SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXXV (69) • STEV. (N°) 45
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 17 de noviembre - 17. novembra 2016
NA DUHOVNIKE IN NA CERKEV
MATEVŽ VIDMAR _
»Kakor je namreč telo eno in ima veliko delov, vsi telesni deli pa so eno telo, čeprav jih je veliko, tako je tudi Kristus. V enem Duhu smo bili namreč mi vsi krščeni v eno telo, naj bomo Judje ali Grki, sužnji ali svobodni, in vsi smo pili enega Duha. Tudi telo namreč ni sestavljeno iz enega telesnega dela, ampak iz več delov.« (1 Kor 12,12-14)
Če Pavlovo pismo Korinčanom osodobimo, potem moremo reči, da smo bili vsi, tako kleriki kot laiki, krščeni v enem Duhu v eno telo, ki se imenuje Cerkev. In Pavel modro doda: »Če en del trpi, trpijo z njim vsi deli, če je en del v časti, se z njim veselijo vsi.«
V zadnjem času se je povečalo število vlomov v župnišča in cerkve. Podatki, koliko je bilo dejansko teh vlomov, so povsem različni, saj so tudi težko preverljivi. Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je 3. 11. na pogovor povabil 45 duhovnikov, ki so se po informacijah, ki jih premore nadškofija, srečali s to problematiko. Ta številka je zagotovo nižja od dejanskega stanja, pa vendar že sama na sebi zaskrbljujoča. Če je v ljubljanski nadškofiji 284 duhovnikov in 234 župnij, pomeni, da se je vsaj šestina srečala z vlomom. V Sloveniji je prek 800.000 gospodinjstev, res je, da vsako zase ne predstavlja samostojne bivalne enote, pa vendar mislim, da so župnišča, kar se tiče vlomov precej bolj izpostavljena. Spet se moramo zavedati, da so podatki zgolj iz Ljubljane, kar pomeni, da ostane še pet škofij, v katerih se s to problematiko prav tako srečujejo.
Pri vsem tem pa seveda niso tako važne številke, pač pa dejstvo, da so zaradi vlomov ogroženi duhovniki. Ogroženi življenjsko. To morem reči, saj je za posledicami napada v župnišču letos že umrl en duhovnik. Pokojnega Štefana Steleta so napadli lani pozno jeseni. Udarili so ga po glavi in ga zaprli v neogrevano kopalnico. Ko je prišel k sebi, je vedel, da bo na mrzlem preživel zgolj, če bo celo noč ostal v gibanju. Za 86-letnika je to predstavljalo velik napor. Zjutraj so ga našli župljani in ga rešili. Župnik Štefan mi je dva tedna kasneje, ko sva se srečala in ko sem ga vprašal, kako je zmogel ta napor, dejal: »Brez Jezusa ne bi zmogel.« To pa še ni vse. Župnik Štefan je v polnosti pokazal, kaj je in v kaj je poklican. Po tem, ko je celo noč hodil, ko je bil izmučen in pretepen, je zjutraj kljub vsemu daroval sveto mašo. Kakšna polnost Kristusove daritve, ki se brezpogojno daruje za človeka!
