D'- Jakob Zupan. a) V BIHyr. Bl." 1. 1831 št. 2 nahaja se pesem: Njega Blagorodju g. Vocher Gustavu c. k. Polkovniku Krajnskiga Polka Princ Hohenlobe-Langenburg, Prijatlu Iliršine. V spomin večne zabvale o novimu leti 1831 vesela Krajna: Slovenšino Ijubi,Jcl Gilford Britanec Kdor kolikej pozna;Po Grecji trobit': Evropa izgledovBrez Vindov besede Obilno poda.Ni Gerške isledit'! Taljan ApendiniSerbinstvo umelo Dalmaštvo uči,Nemškute užgat': Francoski De-MaitreAginico Gete Šlavenif veli.Hiti prestavljat'1 Ti tudi, glavfca! Za Ilirstvo goriš! Z' očetovim glasam V dom šotor premnišl Bič, trinog deželam Surovi sabljak: Ljubiček narodov Mož, Tebi enak! Pol leta v Iblani, Unameš Ti vse! Naproti prijatlu Polkovniku vre! Lavdonovo srečo Da Tebi naj Bog! Varh Avstriji biti, Strah vojskam okrog! V št. 3pajepesem: Sentimer Florijanu, Ozdravniku, Krajncu iz Krajna, pokošenimu od kolere 1830 na Ruskim, v Moskvi. (Kam Krajnic ne gre?) Istina! ljudl pešico Mati Karnija ima; Vender najino zemljico Zemlja kroginkrog pozna. Lima hvali Malnarčiča; Halerstenija Kanton; Černe uči Sokotoriča, Baraga bo Vašington. Sedemgrajani častijo Turijaka slavni rod: Eajgersfeldi še slovijo, Kjer London skril Temse brod. Šel v deželo je Eosisko 'Z Nakelga Gorenc V o g 1 a r; Najditi glavo Higisko Znade Peter, velik Car. Katoličit Eosijake K Papežu, zastonj, grede, 'Z Eima obiskal rodjake, V Krajnu imovit umre. V tega Krajna stermovini Sentimer se naš rodi; V zlatonosni medicini 'Z Duneja na Sejno ide Pofrancozeni Ilir, Z pol miljona tujib pride V Eosjo, svoje sreče vir. Vidi v Moskvi Napoljona Cesarijo pogoret'! Sliši ujica Slavona, Veseli se, razumet'. — Tako nekdaj veselilo Žiga Herberstenija; Brati letopise bilo Igra ušesu Ipavica. Po Evropi oznanuje Moskvičov pretekli čas, Don, Kozake popisuje; Svetu glasi Krajnce nas. V Moskvi Florijan ostane, Poroči se z Euskinjo; Hčire dve sti njima dane, Pozabiti moč ne bo Serčno brumniga očeta, Deda brumniga sinu; Živi, ti dušica sveta! V domovini pri Bogu! Van-Svitenija zmojstri. V št. 4. nasvetuje neki V...K v sostavku: ^Das Dorf Gottschach in Innerkrain", naj se po talijanski in furlanski Gozza, kranjski Goča ali G">če, nikar ne piše po nemški Gotsche, marveč po staronemški pravi razlagi iz Gott (Gottes) in Ach (Wasser) t. j. Gottes-Wasser, Gotterquelle — naj se vradno ukaže zopet pisanje Gottschach. — Koj se v št. 6 oglasi nato dr. Zupan v naslednjem popravku: Gočah, eitt ad^tteutfd^e§ SBort! ,,SSon unfer§ frainifdjen Jimat)U§ ©nmiinbung in ba§ SH^rifd^e SReer, &i§ Dbefja am fdjloarjen, unb Slrdjanget am >pei|en 3Jteere, unb tton Nova zemlja burdj ©ibirien nadfj Stmeri!a'§ Siiften f)tnu6et Bebeutet goša, goča, gusča, gosčava, gošava, unb nocfj btetfad^er gemobett, etfoaS 2)icEe§, g. 93. Sobenfa^, ober 2)id)te§, 5. 