slovenskim dekletom in fantom prav prisrčen pozdrav od Cesarjevičevih slovenskih vojakov z zasneženih tirolskih ledenikov. Da-siravno smo 7 do 8 metrov pod snegom, smo vseeno pri gorkih pečeh prav vesele in židane volje ter čakamo, da udarimo na polentarja in odrinemo proti beneški ravnini. Bergant Ludovik, narednik; sanit. patr.: Četovodja Čempa Janko, Baš. Türk, Pirš, Kastelie. Dež-man, Štancar, Hočevar, Knavs. Telef. patr.: korp. PeCkaj Mat., Magister Karel, Starin Polde, Majcen Alojzij, častn. sluga iz Mokronoga. — Srčne pozdrave pošiljava iz strelskih jarkov vsem Ljubljančanom, ljubljanskim gospodičnam in dekletom. Na veselo svidenje! Jakob Buh in. Anton Premru. — Iskrene pozdrave pošiljamo iz skalnatih tirolskih višin vsem znancem, posebno slovenskim »kebrom«: Izidor Skoporc, Frane Kmet, Franc "Piškur, Berti Bupret, Jurij Pilič. Janez Šmitck, Janez Znmer, Maksimilijan Bilinsky, vsi pri prvi sto t ni j i strojnih pušk: — Srčne pozdrave pošiljamo z bojnih poljan od saperske kompanijo vsem doma ostalim fantom in dekletom, možem in zvestim v. en a m sledeči slovenski vojaki: Vinko Honda, šrnarca; Alojzij Vavpotič, Po-lavče; Franc Hočevar, Mekinje; Knjzer Franc, Tomačevo; Černač Franc od Sv. Petra; Bib-nilcar Gabrijel, Polica — Gorenjsko; Knez Marko, Zalar Ivan, Pristovnik Franc, Zupančič Jože. — Srčne pozdrave pošiljamo slovenski fantje 13. visokogorske stotnije z visokih sneženih planin vsem Slovenkam in Slovencem ter čitateljem »Domoljubu«. Nocoj je ravno pustni večer, spominjamo se veselili nekdanjih dni, ki o njih sedaj ni ne duha ne sluha. Tovariš nas pozove: Fantje, pa zapojmo! Takoj je zaorila lepa pesem: Po jezeru..., Tam za laškim gričem... itd. Upamo pa, da bo prihodnji predpust bolj vesel, ker ga bomo obhajali doma! Desetnik Iv in Rozman. Boh. Bistrica; Lenard Bizjak, Podbrdo; Primož Peter-man, Gorje; poddes : Mat. Noč, Upnica; Ivan A ž man, St. Peter; Inf.: Leopold MatičiC. I vonje selo pri Bakcku; Viktor Zaman, St,. Štefan; Janko Kuhar, Grad; Ivan Lunder, Moravče; Jožko Želko. C.egalica; Jožko Bobič, Kostanjevica; Alojz Turšič, Krško; Janez Kejžar, Pavčo pri Sorici; Ivan Leban, Sv. Lucija; Janko Olifčič, Boh. Bela; Marlin C.esar, Boh. Srednja vas.
Razne novice.
Kronanje na Dunaju. Po precej gotovih sporočilih je naš vladar Karel voljan, da se da kronati tudi kot avstrijski cesar.
Odlikovanje. G, Ivan Laharnar, župan na Šentviški gori na Goriškem, je odlikovan z vojnim križcem III. razreda — za zasluge.
Umestna opazka. »Slovenec« je zadnjič priporočil, naj pri poslavljanju opustimo italijanski izraz »Adio« ali »Adija« ter se poslužujemo raje pristno-slovenskega poslovila in pozdrava »Z Bogom!« — Piav tako! Besedo »Adio« imamo od Italijanov, ki so hodili k nam iskat zlata in srebra, zraven so Slovence okuževali s s^ojo laško kletvijo in kulturo; zdaj nam pa še vračajo s svincem in jeklom. — Pioč torej z italijanskimi izrazi!
Delniška družba za vlivanje zvonov. V Linen je ondotno škofijstvo v zvezi z dvema strokovnjakoma in nekaterimi večjimi samostani osnovalo delniško družbo za vlivanje zvonov. Z obratom bo pričela po vojski v posebni tovarni v trgu »St. Florian«,
—	Prav bi bilo, če bi tudi pri nas mislili na tako napravo.
V жпатепји »črnega dem^nta« — in »smrdljivca« .., Premog, premog, to je bil bojni klic v zaledju in po mestih osobito početkom februarja, ko nam je silni mraz pretresal kcsti. zraven pa še marsikje »smrdljivca« ni bilo, da bi si razsvetlili nočne tmine. Ta smrdliivec (petrolej) pa danes v podmorskih čolnih reže žile mogočne Anglije. — Premog in smrdljivec sta danes dva mogočna činitcija, ki dvigata kulturo, pa jo tudi ugonabljata.
Dunaj brez premoga. Tudi na Dunaju je bilo zmanjkalo premoga, zato so morali cestno železnico deloma ustaviti, kar ima za tako mesto sila neljube posledice, ker ima na stotine uradnikov ter na tisoče delavcev po 1 do 2 uri daleč do stanovanja,
—	Kaj se pravi Dunaj preskrbeti z vsemi potrebščinami, si lahko vsaj nekoliko predstavljamo, če pomislimo, da potrebuje dunajsko mesto z vsemi tovarnami in napravami vsak dan 400 vagonov premoga.
Napredek, Najnovejši nemški podmorski čolni so tako sestavljeni, da je moč priti z njimi okrog zemlje, ne da bi bilo treba kje ustaviti zaradi kuriva. Novi stroji pod vodo prav tako delujejo in še bolje vozijo kot nad vodo. Motor deluje čisto tiho, da ga sovražne ladije ne čutijo, četudi so zelo blizu. Bivanje v izboljšanih podmorskih čolnih je mnogo prijelneje, nego je bilo popred.
Velik požar je divjal nedavno v Tokio na Japonskem. Vnelo se je skladišče med kolodvorom in pristaniščem. Ogenj se je hitro razširil na železniške vozove in na druga skladišča. Ves mestni oddelek je b'l videti kakor morje ognja. Uničene" je tudi mnogo Rusom namenjene municije.
Hudi udarci. Dve strašni eksploziji, ki smo o njih poročali tekom tega leta, namreč velikanski požar v ruskem pristanišču Arhangeisk ob Belem morju in nesreča v londonskih municijskih skladiščili, sta veliko groznejši, kakor se je prvotno razglasilo, V londonskem predmestju, kjer
m
so šle v zrak velike zaloge municije in tvornice orožja, je izgubilo življenje 9000 ljudi. Tako pripoveduje neki švedski kapitan, ki se je vrnil iz Anglije. — V A/h-sangelskem se je pa požar, povzročen po obsežnih eksplozijah, raztegni! v daljavo 2 km in 1 km v notranjost. Škoda se ne da ceniti.
Dopisi.
šmartin pri Kranju. Dne 30. jan. je bil zadet od laško granate desetnik 27. pp. Janez Porenta 7. Bruga pri Kranju. Umrl je 1. febr. Bil je pogumen, pošten mladenič, odlikovan e srebrno hrabrostno svetinjo. — Dne 26. decembra je padel Miha Trilar iz Stražlšča pri Kranju. N. n. v m. I
Boštaiij. Dne 16. febr. je ubilo v Jablanci drevo 191etr.o pridno mladenko Frančiško Po-lak. Nesreča je liotela, da .je šla s starejšo sestro podirat veliko hruševo drevo, pa je re-vico pri tem doletela nesrečna smrt. Pokoj njeni blagi duši! Žalostno starše in sestre pa tolaži Bog!