Župnik Štefan je umrl letos zgodaj spomladi, za posledicami notranjih krvavitev v možganih. Statistika ne bo zaznala, da je bil žrtev ropa in napada, pač pa so verjetno napisali, da je umrl zaradi starosti. Jasno je, da je Štefan umrl zaradi posledic brutalnega napada. Na njegovem pogrebu so pretreseni župljani kot refren ponavljali: »Župnik Štefan, radi smo vas imeli.«
Papež Frančišek je ob smrti duhovnika Jacquesa Hamela, ki ga je umoril islamski skrajnež, dejal, da je ubijati v imenu Boga satansko. Sprašujem se, če ni še boj satansko ubijati zaradi pohlepa in gole objestnosti. Župnika iz Cerkelj na Gorenjskem in Kokrice sta napad sicer preživela, a lahko bi se obrnilo drugače. Vemo, da je že ena žrtev preveč. In ta žrtev je bil župnik Štefan. Sploh zato, ker je predvsem slednji opravljal duhovniško delo v vsej polnosti in je zato napad še toliko bolj demonski. Res je, da je Cerkev zgrajena iz laikov in klerikov, pa vendarle se moramo laiki zavedati, da brez duhovnikov ne moremo živeti krščanskega življenja v taki polnosti, kot ga lahko sedaj. Bog sicer more delovati mimo zakramentov, to sem že večkrat zapisal, a vemo, da na najlepši način deluje preko zakramenta sv. evharistije oz. sv. maše. Bog odpušča v svojem usmiljenju in na najlepši način se z njegovim usmiljenjem srečamo v zakramentu sprave. In kot laik se obračam na laike: dragi bratje in sestre v Kristusu, napadajo nam delivce svetih skrivnosti! Če trpi en ud, trpi celotno telo in v tem primeru trpi naša Cerkev, saj trpijo naši duhovniki! Poziv gre seveda tudi našim pastirjem, torej škofom. Prosim, poskrbite v vsej meri in polnosti za svoje duhovnike. Preko njih se verni laiki srečujemo z živim Kristusom v zakramentih, ki nam jih podeljujejo. Res je, da se tega mnogokrat ne zavedamo, zato tako radi kritiziramo njihove pridige, gospodarske načrte in druge stvari, ki so za duhovnika nebistvene. Res je, da se tega mnogokrat ne zavedamo, zato »plačamo« za mašo in ne damo svojega daru duhovniku. Še enkrat več je, da se res tega mnogokrat ne zavedamo, zato se redko kdaj zahvalimo, da so nam na razpolago za prejem zakramentov. Zato so ti napadi na nek način priložnost, da okrepimo zavest glede duhovništva.
»Vi ste vredni več kakor veliko vrabcev.« (Mt 10,31). Citat je vzet iz konteksta, a mislim, da zelo dobro povzame naslednje razmišljanje. Pred leti je bil velik trend kraja žlebov s cerkva, predvsem tistih podružničnih. Spomnim se, da je takrat mnogo laikov, predvsem ključarjev in članov gospodarskih svetov, stopilo skupaj. Sprašujem se, kdo je več vreden? Koliko prej bi morali sedaj stopiti skupaj. Varnost župnika je skrb celotne župnije, spada namreč v tisto osnovno skrb. Če sem še malce bolj drzen: duhovnik bolj kot škatlo piškotov potrebuje dom, v katerem se bo počutil varnega. Laiki tako moremo storiti več, predvsem menim, da je prva naloga gospodarskega sveta, da v tem času pregleda, kako varno živi njihov župnik in sprejme v dogovoru z njim konkretne predloge, kako bi se varnost lahko izboljšala. Laiki smo lahko bolj navzoči v civilni sferi in na tak ali drugačen način opozarjamo, da so številke vznemirljive in da naša skupnost trpi, da je zaradi ogroženosti nekaterih udov ogroženo celotno telo.
Morda bo kdo rekel, da pa vendarle vse skupaj jemljem preveč osebno. Priznam, da imam, ko to pišem, pred seboj mnoge prijatelje duhovnike, s katerimi smo bili sošolci na fakulteti. A vendarle to ni razlog, da to jemljem osebno. Tako jemljem zato, ker je Kristus živo navzoč med nami preko naših duhovnikov. Zato menim, da bi morali vsi skupaj to problematiko jemati bolj osebno, kot jo.
(Casnik.si)
Podpore za leto 2017
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu objavlja Javni razpis za razpisno področje B v letu 2017: finančna podpora Slovencem po svetu.
Namen javnega razpisa za razpisno področje B v letu 2017: finančna podpora Slovencem po svetu (v nadaljevanju: javni razpis) je spodbujanje dejavnosti Slovencev, ki živijo po svetu, in njihovo povezovanje z Republiko Slovenijo.
Cilji javnega razpisa so: utrjevanje in ohranjanje narodne, jezikovne ter kulturne identitete Slovencev po svetu; medsebojno povezovanje ter povezovanje skupnosti z Republiko Slovenijo; delovanje in povezovanje na področju mladih in za mlade ali na področju gospodarstva ali znanosti ali izobraževanja; vzdrževanje struktur in dejavnosti Slovencev po svetu; medijska pojavnost na portalu Slovenci.si.