93. @ef)olj, bergteidjett bei bem obgenannten inner1rainiftf)en ©orfe Gočah, ober Goče ttrirfltdj nodj je|jt ©t. 2)aniet ju, beftefjt, unb Bei feiner Stnfiebelung tiiet auSgebefjnter gebadjt toerben mu^. SSom bictjten ®et)olge Ijeifjt oud) bei (SiSnent in €berfram etn fcfjoneš Sl^at Dražgoše, v Dražgošah, draga, Sl^ol; goša, Sltcfidjt. Gočah ift ^onbgreiflicf) \o retn ©latJtft^, tt)te Bistrica, ^ellbad^; danica, 9Jiorgen[tern; iskrica, giinfclen, mie tooljl aEe biefe SBorte mtt v Doran mit ah fid^ fdf)Iie^en: v Bistricah, v danicah, v iskricah. ©oHen ettoa gar atte S)orfer in ^ratn, beren 5tamen ftd) im ^ratnifd^=2eutft^en auf od^ en= bigen, SEeutfcfie ju ©riinbern gefiabt i^aben, Wie btefš SB . . . . fi. in SRr. 4 be§ bie^jaJ^rigen iU^rifcf^en S3Iatte§, o^ne aHen ©rt»ei§, p befjaupten fic^ getraute. S8 ®. toiirbe tta|rfc^einlic^ fogar Hinah, baš SBaffertofe, biirre, Hine, Suhine, tion suh, biirr, trocfen rjom teutfd^en Sld^ obleiten tt)ot= ten, etica fo: ^tn ift ba% SBofjer! 3l(Iein bte Snb^IBe ah i[t feine ©tamm= ft)tbe r fonbern bejett^net 6Iof§ bie Stntoort auf bie ^rage: too? 9iur bie Unfunbe be§ immer unentbefirlidjen ftdf) offenbarenben ©tat)i§mu§ mad^t au§ Javorje Stffria^, au§ Selce ©eljatf), au§ Mošne 9Jiofc^nacf, au§ Gorje ®ox\ač), au§ Duple ®upla^, auž Goricah Oortfd^ad^, au§ Cerkle gerflatf), au§ Koče ^otf^ac^, au§ Ravna 9tauna^, au§ Goče ©otfd^adtj." V št. 7 biva: Mnogoletje peto od Ilirskih Slovencov o trinošedeseti obletnici rojstva našiga svitliga Cesarja Franca I. — na pr. z dvema pervima iu zadnjinia kiticama: Strašno zavihreloBoj drugim pustite! Serdito morje,Nam poje Turfn; Do zvezd prigromelo,Sardinje, blogrite! Pogoltnene ble!Zet Francov bo sin. Narodi šumijoBog nukov sinove Krog naših meja,Ti daj doživet'! Oblaki temnijoCesarstva polkove Svetilo neba itd.'Z viharja otet'! V št. 10 je priobčil Zupan: ,,Vorzug des Krainischen vor dem Russischen und Serbischen von den Russen uud Serben selbst anerkannf — s Herderjevim geslom: Eines Volkes Euhm hangt grossentheils an seiner Muttersprache: sie ist der Landesehre Fuhrwerk; iiber sie muss man schiirfer halten, fiir ihre Eeinigkeit mehr eifern, als ffir der zartesten Braut Ebre — kar se po slovensko glasi takole: Podpisanemu je ob času velicega vladarskega zbora v Ljubljani 1.1821 P. L . . ., eden izmed najslavnejših kneževskih rodbin Ruskih, očital, da kranjščina je pokaženo slovansko narečje. V tako tanki reči, kakor Herder predej kaže, napaden, odgovorim sicer užaljenega serca, vendar z vso takemu napadniku spodobno spoštljivostjo: Dovolite mi, svetli knez! namesti odgovora postaviti nekoliko vprašanj! Ktero slovansko narečje je najčistejše? Kaj ne, da ono v Cirilovi prestavi svetega pisma? Knez: Noben Rus o tem ne dvomi. Jaz: To narečje se med Ijudstvom v nobeni deželi več ne govori. Vprašanje je tedaj: Ktero sedanje narečje slovansko mora pripoznavati se za najinanj pokaženo? Kaj ne, da tisto, ktero je slovanščini svetega pisma najbliže? Knez: To se razume samo po sebi. Jaz: No kako se po rusko reče krava? Knez: Korova. Jaz: In kako po slovanščini sv. pisma? Knez: Krava. Jaz: Po kranjsko tudi krava. Jaz: Kako se po rusko pravi mleko? Knez: Moloko. Jaz: In po slovanščini svetopisemski? Knez: Mleko. Jaz: Po kranjsko tudi mleko. Jaz: Kako pa glava po rusovsko? Knez: Golova. Pa v svetopisemski slovanščini? Knez: Glava. Jaz: Po kranjski tudi glava. Tako je bilo s konjem, po cirilsko in kranjsko konj, po rusko lošad; s psom, po cirilsko in kranjsko pes, po rusko sobaka. Knez je spoznal, da je kranjščina (t. j. novoslovenščina) slovanščini sv. pisma (t. j. staroslovenščini) bliža mimo rusovščine, in se je udal. Kakor rusovski knez