Iz Dobrniča. Tudi pri nas smo dali od nekaterih podružnic zvonove v pomoč našim vrlim slovenskim vojakom, da z združenimi močmi pridemo do zaželjenega miru. — Draginja ie vedno večja; sladkorja in petroleja ni dobiti. I.judje tarnajo: Pri nas je res vedno »dobrnič«. — Pretekle dni je bilo pri naboru jiopet nekaj mladeničev potrjenih. Tukajšnja dekliška Marijina družba je priredila v nedeljo, 18. februarja, dve leni nredstavi, ki sta se prav dobro obnesli. Mod odmori so dn-kleta prodajale srečke. Za srečolov je bilo pripravljenih 1000 srečk, pa jih je še zmanjkalo; ni čuda, saj je bilo ljudi v dvorani hi v veži kot už'gnlic v škntliifi. Uspeh — K 252. ki so obrnejo v prid oslepelim vojakom. Dno i. mar ca se prireditev ponovi.
Iz Lei. Tu je dne 15. februarja umrla najstarejša oseba v župniji, 80 letna K roparjeva teta Katarina Kalan. — Vojakov je doslej dala naša mala župnija nad 50. 12 izmed teil je ujetih. 4 so padli. Smrt teh štirih je uradno potrjena. Bäti so je pa, da je tudi med onimi dvanajsterimi ujetniki eden ali drugi že v večnosti. - - Vojnega posojila je podpisala naša župnija dosihdob 50.600 K.
Gospodarske stvari.
Za kmeta. Pri zborovanju Centralnega mesta za varstvo poljedelskih interesov na Dunaju so se obravnavale razne kmečke zahteve sedanjega časa. Predsedoval je zborovanju deželni odbornik kranjski dr. L. a m p e , poročala sta glavni referent S i m i č vitez Hohenblum in predsednik Splošne zveze avstrijskih kmetijskih zadrug baron S t ö r c k. Zahteval se je za bodočnost uvoz naše živine v Nemčijo in enako varstvo naših poljedelskih interesov, kakor tudi Nemčija brani svoje poljedelstvo. Zahteva se sklicanje državnega zbora in primerno zastopstvo poljedelcev v c. kr. uradu za prehrano. Cene za kmetijske pridelke naj bodo enake pri nas, kakor na Ogrskem, S sodelovanjem kmetijskih strokovnjakov se naj izvršuje pravilno štetje kmetijskih pridelkov, da se ne bo zahtevala od posameznih krajev neprimerna množina žita in krompirja. Tudi za obrtne izdelke, ki jih kmet nujno potrebuje, naj se določijo kmetijskim razmeram riinerne cene. Seme in krmilo se naj metu pusti in dajo za prevoz semen in ti»
umetnih gnojil na železnicah večje ugodnosti. Za pomladno delo naj dajo oblasti kmetu potrebno pomoč. V državne vojno-gospodarske naprave naj se pokličejo zastopniki kmetijstva. Slednjič je zbor odločno protestiral zoper neupravičene napade, katerim je izpostavljen kmečki stan.
Gospodarski in tržni pregled.
Zvonovi. Po celi državi so dale cerkve svoje zvonove za vojaške potrebe. V nobeni deželi se ni dobilo v primeri z velikostjo toliko zvonov, kakor na Kranjskem V drugih krajih podružnic ne poznajo. Razen farne cerkve imajo le male kapelice, ki so večinoma last zasebnikov, kakor so bile nekdaj graščinske kapele. Mogočnih podružnic kakor pri n^s, ki imajo deloma prav velike zvonove (večkrat je tehtal le največji čez 1000 kg), drugod ne poznajo. Za naše ljudi, ki tako ljubijo cerkev, je bila oddaja zvonov težka poizkušnja. Vendar smo jih radi dali, saj smo spoznali potrebo. V vojskah starih časov so cerkve dale še celo vso zlatnino in srebrnino, Gotovo je, da bomo kmalo po vojski zvonove zopet dobili. V par letih bo bakra zadosti, če bo tudi drag. Že zda; se menijo povsod, da zvonovi morajo priti, če so tudi dragi.
Zaslužek ob vojski. Zdaj spoznajo tudi na višjih mestih, da so si tovarnarji in bogataši veliko b'olj opomogli v vojski, kakor kmetje. Trgovci z manufakturnim blagom so prodali vse staro in vležano blago desetkrat dražje, kakor je bilo vredno. Neki trgovec z rumom se je hvalil, da vsak den zasluži 20.000 kron. Usnjarji so zaslužili milijone. En sam akcijonar neke ogrske družbe si ie lani pridobil 674.000 krcn. — Prav isto je z milom, oljem, kavo. čajem in drugim kelonijalnim blagom. Toda tudi drugod ni bilo veliko boljše. Na Romtm-skem so še pred vojsko razni kramarji neusmiljeno drli ljudstvo in zahtevali za obleko in kavo skoro desetkrat več, kakor je bila cena poored. Največ so zaslužili razni agenti. Vožnja po železnici in ladjah je bila štiridesetkrat dražja za tuje blago k*akor pred mirom.
Zvišana voznina. Pri nas je železnica zvišala tarife: pri osebni vožnij obenem z davkom na vožnje karte za 30%, pri nrt-liagi za 20%, pri tovornem blagu za 15%. Obenem odpadejo olajšave, ki so bile dovoljene za nekatere vrste blaga. Tako so imeli znižano voznino za cikorijo, pivo, poljedelske stroje, zaklano živino jn perutnino, turščico, predivo, hmelj, tobak in posuseno sadje. Vse te polajšavc zdaj od-padeio.
Nauki vojnega časa. Voiska nas ;e v marsičem izmodrila in okrepila. Poprcd so mislili, da ne bi mogli živeti brez žganja in vina, brez čaja in ruma. Zdai se brez teh stvari prav lahko izhaja. Tobakarji hudo pogrešajo priljubljeno travico; toda do danes še ni nobeden zaradi pomanjka-nia tobaka zbolel ali umrl. Vojska je tudi zbudila skrivne moči. katerih se še zavedali nismo. Orožje zdaj sami izdelujemo; na milijone kron smo popred izdali za milo; zdaj pcrabiio doma kože, razne odpadke masti, parkle in kosti ter kuhajo z lu-govino (I augenstein) nrav izvrstno milo doma, ki je boljše, kakor vsako kupljeno,
Cikorije ni bilo skoro za noben denar doH biti. Zdaj so izvedele spretne ženice, del se dela iz domače pese, ki se razreže nat drobne kosce, prav dobra cikorija. Ti ko»< ci se denejo v krušno peč po peki. Ko dobro ožgani, se zmeljeij v mlinčku zal kavo. Čim več sladkorja ima pesa, ten* boljša je. — Na Nemškem so začeli pesa rabiti tudi za kiuh. Pripravijo jo take кач kor krompir. Če peso najpred posuše, j«j vzamejo deseti del; ako se pa kar sveža; porabi, vzamejo 6 delov pese in 4 del^ moke. Ljudje so s kruhom zadovoljni. —• Pese bi se tudi pri nas še precej dobilo« Kaza'o bi poizkusiti.
Odredba o porabi sladkorne pese. Odredba ministrstva z dne 6. februarja 1917 »R. G. B1.« 51, določuje porabo sladkorne pese za leto 1917/18:
§ 1. Sladkobna pesa se ne sme krmitL (Kakor smo že lani poročali, so na Nemškem nekateri kmetovalci začeli tudi za živino sejati sladkorno peso, ker ima več sladkorja, torej več redilnih snovi v sebi, in vzame precej manj picstora pozimi v shrambah.) Dovoliti se morejo izjeme.
§ 2. Sladkorno peso sušiti sme le, komur dovoli urad za prehrano. Ta urad tudi določi, ксГко posušena резс smejo kmeije ali zadruge porabiti zase.
§ 3. Sladkcrna pesa se sme prodati edino sedanjim sladkornim tovarnam, izjemno se more dovoliti tudi druga porafcaj
§ 4. Perje te pese mora dobiti ali kmet ali centrala za krmila.
§ 5 Urad za nrehrano more tovarnam za sladkor ukazati, da gotovi del pese [ireouslijo tovarnam za i?Jelavo kavnihi primesi. (To je zelo važno in najboljši dokaz, da se cikorija dela iz sladkorne pese. Tovarne ne smejo za sladkorno peso manj kakor 6 K za 100 kg plačati. — Pred nekaj leti ie bila navadna cena 2 K, lani čez 4 K, Sladkor ho še nekoliko dražji. Saj se je zdaj gotovo najmanj izmed vseh živil podražil.