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje rednega delovanja/programa in projektov, ki izpolnjujejo namen in cilje javnega razpisa.
Na javni razpis se lahko prijavijo tako pravne kot fizične osebe iz tujine, kakor tudi posamezniki, ustanove, društva, organizacije in poslovni subjekti, ki v Republiki Sloveniji delujejo na področju povezovanja in sodelovanja s Slovenci po svetu.
Dokumentacija javnega razpisa (obrazec za prijavo, pogoji in merila za dodeljevanje sredstev, navodila ter vzorca ocenjevalnega lista in pogodbe), ter vsa dodatna pojasnila so na razpolago na spletni strani Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu: http://www.uszs.gov.si.
Da se izpolni rok za predlog projektov, mora biti vsa dokumentacija oddana na pošti do vključno 5. 12. 2016.
Ostaja na čelu Nove Slovenije
Ljudmila Novak ostaja predsednica N.Si. Na glasovanju na 10. strankinem kongresu v Brežicah je prejela več kot 90-odstotno podporo delegatov. V svojem govoru je poudarila krščanske korenine stranke in se zavzela za povezovanje na programski sredini. Ljudi vabi k sodelovanju v tako imenovanem tretjem stebru, ki bi lahko prevzel odgovornost za prihodnost Slovenije. N.Si se je v kongresni izjavi zavzela tudi za močno gospodarstvo, pravično domovino in varno življenje.
Novakova je zatrdila, da njeno delo in delo njene ekipe vodita skrb in odgovornost do domovine. Poudarila je, da je N.Si trden partner vsake programske koalicije z vizijo modernizacije Slovenije na zdravih temeljih. »Smo konservativni v vrednotah, liberalni v ekonomiji in socialni v civilni družbi. Spoštujemo družino, delo, red in poštenost," je bila jasna.
Med izzivi slovenske države Novakova vidi zaskrbljujoče demografske težnje, saj staranje prebivalstva povzroča
večji pritisk na pokojninski in zdravstveni sistem. Tudi zato Slovenija po njenem potrebuje družinam naklonjeno politiko. Vlada, tako je ocenila predsednica N.Si, ni sposobna razbremeniti gospodarstva, pravna država je neučinkovita, prav
tako podjetništvo duši nizka poslovna svoboda.
Tistim na desni in levi, tako Novakova, ki nenehno vnašajo razdor, sporoča, da je N.Si samostojna stranka. »Nismo niti tran-zicijska levica niti žlahtna desnica, ki bi si jo kdo lahko prilastil,« je dodala.
Duhovniki so drugorazredni
Novomeški škof Andrej Glavan je zaradi zaskrbljenosti ob zadnjih novicah o vlomih v župnišča in celo o ogrožanju življenj župnikov, zapisal, da so ta dejanja posledica vedno večje osamljenosti in izoliranosti duhovnikov. Glavno krivdo po njegovem nosijo mediji, ki objavljajo iracionalne članke o odškodninah, ki lahko dajejo napačen vtis, da so vsa župnišča polna denarja.
Nekateri članki vzbujajo versko nestrpnost, kot na primer ena od izjav iz zadnjega časa, da je Cerkev največja grožnja, sovražnica človeštva, ki tako rekoč terorizira ves svet. Tako sovražno govorjenje vzbuja odpor in sprošča sovražne nagone v nekaterih, da jim služi kot izgovor za taka zločinska dejanja. Samo upamo lahko, da ti napadi niso tudi dirigirani, je zapisal predsednik slovenske škofovske konference.
O tem se bodo v prihodnjih tednih pogovarjali na ustreznih državnih forumih. Nič nam ne koristijo razni obiski, če smo pa duhovniki ne le drugorazredni, ampak celo tretjerazredni in najbolj ogroženi državljani, je še zapisal škof Glavan.
Po njegovih besedah bodo največja preventiva prazne župnijske blagajne, kar že sedaj povsod upoštevajo. Če ne bo v njih nobenega denarja, se bodo morda zločinci le streznili. Od organov pregona pri tako nepopustljivi zakonodaji, ko praktično ob živih dokazih in sledeh ni mogoče uspešno dokazati zločina, ne moremo pričakovati pravne zaščite, je še mnenja škof Andrej Glavan.