spomladi 1821, tako je jeseni 1820 pravično sodbo izgovoril Dimitar Krestic, serbski arbimandrit Fruškagorskega samostana Krušedola v Sirmiji med Karlovci in Mitrovico meneč se neki večer z menoj, kedar sem potoval v Beligrad ali prav za prav v Zemun, ker že nisem več utegnil celo v Beligrad. Arhimandrit: Kako se po kranjski reče ndie Brticke"? Jaz: Most. Arhimandrit: Ne čuprija, kakor po serbski? Ali pa razume kranjski kmet besedo most? Jaz: Vsak, čuprija pa nihče. Arhimandrit: Kako se pravi nder Nachbar" po kranjski? Jaz: Sosed. Arhimandrit: Kaj ne komšija, kakor po serbski? Pa ve tudi kranjski kmet, kaj je sosed? Jaz: Vsak, komšija pa nihče. Arhimandrit: 0 vi srečni Kranjci! Pri vas tedaj vsak kmet in vsaka kmetica ve", kar pri nas samo nekteri učeni vedo, kolikor namreč pri nas učeni biti morejo. — Tudi na Rusovskem pravijo slovanščini sv. pisma, ali — kar je eno — kranjščini (t. j. slovenščini) visoka slovanščina, učeni govor, vzvišana pisava. Nate še kratkočasnico, ktera more vsakega vzobraženega tujca navdati s spoštovanjem do našega kranjskega jezika. Bilo je na Dunaju, kjer je ranjkemu Ricciju, pomožnemu ali malemu škofu Ljubljanskemu, slavni Italijan in cesarski dvorni pesnik Metastazio v neki iraenitni družbi rekei. čul sem tolikanj lepega o kranjskem jeziku, da bi rad slišal kako kranjsko pesem. Ricci mu zapoje neko Linhartovo. Metastazio posluša ves zamaknjen. Kedar Ricci izpoje, reče Metastazio: Noben glas vaše pesmice ni bil neprijeten mojim ušesom. Tako je Ricci sam pripovedoval meni, piše v ,,Illyr. Bl." 1. 1831 S. t. j. dr. Zupan. (Gl. Novic. 1847 1. 5. 42; Jezičnik III, 16.) Tako je ves vesel v št. 11 dal natisniti po francosko in po nemško: ,,Des Prinzen de Ligne Urtheil Uber Slaven und Slavismus" (v Suite des lettres et pensees du Marechal Prince de Ligne, Vienne, chez Schrambel, 1818, p. 153, 154), kteri glede na jezikoslovje hvali greščino pa ilirščino, češ, ta je najstarejša, ker najširnejša, in graja napačno pisavo »de la langue illvrienne n esclavonne; c' est slavon, et non pas esclavon", češ, slava je »gloire, Rubni", in ne sme se obračati na „1' esclavage, Sclaverei". Kolika razlika, pravi naposled, in kako sem ponosen, da sem to pojasnil! — V št. 13 je tudi Zupan ves ponosen dal ponatisniti znano: ,,Herders Schilderung der Slavischen Volker in den Ideen zur Philosophie der Geschichte der Menschheit, aus Dobrowsky's Slavin. Prag 1808, bei Herrl. — V 1. 13 pa preslavlja „0 godu . . . Bar. Jožefa Kamila Šmidburga" . . vzlasti njegovo ljubezen do slovenščine — torej zopet bolj občne pomembe — v pesmi naslednji: Ljubi iskreno Te Drava,Kdor moj kremel zaničuje, Kjer si, ljubljeni Kamil!Dedov, sester glas roti: Ljubi Blanca, ljubi SavaZlo mi dušo prestreluje; Do Uskokovih stražil.Narod moj zatret' želi. Clovčani tako sprejeli,Smo gotovi se učiti Tvojo si ljubav dobe;Od zmodrenib glav okrog; Tebe Jazonci veseli Al' slovenšino zgubiti Takiga cenit' ume.Je nas, bo nas varval Bog. Lepiga izgled vedenjaTujšin koliko minulo Starišam Šmidburga dom;Iz med Karnije meja! Naših mater glagolenjaBo človeštvo se rasulo Brambo Tvojo hvalil bom.Prej, ko naša reč neha. Nukov nuki od Kamila Nukam radi poreko: Ljuba krajnšina Mu bila; 0 de več bi takih blo!