Rr-zno. Na Francoskem je vlada ukazala, da pri mletvi ne smejo več otrobi naprav'iati. Vse se skuoaj zmelje. — Na Angleškem imajo domače p?enice le okoli 50.000 vagonov in ravno toliko tuje v skladiščih. Ker je'lo Angleži skoro samo pše-nični kruh, nimajo drugega žita kaj prida v deželi; precej imajo pač turščice in icč-mena, ki se rabita za živalsko krmo. Vse angleško žito bi'zadostovalo za 7 tednov, čc bi ne bilo več uvoza. Živine, mleka in jajc imaio pa precej doma, vendar za potrebo ne zadosti. Prav nič pa nimajo sladkorja, Angleži še polovico svoje hrane dd-rra ne pridelajo. — Za zdaj jim najbolj manika lesa. Za nonravo ladij gredo grozne množine lesa. Poprcd so ga večinoma dovažali iz Skandinaviie; zdaj je ta pot zaprta. Vlada je zasegla vse zaloge lesa Kar se vpelje, je državna last, — V Ameriki gredo žitne cene zopet kvišku, * * *
Rc*nlaci?a živinskih cen na Kranjskem. Te dni je deželni glavar dr. Ivan Šusteršič vnovič posredoval na mero-dajnih mestih na Dunaju v prilog regulacije živinskih cen na Kranjskem v soglasju s cenami, ki veljajo v sosedniih deželah, V isti zadevi se je podal na Dunaj deželni
odbornik msgr, dr, L a in p k , ki je kot odposlanec deželnega odbora posredoval tudi v vseh drugih perečih kmetijskih zadevah.
Za naše gospodinje.
Velikonočna pogača. Pogač bo letos menda malo. Pa si napravimo z naslednjim receptom — vsaj skomine. — Moko pre-seješ zvečer in postaviš skledo na ognjišče. Na poltretjo kilo moke vzemi za 30 gramov drož in jih raztepi v mlačnem mleku; utepi tudi par žlic moke. Tačas ko kvas vstaja, skrbi, da zavre ščepec žefrana na 74 litru mleka. Ko se je mleko shladilo, razpusti v njem 375 gramov surovega masla in 250 gramov sladkorja. Naredi v moki v skledi jamo in vlij vanjo 6 jajc, raztepi jih, vtepi pol žlice soli, žličico ruma, limonin obribek in dišavni prašek. Stresi kvas v jajca, zalivaj počasi z mlekom in tepi. Ko je kvas dobro premešan z mlekom, stresi "anj 125 gramov olupljenih mandljev in 250 gramov rozin. Testo gneti s kuhalnicc. Ko jame delati mehurje, ga pokrij in pusii, da vzhaja. Nato naredi dva hleba ali štruci, deni v posode in pusti, da vstane. Preden vsadiš v peč, namaži s smetano.
Če
so vojaki žejni. Limon nj, da bi jih poslali. Dobi se pa citronova kisrnia, ki se devlie v vodo ali v čaj. Iz te kisline se skuha dobra pijača, če je kai sladkorja aH medu doma. Zavreti da» % litra vode in stresi vanjo 25 gramov citronove kisline. Posebej kuhaj % litra vode in Vi kg sladkorja, dokler ne postane gosto tekoče. Nato zmešaj oboje vkup in napolni steklenice. Ako dene vojak žlico te limonade na krop ali na mrzlo vodo, ima pijačo, ki ga ogreje ali ohladi, kakor želi. Za pošiljanje so najbolj pripravne ploščnate posode, ki v njih dobivamo zdravila iz lekarn Posodo (steklenko) je treba skrbno umiti, preden jo napolniš. Ko je polna, zamaši, raztopi voska ali laka v ponvi in obrni v njem vrat steklenice; potem pritisni lak okoli vratu, preden se strdi. Steklenico zavij v lepenko, potem ovij z balo in položi v žaganje ali oblanje. Ako je več steklenic, glej, da bo med njimi dovolj bate, da se ne dotikajo in razbijejo.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hrfiniine vloge, in jih obrestuje po 4 V/o brez kakega odbitka.
ШШ ure od 8.Ш Id i. popoldne.
Glej Inserat!
Slike in črtice z bojišč.
Pismo iz Galicije,
(Piše poročnik Jože Barlč.)
Bojno polje, 13 feb. 1917.
Predvčerajšnjim sem se selil iz bri-gadne rezerve v nekem gozdu v divizijsko rezervo v neko gališko vasico — seveda se nisem selil sam, marveč ves bataljon. No, ш ravno mene je doletela čast, da sem bil »kvartirmohar«. — Spominjam se dobro, kako sem včasih v lepih, mirnih časih opazoval vojaški avtomobil s častniki, ki so oskrbovali stanovanja. Časi se hitro izpreminjajo; par let je minilo, pa sem sam dobil to »službo«. Časi se pa tudi temeljito izpreminjajo; v miru so se vozili gospodje, ki so iskali stanovanj, v avtomobilih; sedaj sem pa korakal s tridesetimi možmi v strašnem snežnem viharju peš več ur daleč.
Iskati stanovanje tik za fronto je prav kočljiva stvar. Za moštvo še gre, barake so že pripravljene; težje je za častnike, ki morajo stanovati po hišah. Iskal sem in iskal. Povsod vse polno! Civilno prebivalstvo stanuje stisnjeno po pet družin v eni hiši, samo da je prostora za častnike. — »Nastopite odločno,« mi je rekel polkovnik, štacijski poveljnik. Stopil sem v prvo kočo: pet do šest sivih starčkov z razora-nimi lici je sedelo za mizo; okrog peči cela vojska žensk s solzami v očeh; sredi sobe kopica zamazanih otrok, ki so jokaje zbežali k svojim materam, ko sem vstopil. Živa slika vojskinega gorja in bede! Kakšno srce bi moral imeti, da bi jih mogel poslati v sneg in zimo!? — Stopil sem v drugo
kočo: ista slika. — V tretjo: isto!---
Nastanil sem torej tudi častnike v baraki. Sicer so gospodje malo zabavljali, ko so došli; pa naposled so se morali vdati v svojo usodo.
Vseh skupaj nas je okrog petnajst; baraka, v kateri stanujemo, pa ima prostora za nič manj kakor stodvajset mož. Zato si lahko vsak misli, kako je! Imamo štiri peči notri, kurimo kakor besni, pa nas vendar zebe, da se tresemo. Najhujše je ponoči! Ne sleče se tako nihče, vsakdo sezuje le čevlje, obuje še en par ali dva nogavic, natakne na glavo snežno kapo, se zavije v svojo odejo, vrže po sebi suknjo in zaspi — če more!
Nadporočniki in poročniki smo se spravili v en kot, ki ga imenujemo »Gosposki trg«; v drugi kot — »galerija« — so se nastanili praporščaki. Sreda barake je popolnoma prazna, imenujejo jo »nevtralna zona«! Miz in stolov ne poznamo; jemo in pišemo na lastnih kolenih. Kdor še ne ve, kako prijetno je to, naj enkrat poskusi.
Prijetno to življenje ni, pa živi se! Pomagamo si z dobro voljo; kadar je le prehudo, tedaj že kdo posftrbi za razvedrilo; pošteno se nasmejamo. pa je dobro.
Na straži, — V sneženem grobu.