Spomnimo, da je generalna policijska uprava pred dvema letoma naštela 31 vlomov in tatvin v cerkve in župnišča, v letu 2015 jih je bilo 63, letos pa zgolj v polovici leta že 108.
Svobodna_2016_nro_51-52.indd 5	20/12/16 257:14
Stran 2
17. novembra 2016 • SVOBODNA SLOVENIJA
Na čelo ZDA stopa Trump
Republikanski kandidat Donald Trump bo novi, že 45. ameriški predsednik. Prisegel bo dvajsetega januarja prihodnje leto. Trump je na volitvah v torek 8. novembra zbral 279 elektorskih glasov, njegova protikan-didatka demokratka Hillary Clinton pa jih je osvojila 228. Republikanci so bili uspešni tudi v tekmi za kongres. Po projekcijah medijske hiše NBC bodo v predstavniškem domu zasedli 239 od 435 sedežev, minimalno večino pa naj bi ohranili tudi v 100-članskem senatu.
Melanija Knaus in Donald Trump
Volilni rezultati so pokazali povsem drugačno sliko, kot so jo napovedovale javnomnenjske poizvedbe pred volitvami, ki so ves čas kazale v korist Clintonove.
»Ameriški volivci so res poskrbeli za veliko presenečenje, navkljub vsem javnomnenjskim raziskavam, ki so medle strokovnjake po celem svetu. Ključni so bili beli volivci, ki so si želeli obuditi ta stari ameriški sen iz petdesetih let,« je dejal direktor slovenskega Inštituta za politični menedžment Domen Kos. Poleg Trumpove izvolitve imajo republikanci dodaten razlog za veselje, saj naj bi po pričakovanjih obdržali večino v obeh domovih zveznega kongresa. Po njegovem mnenju bo to stranko spet povezalo, potem ko jo je razdelila Trumpova kandidatura.
Trump je takoj po tem, ko je bilo znano, da je slavil na volitvah nagovoril, zbrano množico. Njegova retorika je bila veliko bolj spravljiva in povezovalna, kot smo je bili vajeni iz časa kampanje. »Napočil je čas, da zacelimo rane razkola. Vsem republikancem, demokratom in neodvisnim sporočam: Čas je, da združimo moči
in nastopimo kot enoten narod. Prisežem vsem državljanom, da bom predsednik vseh Američanov. To je zame zelo pomembno. Vsem, ki me niste podpirali, bilo vas je nekaj, podajam roko, za usmeritve in pomoč, da lahko delamo skupaj in poenotimo našo državo,« je dejal Trump.
V nagovoru je poudaril tudi osrednjo vlogo ZDA in obljubil številne spremembe: »Imamo ogromen potencial. Naša država ima ogromen potencial, zato je to, kar je pred nami, čudovito. Vsak Američan bo imel priložnost uresničiti svoj potencial v celoti, pozabljeni ne bodo več pozabljeni. Popravili bomo centre mest, znova zgradili šole, mostove, ceste, bolnišnice, torej infrastrukturo. Ta ne bo zaostajala. Ko bomo to počeli, bomo zagotovili delovna mesta milijonom.«
Ker so njegovo predvolilno kampanjo zaznamovale tudi obljube o spremembah v gospodarstvu in zunanji politiki, se je dotaknil tudi teh tem. »Imamo odličen gospodarski načrt, podvojili bomo rast in ustvarili najmočnejše gospodarstvu na svetu. Sočasno se bomo povezovali z vsemi drugimi državami, ki so se pripravljene povezati z nami. Ustvarili bomo odlične odnose. Nobene sanje ne bodo prevelike, prav tako ne bo prevelikih izzivov. Nič kar želimo za državo ni nedosegljivo. Amerika se ne bo zadovoljila z ničemer manj kot najboljšim,« je dejal in se zahvalil tudi družini in vsem, ki so kakorkoli prispevali k njegovi zmagi.
Trumpu je Belo hišo uspelo osvojiti tudi s pomočjo krščanskih volivcev. Glede na raziskave so zanj večinsko volili belopolti protestanti, belopolti katoličani in mormoni. Javnomnenjske ankete, ki so napovedovale, da bo Clintonova zmagala s pomočjo katoliških volivcev, so se izkazale bolj za željo kot točne. Katoliški spletni portal Crux navaja, da je za Trumpa glasovalo 52 odstotkov katoličanov, 45 odstotkov pa za Clintonovo. Izid glasovanja je pokazal na jasno politično sporočilo - vernih ljudi ne gre zanemarjati, podcenjevati ali jemati za samoumevne. Mnogi verniki so stališča Clintonove do vere in vernikov ter temah povezanih z naukom videli kot resno grožnjo Po izvolitvi republikanca Donalda Trumpa za 45. predsednika ZDA pa prihaja v Belo hišo prva dama slovenskih korenin. Melanija Knavs se je rodila aprila 1970 v Sevnici in je prva na tujem rojena prva dama ZDA po letu 1829.
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
TONE MIZERIT
Zaprta vrata, odprto srce
Ob sklepu jubileja Usmiljenja krajevne Cerkve zapirajo svetoletna vrata. Tudi v Sloveniji je tako. V nekaj svetiščih so bile slovesnosti že konec oktobra in v začetku novembra, ponekod bodo še malo počakali. Več slovesnosti je bilo prejšnji konec tedna. Svetoletna vrat so zaprli v koprski in murskosoboški stolnici, slovesnosti sta vodila ordinarija, škof Jurij Bizjak in škof Peter Štumpf. Prav tako so svetoletna vrata zaprli tudi v Stični in pri Svetem Križu v Ljubljani, prvo slovesnost je vodil škof Franc Šuštar, drugo škof Anton Jamnik.
Obred zaprtja svetoletnih vrat v baziliki Marije Pomagaj na Brezjah je vodil nadškof Zore. V pridigi je spregovoril o minljivosti. »Vsi vemo, da bomo umrli. Ne vemo kdaj, ampak vemo, da se bo to zgodilo. Kaj to dejstvo, to zavedanje spremeni v našem življenju? Koliko
se nas je že spreobrnilo zaradi tega, ker smo pomislili, da bo v nekem trenutku konec mojega življenja? Morda jutri, morda čez 30 let ... A ne vem, če je to dejstvo že koga nagnilo k spreobrnjenju. Zato tudi vedenje o koncu sveta, o koncu vsega ne bi nikomur spremenilo ne današnjega, ne jutrišnjega dneva. Zato Jezus ne govori o koncu sveta, kdaj bo to prišlo. Govori, kakor bi govoril v našem času. O vojnah, spopadih, potresih, povodnji, boleznih ...«
Nadškof Zore je spomnil, da znamenja konca srečujemo v vseh časih človeške zgodovine. Kot je dodal, se zdi, da so danes ta znamenja bolj navzoča. Po njegovih besedah je nevarno, da ob tem začnemo begati. Ob tem je poudaril, da je edini odrešenik človeštva Jezus Kristus, da je Božje Usmiljenje tisto, ki bo rešilo svet in vsakega od nas.
Mesec boja proti odvisnosti
Mesec november je v Sloveniji že tradicionalno posvečen krepitvi boja proti različnim oblikam zasvojenosti. Po ugotovitvah Nacionalnega inštituta za javno zdravje je najbolj razširjena in problematična psihoaktivna snov alkohol.
O zasvojeni osebi lahko govorimo takrat, kadar ta neko vedenje ponavlja »in k temu ponavljanju jo vodi močna želja, povečuje se toleranca«. »Če govorimo o pitju alkohola, oseba vsakič potrebuje tudi vedno večjo količino za enak nivo svoje omame,« pojasnjuje socialna pedagoginja Nataša Sorko, vodja programov v društvu za pomoč pri odvisnostih Žarek upanja. »Od genskega dejavnika je tudi odvisno, kakšne telesne bolezni se bodo pri osebi, ki je zasvojena, razvile,« je dodala.