Vojak Fr. Rejc iz Otaleža opisuje, kako se mu je godilo, ko je — poslan na stražo — v snegu plezal na vrh hriba, a se mu je izpodrsnilo
»Človek je vedno v nevarnosti, posebno pa pred plazovi, ki marsikomu ugono-
bijo življenje. Tudi jaz sem bil v zelo veliki nevarnosti. Ravno tri dni poprej, preden sem prišel v bolnišnico, sem mislil, da bom moral v strašnem snegu umreti. Bilo je proti večeru, ki ga ne bom nikdar poza- ^ bil. Šel sem na stražo gor na visoko, strmo goro, ki smo z nje opazovali, kaj dela sovražnik. Tisti večer je pa bilo zelo temno; megla je bila tako gosta, da nisem prav nič videl. Burja je pihala, da mi je hotela sapo zapreti. Steze nobene, vse je bilo z&medeno. Kam naj se obrnem? Vedel sem samo t'o, da moram kvišku. Prišel sem na vrh, a še prezgodaj, kajti storil sem korak predaleč — zmanjkalo mi je stopinje .., Kakor po brzojavu sem se zvalil po strašni pečini naravnost proti sovražnikovim postojankam. Edina sreča zame je bila, da je bila od zdolaj napeta žica proti sovražniku. Vanjo sem telebnil z vso močjo. Bil sem ves opraskan in krvav, da sem se komaj vzdignil. Strah, ki sem ga prestal, se. ne da popisati; zraven tega sem bil pa še tako blizu sovražnika. S težavo in stokom sem jel plezati nazaj: šel sein navzgor, gledal pa navzdol, ker sem se bal, da bi me ujela sovražnikova patrulja. Seveda sem bil tudi jaz na vse pripravljen: patronov sem jmel dovolj in tudi puška je bila nabita.
Ali sreča božja, da me sovražnik v temi ni videl; bilo je pa tudi mraz in se je Italijan skrival v varnem zavetju. Šel sem počasi in previdno; na vsako stopnjo je bilo treba paziti, ker je bil sneg zmrznjen, kakor kamen; le po vrhu je bilo malo suhega snega, tako da je bilo zelo nevarno hoditi. Ali vendar sem srečno priplezal do vrha. Tu je pa bila velika peč. kakor nekak obronek. Skrbelo me je, če bom mogel čez. Vso svojo moč spravim skupaj ter se poženem, kar morem. A stopnje mi zmanjka in zopet zdrknem ravno tja, kjer sem bil poprej. Zdaj pa skoraj že nisem mogel več vstati. Zeblo me je tako, da nisem nič več čutil ne rok, ne nog; zato sem bil že obupal, da se rešim. Zjokal bi se bil, a moje oči so bile trudne in zaspane; ni bilo nič solza v njih, V strahu in mrazu ves onemogel se zravnam, pokleknem v sneg, dvignem roki proti nebu ter kličem: Jezus, Marija in sv. Jožef pomagajte mi! Prid;te mi na pomoč zdaj in ob moji smrtni uri! Molil sem še več lepih molitvic, ki me jih je še mati naučila, Nato vstanem pokonci, pogledam okrog sebe, če me opazuie sovražnik, pa ni bilo nikjer nič videti. S težavo se napravim zopet na pot. Ko dojdem do onega obronka, kakor poprej, nisem vedel, kaj naj počnem. Naprej bi rad šel, pa si nisem upal, ker bi lahko zopet zdrsnil v preoad. Ves zdvojen vzamem bajonet, ga zabodein v sneg, obesim puško nanj, pokleknem in jamem zopet mol'ti. Molil sem tako presrčno, kakor še nikdar v življenju. In res, moja goreča molitev je bila uslišana.
Ko sem še kleče molil, začujem, da je na vrhu nekdo s piščalko zažvižgal, Vedel sem -takoj, da mene iščeio, zato sem se tudi jaz oglasil — na ne le enkrat. Poprej bi b;l rad klical, ali sem se bal, da bi me Italijani zasačili. Sedaj sem se pa prepričal, da mi je smrt gotova, če se ne oglasim. Zato sem kričal, kar se ie dalo, četudi so me Italijani slišali. Kmalu me pride
iskat neki vojak, ki je bil na vrv navezan. Seveda naveže tudi mene zraven, potem pa naju oba kvišku vlečejo toliko časa, da * sva bila na vrhu. — Da sem bil rešen tisti večer, se moram prav gotovo zahvaliti le Bogu in Materi božji, ki me je tako čudovito varovala.
Ta dogodba, ki sem jo tu zapisal, mi ostane živo v spominu vse življenje.
Lovci VIL
Mi smo hrabri »sedmi« love', drzni, neizprosni, čvrsti, nepremagani v spopadih, nevpogljivi v bojni vrsti.
Gromu in sovražnim kroglam kljubovalno se smejimo; kjer zahteva domovina, kakor levi se borimo.
»Mužiki« iz ruske stepe po nastopu nas poznajo. »Fan, ne pucaj!« in z rokami dvignjenimi se udajo.
Verolomni Lah trepeče-, ko mu stopimo nasproti , : porco sciavo« kolne jezen, — z bliže pa se nas ne loti.
Kjer začnemo boj s so vragom, častno znamo ga končati; raje smrt na polju slave, kot sramotno se udati.
Naše geslo je: junaštvo, neomajana zvestoba domovini in cesarju med viharjem bitk, — do groba.
Limbarski.
Mas'rajte pleča in prsa, ako Vas bole, s Fellerjevim bol l-ijšajočim rastlinskim esenč-uim fluidem z znamko »Elsa-fluid«. Ta preizkušena bol lajšajoča vribavanjo poživn kroženje krvi v dotiinili delili telesa, jih napravijo močne in odporljive proti prehladu in prevelikemu naporu. Predvojne cene. 12 steklenic tega dobrega domačega sredstva pošlje franko za le G kron lekarnar K. V. Feiler, Stii-l)ica, trg Elsa št. 10 (Hrvatska). Nad stotisoč zahvalnic in zdravniških priporočil potrja visoko veljavo tega zanesljivega olajševalca bolečin. »Klsa-flnida« ne morete nadomestiti z nobeno drugo stvarjo.	(ei)
Zvonarjeva hči.
(Povest. — Spisala E. Miller. — Priredil Fr. Steržaj.)
I, Pri zvonarjevih. Bilo je pred dvesto leti. ,Pri oknu priproste meščanske sobice je sedela deklica in šivala belo platno. Niti ozrla se ni od dela skozi okno. Žar-na solnčna svetloba se je razlivala zunaj po vrtu in starodavnem obmestnem jarku, 52
ki se je vlekel ob sivkastem mestnem ozidju. Zadaj pa se je razprostiral hladen, temen smrekov gozd, čegar vrhovi so se nalahno zibati v zlatem sotnčnem obnebju. Vsa ta zlata lepota ni mogla premotiti pridnega dekleta pri delu.
Tišina je vladala v sobici. Ob zeleni peči je stala običajna klop z malini zapeč-kom v kotu, kjer je sedela bolj priletna gospodinja. Utrujeni roki sta počivali na modrikastem predpasniku v naročju, kolovrat pri njenih nogah je počival na belo poribanih tleh. Obraz je imela na prsi globoko vpognjen, tako da so se videli redki pa gladko počesani lasje izpod priproste rute.
Vsa njena postava je izražala pripro-stost pa odločno, resno voljo.
Hčerkini lasje, kostanjeve barve, so se svetlikali v solnčnih žarkih in čeravno povezani v močnih kitah okoli glave, so tupatam le pokukali lahni zvili kodrčki okoli ušes in nad jasnim, vedrim čelom. Ves obrazek je bil bolj podolgovat in ču-
no krepek človek. Na vratih se je moral pripogniti, da ni zadel z glavo ob naddurje. Ramena so mu silila v ospredje, ozke prsi mu je pokrivala plava, platnena srajca.
»Umil si se zdolaj, oče?« vpraša žena.
»Ni bilo treba, ker nisem bil nič umazan,« odvrne mož, »Jože in Henrik sta opravila brez mene.« Zadovoljen nasmeh mu je zaigral okrog usten.
»To je še vendar sreča zate, da je Jože prišel domov,« pravi žena in pretegne mizo od klopi, da je mogel mož sesti. Naslonil je komolca na mizo in se oprl na lahti,
»Da, dal Mladina kar naenkrat zraste človeku čez glavo. Jože se je marsikaj naučil v tujini. Človek moje starosti nerad prioozna, da jajce več od pute ve, vendar sem danes videl, da me v vpodubljanju daleč prekaša in Henrik tudi ni napačen. Takoj jo je pobral za Jožetom. Oba sta tiča, mati! In ta dva bi spravila našo obrt kvišku.«
Zadovoljno je gledal inoister pred seboj. Izginila mu je utrujenost, z obraza.