Kot je na minuli nacionalni konferenci inštituta pojasnil strokovnjak Milan Krek, raziskave kažejo, da je med mladostniki v Sloveniji konoplja lahko dostopna, hitro lahko pridejo tudi do dovoljenih, a za njih še vedno prepovedanih drog, tobaka in alkohola. Po njegovih besedah je pomembno, da se pri svojem delu z odvisniki povežejo vladne in nevladne organizacije. Dodal je, da je prava preventiva tista, ki jo v skupnosti izvajajo vsi enako, z istim ciljem, a različnimi pristopi.
Med organizacijami, ki pomagajo ljudem iz zasvojenosti, so tudi ustanove Karitas, kot sta na primer Zavod Vrtnica ali Zavod Pelikan v Ljubljani ter terapevtska skupnost za zasvojene s pridruženimi duševnimi težavami v Sostrem. Trenutno je to v Sloveniji edini program, ki je namenjen tej skupini ljudi s tako imenovano dvojno diagnozo in nudi 24-urno pokritost. Ves čas so namreč v skupnosti skupaj z uporabniki prisotni zaposleni strokovni in laični delavci.
RAZMIŠLJANJA OB ZMEDI
V odnosu z bližnjimi oseba raste, se razvija. Spoštljiv odnos do vsakega človeka izgladi pota in poživlja rast. Brez spoštovanja smo zaprli pot si do ljudi in sebi s tem odvzeli čast.
MK
Čas hitro teče. Prehitro, če gledamo na želje predsednika Macrija in njegove vlade. Skoraj smo na pragu novega, volilnega leta, pa o obljubljenem in pričakovanem razmahu gospodarstva ni ne duha ne sluha. Kako misli vladajoči PRO zmagati na prihodnjih dopolnilnih volitvah, če se stanje ne izboljša? In če ne zmagajo, se bodo morali verjetno leta 2019 posloviti od oblasti.
Uspehi, ki niso vidni. Res so (smo) mnogi pričakovali, da bo nova gospodarska ekipa bolj uspešna. Saj ne moremo reči, da je bilo vse narobe. Vprašanje dolarja, ureditev vprašanja zunanjega dolga, odprava davkov, ki so samo ovirali proizvodnjo predvsem v kmetijstvu . Vse to je bilo pozitivno. A Macri se je hudo uštel, ko je računal na visoke investicije iz inozemstva, prav tako pa na investicije in blago voljo domačih podjetnikov. Ne le, da ni bilo domačih investicij, najhujše je bilo, ko so podjetniki in trgovci tako povišali cene, da razne ponudbe (v Sloveniji rečejo »akcije«) dokazujejo, da so še sedaj cene previsoke. Kako bi sicer lahko tako na široko ponujali »drugi komad z 80% popusta«, ali pa »tri za dva« in podobno. Glede socialnega stanja se je vlada res potrudila, da ni odpravila nobene podpore. Še več, povečala je število in vrednost predvsem otroških doklad. Bistveno je podprla razna »socialna gibanja« in z njimi navezala konstruktiven dialog. V zameno je komaj dosegla krhek mir, ki se od časa do časa razblini. Priznati in pohvaliti pa je treba zlasti potezo v prid upokojencem. Zadevni zakon je omogočil, da so mnogi prišli do izboljšanja dohodkov, tistim pa, ki vodijo tožbo proti državi, bo čakalni rok bistveno zmanjšan. Pokojninski sklad se ne bo več pritoževal na višje instance. Bo to zadostovalo za milejši pogled volivcev na vladno delovanje? Težko. Vlada še vedno računa, da se bo do volitev položaj znatno izboljšal. Razveselila jih je prav zadnja novica, ki kaže, da bo letošnja letina (prva »Macrijeva«) dosegla 130 milijonov ton pšenice, koruze, soje in drugih pridelkov.