Polkovni mesarji na bojišču.
dovito belkast z rožnato nadahnjenimi lici. Bila je kakor gospodična, poleg krepko-telesne a vedno bolj bolehne matere.
Starikava, lesena ura ob steni je odbila štiri. Dremajoča mati se zdrami, obrne svoj rdečkasti obraz h hčeri in vzklikne prestrašeno:
»Šliri je že, Rozika, pa še vedno sediš! Hitro prinesi mošta iz kleti, zdi se mi, da gre oče na malo južino,«
Tudi Rozika je poskočila pokonci, ko je udarila ura, odložila platno iz rok na okno in odhitela skozi vrata. Mati se je počasi dvignila. V kotu med dvema okno-ma je slala bela, javorjeva miza. Tja je šla mati, odprla predal, izbrala iz njega vilice in nože, priložila hleb rženega kruha in na krožniku iz stenske omarice par klobas. Po stopnicah so se začuli težki, počasni koraki.
»Oče,« je dejala polglasno in njeno obličje je nekoliko oživelo, ko je vstopil skozi vrata. Bil je visok, suhljat, a očivid-
Ženi se je pa obraz zmračil, ko je odgovorila: »Da bi le Henrik ne bil luterski!«
:ož je imel v tem svoje misli ter reče: »Čenc.irija! Ali misliš, da bodo zvonovi drugače peli, če jih vliva luterski ali pa katoliški delavec? Rokodelstvo je rokodelstvo.«
Jezno je udaril s pestjo po mizi, da so noži in vilice zaropotali. Žena je pa boječe odgovorila:
»Oče, prav dobro veš, da se ne vtikam v rokodelstvo, moje skrbi so drugje. Jaz pa vem, da si v tej stvari na napačni poti.«
Po stopnicah so se začuli težki koraki. Žena je umolknila, pripravljala nekaj na mizi, on je pa godrnjal, dokler se niso vrata odprla. Vstopila sta korenjaška mladeniča skozi vrata in sedla za mizo, Jože si je pogladil dolgo, črno brado in se primaknil k očetu. Henrik, pomngač, si je pogladil srajco in očesa sta mu zažarela, ko se je na vratih prikazala Rozika s pisano majoliko v eBi in cinastimi kozarci v | drugi roki.
i i
Pri zvonarjevih so vedno nekoliko boljše jedli, nego pri drugih navadnih obrtnikih, zakaj: »Vlivati zvonove je umetnost, in zvonar ne bo nikoli pil z drugimi vred iz enega vrča,« je dejal gospodar tisti dan po poroki svoji ženi Mariji, ko mu je prvič pogrnila mizo. In pri tem je ostalo. Vsak je imel svoj kozarec in svoj krožnik na mizi za klobaso in kruh.
Henrik še ni dolgo sedel z mojstrom skupaj pri eni mizi. Deset let je jedel z drugimi pomočniki in učenci v delavnici pri mizi. Toda bil je pri hiši že od svojega sedemnajstega leta. Dober, izvrsten delavec je, ki mu je veliko odlegel po Jožeto-vem odhodu v tujino.
Dve leti je sin ostal pri mojstru Juriju de Kampis na Zgornje Avstrijskem, kjer so že odnekdaj vlivali največje zvonove. Tam si je Jože veliko pridobil za svoje rokodelstvo, saj je pomagal pri vlivanju največjega praškega zvona.
Veliko je obhodil po Nemškem, Ho-landskem, Nizozemskem in Brabantskem. Ponosen je bil na ?vojo znanost in izkušenost. In z mladeniško domišljijo je videl slavno svoje ime med najslavnejšimi v svoji umetnosti.
Marsikaj je nameraval prenoviti doma, odpraviti, kar je starokopitnega in zastarelega, pa si ni upal še na dan s svojimi načrti. Henrik mu je pa bil vnet pomaga-lec. Živahni, za lepo ir dobro dovzetni razum se mu je bistril ob Jožefovi izkušenosti. Poizkušala in delala sta vedno kaj posebnega. Videlo se je, da smatra Jožef pomočnika Henrika za svojega poznejšega sotrudnika. O tem sta si bila oba edina z očetom, ki bi bil nadebudnega pomočnika rad še tesneje priklenil. »Preden mu izročim zadnjo skrivnost pri računanju in vlivanju, mu moram prav tako zaupati kakor svojemu bratu« — je dejal stari mojster, in zato je povabil Henrika k skupni mizi. _(Dalje.)_
Zakaj trpite, da Vas mučijo kurja očesa?
Pri prosto, ceno, pa od tisočev l judi preizkušeno, gotovo učinkujoče sredstvo. Vas v kratkem času reši muk, ki jih povzročajo kurja očesa. Sredstvo se imenuje: Fellerjeva turistovska tinktura (tinktura zoper kurja očesa) z znamko »Elza«, to je tekoče, najbolj preizkušeno sredstvo za odstranjeni« kurjih očes in trde kože. Uporaba jo lahka in priprosta. Steklenica Fellerjeve turistovska tinkture z znamko »Elza« stano K. 2'— (2 steklenici kamorkoli poštnine prosto K 5'—). Pripraven v uporabi tudi na potovanju in ravno tako gotovo učinkujoč je Fellerjev turistovski obliž z znamko »Elza' lobliž zoper kurja očesa) v škatljicah po K Г— in dvojna škatljica K 2'—, kot dodatek naročilu na Elzafluid. Posebej naročeno staneta 2 dvojna kartona, ali i mal i poštnine prosto kamorkoli samo K 5"—. Pa se preprečijo ponarejanja, naj se ta sredstva naročajo naravnost pri izdelovalcu in so naj razločno naslovi na: Lekarnar E. V. Feller, Stubicu, Elzatrg St. 16 (Hrvatsko).
Tedenska pratika.
Četrtek, 1, sušca: Sv. Albin, škof v Anger-su na Francoskem, (f 549.) — Sv. Antonija. — Sv. Evdoksija, dev, in muč, v Samariji. Petek, kvatrni, 2. sušca: Sv, Simplicij, papež. (f 483.) -— BI. Agneza Premislov-aa, hči češkega kralja Otokarja I. (t 1282.)
Sobota, kvatrna, 3. sušca: Sv, Kunigunde, nemška cesarica, (f 1040.) — Sv. Feliks. —- Sv, Kamila. Nedelja, kvatrna (II. postna), 4. sušca: Evangelij: Jezus se na gori izpreme-ni. Praznuje se sv, Kazimir, poljski kraljevič. — Sv. I ucij, papež. — Sv, Hadrijan, mučenec. Ponedeliek, 5. sušca: Sv. Friderik (Miroslav). (f 838.) — Sv. Teolil, škof v Ce-zareji. — Sv. Evzebij. Torek, 6. sušca: Sv. Fridolin, (f 538.) —
Sv. Viktorin, — Sv. Katarina B. Sreda, 7. sušca: Sv. Tomaž Akvinski, cerkveni učenik. (f 1272.) — Sv. Perpetua in Felicita. Četrtek, 8. sušca; Sv. Janez od Boga. (t 1550.) — Sv. Filemon. — Sv. Apoloni).
Solnce vzhaja ob 6. u. 39 m., zahaja ob 5. u. 46 m.
Luna, ščip 8. marca ob 10. u. 58 m. zvečer. * * *
Sv, Kunigunde, kraljica, (t 1040.)