Bežijo na boljše. Druga številka javnih statistik zadeva problem vzgoje. O tem ni treba še posebej govoriti. Če je Argentina še pred nekaj desetletji bila na čelu šolstva v latinski Ameriki in se ponašala v visoko pismenostjo in vzgojo, je danes nekje na repu. Stanje ni bilo
rožnato, pa je dvanajst let kirchnerizma vse težave le še pomnožilo. Tukaj ne gre samo za nizko raven znanja učiteljstva, ali za pritisk oblasti, da ne bi noben učenec ali dijak ponavljal letnika, temveč tudi za nenehne stavke ob začetku leta, sredi ali ob koncu. Tako so otroci zamujali ure in ure pouka. To se dogaja še danes, poostreno zaradi političnih razlogov. Vodstvo sindikata v provinci Buenos Aires je zagrizeno kirch-neristično in, kolikor more, nagaja guvernerki in njenemu ministru. Da so pri tem oškodovani predvsem učenci in dijaki jih ne briga. In posledica? Za prihodnje leto ni več prostih mest v privatnih šolah, ker, kdor le more, pošlje otroka v šolo, kjer ve da vsaj nekoliko boljše učijo, in da kadar je stavka je v razredu kljub temu pouk. Prisostvujemo pravemu begu v privatne šole. Kar torej sindikat doseže je, da so najbolj prizadeti revni, ki nimajo možnosti plačevanja privatnih šol. In vendar sindikati trdijo, da se borijo »za javno vzgojo« in »za ljudstvo«.
Se že pripravljajo. Do
volitev je še dolga, dolga pot. Vendar se že ves svet pripravlja. V strankah iščejo najboljše možne kandidate in navezujejo stike in povezave na levo in desno. Največ dela in največjo skrb ob tem imajo v peronističnem taboru. Dejansko ne vedo, katero pot naj nastopijo. Resni in skrbni vodje bi radi, da bi se v stranki zedinilo čim več skupin in voditeljev, a se bojijo, da bi prisotnost kirchnerizma, predvsem La Campore, odbilo več volivcev kot pa jih privabilo. Tisto, da gospa še vedno obvlada med 25 in 30 % volilnega telesa še ni dokazano. Zato je pretekli teden gibanje Evita sklicalo srečanje, kjer so bili prisotni predstavniki uradne peronistične stranke, obnoviteljev pod vodstvom Masse, a niso vabili zastopnikov La Campore. Po drugi strani pa gospa skuša obdržati pod svojim vplivom čim več vplivnih mož. Ob tem se mnogi sprašujejo, kam se bo nagnil Scioli. Kot doslej kaže, ga še ni izučilo. Zvesto se je drži in propagira za njeno veljavnost. Kot neko prerokbo je član stranke in vodja skupine peronističnih senatorje, Miguel Angel Picheto te dni izjavil, da »če bo Massa zmagal ne volitvah leta 2017, bo postal novi vodja peronizma«. Od tam pa do predsedniškega stolčka v letu 2019 bi bila pot kar kratka.
Svobodna_2016_nro_45.indd 2
15/11/16 15:42
SVOBODNA SLOVENIJA • 17. novembra 2016
Stran 3
VTISI IZ SLOVENIJE
Dolgi mesec avgust v novembru
Hladnikov grob in pevski zbor
(Od našega dopisnika) -
Ob priložnosti novega in še višjega življenjskega jubileja (19. novembra bo dopolnil 95 let) je Celjska Mohorjeva družba izdala posodobljeno - stilistično pregledano - dramo Tako dolgi mesec avgust dramatika, pesnika in pisatelja ter esejista, akademika Zorka Simčiča.
Zorko Simčič
Obdan od družine in kar številne publike je avtor bil prisoten na predstavitvi v ponedeljek, 7. novembra, v prostorih družbe v Ljubljani.
Pri predstavitvi je sodeloval tudi dr. Brane Sene-gačnik, ki je prispeval spremne besede v knjigi, v pogovoru z avtorjem pa so prišli na dan nekatere manj znane zanimivosti.
Najprej to, da je delo prvič objavilo Slovensko gledališče Buenos Aires leta 1992 v knjigi Prepad kliče prepad. V njej sta dve drami: poleg omenjene še Zgodaj dopolnjena mladost.
Simčič, ki je znan po mnogih tekstih, pisanih v slovenščini - ni pisal samo v svojem maternem jeziku. Prav to dramo je napisal v kastiljščini davnega leta
1975 in jo šele po petnajstih letih prevedel v slovenščino. Povedal je, kako je do nje prišlo: takrat je preživel skoraj mesec dni v Tilcari, v Jujuyu, na več kot 3.800 m. nadmorske višine, pri likovni umetnici Bari Remec. Ona je imela veliko stikov z domačini. Tam je spoznal mestice, kreolce, prave Indijance, precej Libanoncev in pa tudi kakega Evropejca
(Nemca, Angleža, Poljaka). Domačini so mu pripovedovali precej krute zgodbe o odnosih med priseljenci in njimi samimi. Na podlagi teh pripovedi je nastala ta drama.