Oče sv. Kunigunde je bil grof Zmago-slav Luksenburški. Mladostna leta je lepo preživela; ko je dorastla, je vzela v zakon Henrika, vojvodo Bavarskega, ki je kmalu nato postal nemški kralj, 1. 1014 pa rimski cesar. Oba sta pred poroko napravila obljubo vednega devištva Čez nekaj let so jo pa obdolžili grešnega občevanja. Celo cesar sam je jel sumničiti o njeni poštenosti. Kunigunda se obrne v zaupljivi molitvi do Boga ter ga prosi, naj ji bo sodnik in priča njene nedolžnosti. Po navadi takratnega časa so se tudi pri cesarici poslu-žili sicer nedovoljenega sredstva »božje sodbe«. Razbeliti so dali železo in cesarica je morala hod;.ti bosa po razbeljenih ploščah. Napravila ie 15 korakov, ne da bi se ji bilo kaj hudega zgodilo. Tako se je v tem slučaju Bog sam potegnil za svojo služabnico ter izpričal njeno neomadeževa-nost. Cesar sam in vsi dvorjani so bili priče tega čudežnega duguJka, Henrik je pa-, del na kolena pred svojo soprogo ter jo prosil odpuščenja zaradi natolcevanja,
Kunigunda je poiabila svoje premoženje v to, da je dala zidati več samostanov, da je okras'la cerkve, lajšala bedo revnim, ustanavljala škofije. Po smrti svojega soproga, se je podala v samostan be-nediktink v Kaufungen. Tam je odložila knežja oblačila, si je dala ostrici lase ter sprejela redovno obleko. Kot redovnica je v svoji skromnosti hotela biti zadnja: Molitev, duhovno berivo, ročno delo in razna pokorila; to je bilo njeno vsakdanje opravilo, 4
Nekoč je v njeni celici gorelo. Sestre pridejo prestrašene k nji ter jo morajo šele iz spanja zbuditi. Ta pa moli in pogasi ogenj z znamenjem križa. — Pokopana je poleg soproga v Bambergu.
pa Se Najsvetejše. Kaj početi? Dobro ljudstvo j* bilo v skrbeh. Da bi prišel kak duhovnik, ni bil« piieakovati. Sv. Rešnje Telo kar tako tam pustiti in oditi — ni kazalo. Kaj si izmislijo?
Način, kako so na najlepši način izkazali čast božjemu Zvcličarju, spominja na prve čase krščanstva. Izbrali so dobrovzgojenega, pridnega in ne« dolžnega šestletnega fantiča iz poštene družinet, Verno ljudstvo se snide drugo jutro v cerkvi. Neka nenavadna tišina, zavlada, saj "se je imel izvršiti pred slovesom od domače cerkvice nenavaden obred. Zdaj stopi belooblečen, angelsko-nedolžen fantič pred oltar. Cerkovnik pozvoni ia začne moliti očitno spoved — za njim pa med ihtenjem vsa množica.
Deček se vzpne po stopnicah do tabcrnaklja, ga odpre in vzame vun eiborij (kelili) s sv. Rešnjim Telesom. Kakor drugi Tarcizij gre k obhajilni mizi in deli vsem onim vernikom, ki se niso zavedali nobenega smrtnega greha in so upali pristopiti k mizi Gospodovi — sv. obhajilo. Ko je izpraznil, je »mladi« duhovnik kelih tudi poplaknil in umil,
O tem ganljivem dogodku, ki ;e bil pač posledica nepričakovane sile in izrednih okoliščin, j« izvedel tudi papež Benedikt XV. Sporočil mu je padovanski škof, ki je prosil blagoslova in malega darilca za pridnega fantiča.
Kardinal državni tajnik mu je odgovoril: »Sv. cče jc z zanimanjem prečital pismo o ganljivem dogodku. Z radostjo podeljuje fantiču sveti blagoslov. Zaželjeni dar dojde v posebnem za-voju.«
Znal si je pomagati. Tam v inomoSki okolici jc imel gostilničar dobro urejen vinotqß, Označil jo svojo obrt na tabli, ki je nanjo dal napisati besedo »Weinhaus« (vinopivnica). Zdaj v teh dneh pomanjkanja so se pa tudi pri njem čedaljebolj krčile zaloge sladke kapljico. Pr šel je slednjič čisto na suho. Kaj početi? Ali naj napis še ostane. Ni si belil svojih las. Kratkomalo: Vzame kos belega papirja, pa ga prilepi na črko »h«. Napis se j» glasil: »Wein aus« — vino je poteklo.
To in ono.
Šestleten »duhovnik«. V dolini Valsugana (kraj Torcegno) je laška oblast ob pritisku naše ofenzive kar čez noč dala internirati ondotnega župnika in kaplana ter tudi !;ud°tvu ukazala, da mora v kratkem kr»j izprazniti, V cerkvi je bilo
Za razvedrilo.
V	vozu cestue železnice. Nekdo, ki {« drugemu po neprevidnosti stopil na nogo, se opravičuje s francosko besedo »O, par-don!« (kar bi se reklo slovenski »oprošče-nje aii milost«). Ta ga potolaži, češ: Zdaj se ne pravi več »o pardon,« ampak »na svidenje!«
V	šoli. V neki dekliški šoli v Frank-furtu je prišel ravnatelj v 2. razred. Prioo-ročal je deklicam, naj pfosijo doma, da bodo starši podpisali vojno posojilo. Doka* zoval je potrebo novega posojila tudi z besedami znanega Trivulzio ter začel: »Za
: vojsko so potrebne tri reči; no, katere?«
I — »Denar,« so zavpile vse deklice. »In?«
I . , , »Prah za uši« — zavpije mala Emica, ki se je njen oče vojskoval v Galiciji. (Ravnatelj je seveda pričakoval pravega odgovora, ki bi se moral glasiti: »Denar, denar in zopet denar.«
Vprašanja in odgovori.
J, š. — Lnze url Planini Pravite, da ž» lito kupiti kozo. Oglasite so pismenim potom pri »deželnem mcMtu za dobavo klavne Stivi-ne.« Morda bi Vam in Vašim sosedom utegnili tam post reči. Ako bi bil kdo s tem oznanilom opozorjen in bi pisal v tej zadevi uredništvu, smo pripravljeni, da Vam naznanimo.
j. N. — Dobrnič: Strah zaradi soli je po naši sodbi neupravičen. Zaradi prometnih ovir se utegne kajpada tuintam kaj zakasniti
i-istuicn uredništva: Vsled težavnih prometnih razmer pride uredništvu marsikatero oznanilo prepozno. To sporočamo, da so vrlvdn, ne bo z vračal a na uredništvo, ako kdo ne najde svojega oznanila v listu. — Pesmic z naslovom »Slovo od zvonov« sme dobili precej veliko. Eno — dobro — smo že objavili. Drugo so po vsebini podobne, po obliki pa aeveda no ustrezajo, zato ne kaže, da bi jih objavljali.
4i
Dobre knjige.
S'
Ljudska knjižnica: »Kako sem se jaz
ftal«, spisal Jakob Alešovec. — Kdor se hoče v sedanjem žalostnem času vsaj nekoliko razvedriti, naj prečita to Aleševče-jro povest. Pisatelj nam z njemu lastnim posebnim humorjem opisuje svoje življenje tod prve zavesti do konca likanja (šolanja), fevljenjepis je tudi radi tega zanimiv, ker fcam prav živo opisuje tedanje šolske raz-(vrste. Alešovec je brez dvoma najboljši Vrste. Aleševec je brez dvoma najboljši fclovcnski humorist. Alešovčevi spisi so izšli v dobi narodne probuje; sedaj se je napravila vsled splošne želje druga izdaja. Prav priporočljiva knjiga za izobraževalna društva itd. Cena celemu v treh zvezkih izdanemu življenjepisu (nevezano) s poštnino vred 3 K 90 vin. Dobi se v Katoliški bukvami v Ljubljani.
SKRIVALNICA.
Kellerjev blagodejni, oživljajoči fluid i« rastlinskih esenc z zn.
..nm-wmm"
odstranja
bolečine v udih.
Predvojne cene: 12 steklenic 6 kron prosto poštnine, lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elza,-trg 16 (Hrvatska). — Čez 100.000 zahvalnih pisem in zdravniških priporočil.
se i&čcjo za prodajo našega Zivinozdravn. pripr. klajnega apna лпаткс B kot
zastopniki.
Dil ektna. zveza pri poljedelcih potrebna.
S. VieMrmitelfM
c. i.kr. dvr. dobavitelji
üst c (Aussig) 11, УКо
Matcrnirjnsse 12.
fakoj
ceno, dobro ohranjeno national - registr. blagajno za trgovino z živili, ki jo v kratkem otvorim. Ponudbe z navedbo cene na A. Koch, UunnjlFleischmaikt M 444
Naročajte
.Slovenca"!
Pomlad gre v deželo in zbudi veselo vsa ув -kor narava, ki zdaj mirno spava. Žaba i)i'va hoče vim i/, svoje moče; hoče brž nn prosto tja med travo gosto. Toda ne pomisli, kdo jo ima. v čisli. Dva sla, ki prežita; nikdar nista sita.
Fre№e.
Podpisane Ana Pintar, Šivilja na Martin vrhu, Ivana potočnik, šivilja v Rovtah, in Marija Potočnik, jioscstnika žena v Rovlah, vse iz župnije Sv. Lenarta nad Škofjo Loko, p roki i-cujemo vse žaljive govorice, katere smo raznesle o Rarbari Hoblar, gostilničnrki pri Sv. Lenartu, kot neresnične ter se ji zahvaljujemo, da nam je odpustila ter umaknila tožbo jiroti nam.
V škof ji Loki, dne 24. februarja 1!)17. Ana Pinlar, ivana Potočnik, Marija Potočnilt.
Sprejme se
več mesarskih vajencev
oz. pomočnikov. Vnovčevnlnica za živino, Ljubljana, Duna;Ska cesta štev. 29.
LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
. februarja: 73, 48, 3, 22, 29. 24. februarja: 42, 84, 34, 85, 33.
хкуа
se išče k 14 letni deklici. Biti mora Slovenka, zelo pobožna in v kakem samostanu vzgojena. Ponudbe na naslov: Vinica pri Ormožu, poste rcsinnte.	486
6
ospodinja mnogo рпђгат
ako si sama pripravi
nadomestek jedilnega olja iz
morskega Сагадђее-тађи
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
ki na raznih sclatah po okusu popolnoma nadomešča najfinejše namizno olje in jc zdrav ju zelo prikladen, četudi ne vsebuje oljne maščobe. Zavilek mahu najfinejše vrste za 1 liter nadomestnega olja K 1*30, po po?ti poslan K 1*50, rekomandirana pošiljatev velja 25 vinarjev več. Navodilo za pripravo, ki je popolnoma priprosta in brez stroškov, je pridejano vsakemu zavitku. Za poskušnjo pošiljam tudi posa-uezne zavitke proti predplačilu ali povzetju, sicer se pa priporoča več zavitkov zajedno naročati, da se prihrani nekaj poštnine. Prodajn M. Špenko, Ljubljana. Kopitarjeva ulica. Poštna naročila in denarne pošiljatvo naj se pošiljajo na naslov
Ша1. Ф^тап v ßjubljani,
(Kopitarjeva ulica štev. e.
Sprejme se
in ]>ošteno dekle za domača dela, ki dobi plačo po dogovoru. Pavel Sv. Križ p. j osle eri Liubliani.
Zzšel Je
St. 29u7. Sieben prstan v BzvezniL bar-vah omailiran B 3 00.
Cene brez poviaka.
p kolodar.irm in volnlml urami
po naini/.ii i (-Gnali, Tudi po pošti zastonj. N: t,l,ilni obisk vljudno 440	vabi
LJubUana, PreSornova ulica 5t. 1.
Radi družinskih razmer jc takoj na prodaj nova žaga na bencin tik kolodvora v Novem mestu, obstoječa iz dveh navadnih in ene okrožne žage, z lepim stanovanjem za gospodarja, zidanim hlevom, velikim skladiščem, lepim vrtom in njivo s potrebnimi dovožr.imi potarai, ter k takojšnemu obratu potrebnimi vozovi in vsem žagarskim orodjem. Posestvo je popolnoma ograjeno. Ogled ali pismena vprašanja: 420
I. Kunst!, žage in lesna industrija, Novomesto.
Kla №eftljski Soli na Grmu
ИГ se sprsjme
vrtnarski pomočnik
pod ugodnimi pogoji. Ponudbe s spričevali jo poslati nn ravnat, šole na Grmu p. Novomesto.
Eolinsko Aavino primes v korist oßmejnim Slovencem!
s
Kupita se
422
sprejema zavarovanja na doživetje m smr> otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna !n
jamstvena zavarovanja. Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije. Udeležba na dividendah pri živlienski zavarov že po prvem letu.
Stanje zavarovanj koncem 1914 K 173,490.838 — Stanje gar. londov koncem 1914 K 48,732X22-70 V letn 1914 ee ie izplačalo zavarovancem na dividendaii čistega dobička .	K 432.232-fii
Kdor namerava skleniti Jlvllensko zavsrcvaole veljavno hkrati zavorno zavarovan te. oa| se v lastno korist otrne do pori Imenovane podruinicr. Prospekti zaslon) ln poštnine prosto.
ft-SI

Sposobni zas opnik se sprejmejo po najugodnejšim pogoji.
Marije Terezije cesta 12.
Naroča te sobotnega .Slovenca'
odstrani nrav naglo „rujavo mazilo". Mali lonček K 160, veliki K 3"- por-cija za rodbino K 9'—. Z uporabnim navodilom se naroča pri:	158
Dr. B. fleschs Kronen Apotheke, Raab |liyör), Unijam
dva mlinska črna kamna. | srbečico, issäie
Ponudbe na Martina Rezek, mlinar, Dol Ča<ež pod Zaplazom poŠta Velika Loka.
Deteljno seme,
robe gobe, kumno, janež repno, korenjevo, razna travna in druga domača semena, kakor tudi prazne t/reče kupuje Sever & Urbanič, Linbljana, Wolfova ulica 12. 3045
Avtomatična past
za podgane K 5-80, za miši K 4 00, lovi brez nadzorstva do 40 ži-кЈ^ЧЧВЕР» va" v eai noči, ne, za puste ni-kake sledi in se same zopet nastavijo. Past za ščurke „Rapid" vjame na ti-eoče ščurkov v eni noči, po K 3-70. Povsod najboljši uspehi. Mnogo zahvalnic. Pošilja se po povzetju ali proti predplačilu. Poštnina 80 v. Izvoz. tvrd. Tintner, Dunaj III., Neulingg 26-L
Sijafim bodočnost
je zagotovljena novim srečkam avstr. rtide-čega križu in turškim srečkam! Nakup teh izbornih srečk pomenja najpametnejši način varčevanja in prinese v srečnem slučaju
veliko bogastvo!
Srečke imajo trajno denarno vrednost in mora vsaka zadeti. Svota vsakoletnih glavnih dobitkov znaša čez
dva milijona kron!
Pogoji zn nakup teh srečk so tako ugodni, da si jih zamore vsakdo z lahkoto nabaviti.
— Zahtevajte brezplačno pojasnilo! Srečkovno zastopstvo 12, Ljubljana.
izttolovaujo ln naj-v»jč:a zaloga
Klinih p«
(bruh-bandov) Trebušni pas ou K 5, 7, Udu 2ü: klin. pasovi od K t, 5, G In U; pasovi tis obe strani podvojene cene, pasovna otroke oti K i-(iO, Do i. — Zaiona lilspa iz gumija /a babice m bolnico, nnmiieve t:o: avlce in blazine. Umetne nogu. roke itd. Za gosp. /.»ravnike zalo a vsakovrstnih iimrumenlov. Pov.M na te ceneznaia 20—50%.
Za obilna naročila so priporoča
K. PIOTROWSKI, Ljubljana
33 Sv. Petra cesta St. 33.
Po konkureninih cenah. VpraSanlem po polti nal se priloži znamka.
Jaz In € i
s svojimi 18Ö cm dolgimi orjaškimi Lorelejskimi lasmi, ki sem lih dobila po 14 mesečni rabi pomade, ki sem io iznašla sama. To ie edino sredstvo proti izpadanju las, za niih rast in uegovanie, za ojačitev lasišča,
Er. mošk h krepko pospeSuie rast rade, m ?e po kratki dobi daie lasem in bradi naravni blesk in polnost, in jih varuje pred prezgodnimi osivenjem do najviSje starosti
lonček po K6-, 310,- in K15.
Po poŠti se pošilja vsak dan po vsem svetu s poštnini povzetiem ali denar naprej iz tvornicc, kamor ie naslavljati vsa naročila
Ana Csillag, Dunaj i, Koiilinerkl II.

Dobro „IRO" uro
vsak občuduje in zaželi, kajti oria je
mojstrsko delo ur&rsbe umetnosti!
Razpošilja 8l^Köeju zamenjam!
Velika izbira ur, verižic, prstanov, lepotičja, daril itd. v velikem
krasnem ceniku,
katerega zahtevajte zastonj in poštnine prosto.
Zfafo uro zastonj!
Natančneje v krasnem ceniku, ki se pošlje zastonj in poštnine prosto.
tlako sodno vse stranke: %isoč iaki[) pisem Vam iatjho pokažem.
9o leitb še m popravita potrebna:
Mou znanci so zelo iznenaaem aa ona ko-vinasta ura, katero sem nn Vas kupil K 440. še ni bila oooravtiena in %re vedno aobro. Pošljite mi seaaj ravno tako za motega nečaka. Vsoto K 4'li pošl/em istočasno po ooštni nakaznici na Vas
Vas na i lepše pozdravil am Skaričevo ori Krapirit. /rane Mlinarič, pos.
Vse ure so natančno preizkušene!
Lastna znamka „IKO" svetovnoznana.
Lastna protokolirana tovarna nr v Sv/ct*
Svetovna razpošiljalnica
H. SUTTN ER iSmou LJUBLJANI šf.l
Nobene podružnice.
Svetovnoznana radi razpošiljanja dobrih ur.
Nobene podružnice.

regisfrooana zadruga z иеазапејгпо zaoezo
v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta štev. 6, nasproti	hotela „Union" za frančiškansko
cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od	8. do 1. ure in jih obrestuje po
«flöge «i „Ljudski posojilnici" so po-	«. | Ц	Rez er ume zakladi xnasafo okroglo
polnnraa oarno naložene, ker poso-	■	kron 800.000'—. Starale Bsranfitaih
filnica daje denar na uarna pesssžua	&Ш A, Ц	«log Še БзаЕо koaticcm ieta !S15
csa dereli in o mestih.	^КГ ЧГ	ЈЋ ШВДШПОИ §1ГОП.
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 25 vinarjev na leto.
„Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. — Menjice se eskomptujejo najboljše.
Zastonj in poštnine prosto
dobivsak nažo-J jo m o glavni katalog s ca 40(iO slikami ur v srebrom e, zlatnino, godbenib in briv. predm. Šol. in koncort-, violino Г° K 12. 14. 10. 18, 22. 30,4t in viš. Dooreharmonike h 10. 12. 14. 1«, 22,30,40,60 m vis. Zamena dovol j. ali denar nazaj.£<• ijy pošiljat. povzel iti i 1 predpInčilu^PM» Kaz j > o m i j a 1 - " niča:
JAN KONRAD, r.i.kr.dvor. rtnb.MosU0rUx)št.l75P. ČeSko.
Izdaja konzorcij „Domoljuba",
Odgovorni urednik Jože! Gostinčar, državni poslanec.
Tiskala Katoliška tiskarna.
Mmlz S ШЖ
Pismo»
račune M.
izvršuje natančno po naročilu
Katoliška tiskarna v Ljubljani.
Ustanovljeno letu 1893.	Ustanovljeno leta 189?..
reij strovnna zadruga z ome,en>m jamstveni
sprejema in obrestuje hranilne vloge po
Bentni davek plačuje iz svujega. lil! 0! ljanje denarja na mznulago brez-Zunanjtm vlagateljem so za pošt-	1,!Џ	piačno položnice poštne hranilnice.
Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7 xh, 15 ali 22 !/2 let, pa tudi izven odsekov proti poljubno dogovorjenim odplačilom. — Dovoljujejo se ranžijska posojila froti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali proti poroštvu.
Prospekti na razpolago. Društveno testno premoženje znaša fconrem 1.1S15 K; 519.848-40. Deležnikov je bilo koncem 1.1915 1924 s 15.615 deleži lci reprezeiituiejO jamstvene glavnice za 6,089.850 K.
Načelstvo
zapestna ura
natančno rogul. In re-dpe Nikol <01 joklo K ta — ia — 20 — a radij, evetiin. kazal. K 10 — 20 — 24 - v ereb okr. K 18 — 34.— 28. - e rad. evet.. kaz K 80.— 36.— srebr. zap. aranaelast. K 30 — 88.- 40 - 14 k. zlnta zapestna urti na
elast. K 100—, 120.—, 140.—. 8letno pismeno jamstvo. Pošilja po povzotju. Nikak riziko! Zamena dovoljena ali denar nazaj
Prva tovarna ur JAN KONRAD
e. in kr. dvorni založnik Brüx št. Ifißö (Češko ) N» željo se vsakomur zastonj pošlje moj glavni cenik,
Predsedniki Andrej Kalnn, preiat in stolni kanonik v Ljubljani. I. podpredsednik!	11 podpredsednik!
Б. jRemec, c. kr. profesor v Liubljani,	Karol Pollah ml., tovarnar v Ljubljani.
lOO litrov domače pijače
osvez . slastno in žei<> gusočo si tanko vsak sam napravi z mujh btroäki. V v.alogi so-ananas. jabolcnik,grenad inec. m alinovoc. muškatni hrusevoc, poprovi moiovoc, po-marančevec. prvonceveo, višnoveo. Ne-uspeh izUl Ta tlom pijača so lahko pijo poleti hladna pozimi trdi vroča mosto ruma ali zganja. Sestavine z nat. navod staneio i2 K lranko po povzetju Za ekonomije, tvornice, večja gospod., delavnice it«'-, neprecen. vredn., ker to delava sveži in no upijani in njegova deluzra nič no trpi. Jan. Grolicti. Engel-Drogerie, Brno 64.1, Moravsko
«тштигамшттшшмашштмпт^

J osr дко še niste, ^ 1 I pošljite naročnino! {
vrč. nobenih no i brez spanja. „Fides'* lajša bul pri votlih zol eh kakor tudi pri naj irdo vrat. revinfti. zobu-h bolečinah, kjer so odrekla » sa sredstva. Pri renspehu denar пала. ! Cena K Г60 3 tube K 4-—. G tub K 5-50. — Nikake zobne prhline več. Snežno bele zobe in vodo. Takojšnji učinek. Cena Kaschau I. p*št. pr. 12-Z. 18 Ogrsko.
0 1 ii n i Ivan Koleno, c kr prolosor v Ljubljani- Zaje Albin, c. kr габ. olicijal v Ljubliani ; Anton Kralj, tajnik Zadružne zvezo v Ljubljani- dr. Merhcr Alojzij, ginin profesor v Ljubliani dr. Jnhob lviohorlč, odvetniški kandidat v Liubliani, flr.Iran itv^ež, oii vrinile v Liubliai.i Ivan Su&nlk, moIui kanonik v l-jubiiani. Anton Sušnih,c. lir g. profesor v Ljubljani; dr. Viljem Schweitzer, '»d etnik v Ljubljani, čir AIob Ušeničnlh, prol. bogoslovju v Ljubljani Fran Verbic, c. kr gimn prof. v Liubljani; Ignacij Zaplotnifc, k atoli et v Ljubljani.
#	Nadzorstvo:
Predsednik: Anton Ilržič, c. i r. profesor m kanonik v i lubljani. — Člani: Anton Cadež, kalehot. v Ljubljani: K.Gruber, <• kr lin rac oiiciial v Liubljani Ivan IWiahnr, profesor v Ljubljani Avguštin Zaje, c. kr.
rač revident in posestnik v i ubliani