Ob tem je pogovor nanesel tudi na to, da marsikateri literarni zgodovinarji povezujejo tematiko s slovenskimi razmerami. Seveda je bilo govora tudi o spravi, nakar je Simčič rekel, da se mu sprava med ustanovami zdi nemogoča. Da je sprava možna edinole med osebami; med rabljem in žrtvijo, oziroma njegovimi potomci.
Drame naj bi zaživele na odru, zato so tudi napisane in Simčič je tekstu dodal mnoge pripombe k značaju nastopajočih, ki bralcu že med branjem odpirajo zastor. A pri teh letih ga nič ne veseli, da bi uprizorili kakšno njegovo dramo, ker običajno režiser razkosa opus in ga prilagodi po svojem interesu. Dejansko uniči delo avtorja. Izrazil je tudi dvom, da mnogi mladi danes takih dram ne bi več razumeli; to ni problem le filozofije, ampak tudi religije.
Naj novemu jubileju sledijo še drugi - mu iz vsega srca želimo!
GB/TR
Slovenija brani »Bombonero«
Buenos Aires in Slovenija sta intimno povezani na ki bi povečal in dopolnil Bombonero, ne da bi uničil geografskih (in čustvenih) točkah. To dobro vedo tudi mojstrovo zamisel in delo. Dejansko je Čamernik že v številni slovenski turisti, ki obiščejo »kraljico srebra«. stiku s tistim delom odbora, ki brani ohranitev štadiona Dve od teh točk izhajata iz dela arhitekta Viktorja Sulčiča, ki je mestu pustil svoj pečat. Tržnica Mercado de Abasto in štadion ene najbolj tradicionalnih nogometnih ekip, slavna »Bombonera« kluba Boca Juniors.
Glede tržnice ni zapletov: spremenjena v blagovno trgovski center (»po domače« shoping) vzbuja pozornost ljubiteljev arhitekture. Vprašanje »Bombonere« pa je drugačno. Kar nekaj sprememb in dopolnil je doživel štadion v svoji dolgi zgodovini od
leta 1932 pa do danes. A sedaj je v nevarnosti, ker del vodstva namerava zgraditi novo igrišče, in usoda Sulči-čeve stvaritve bi bila v nevarnosti.
Med slavnimi obiskovalci štadiona je bil pretekli mesec tudi slovenski predsednik Borut Pahor. Je njegov obisk sprožil akcijo za obrambo »Bombonere«? Tako ali drugače, preteklega 14. novembra je največji buenosaireški jutranjik Clarin, v svoji spletni izdaji, objavil članek pod naslovom »Slovenija se postavi v bran Bombonere«. V besedilu navaja zgodovino štadiona, omenja Sulčiča, objavlja sliko Pahorja na štadionu in pove zlasti, da ima slovenski arhitekt in Sulčičev učenec Tomaž Čamernik pripravljen načrt,
Predsednik Pahor na Bomboneri
in nasprotuje gradnji novega.
V članku pa se objavi tudi pismo, ki ga je predsedniku Boce, Danielu Angeliciju, že 9. Junija tega leta poslala veleposlanica RS, gospa Jadranka Šturm Kocjan. Po uvodnih mislih, zgodovinski razlagi in omembi Čamernikovega načrta ob koncu predlaga, naj klub izvede vse potrebno, da se ohrani »izreden arhitektonski dosežek« in naj »prevladajo kulturni in umetniško profesionalni kriteriji, ki naj dopustijo povečanje obstoječega štadiona«.
Upajmo, da bo tudi poseg Republike Slovenije pripomogel, da bo Buenos Aires ohranil ta biser slovenskega ustvarjalnega duha.
Obiskali so nas pevci Pevskega društva Logatec in Mešanega pevskega zbora Ivan Cankar z Vrhnike ...
v župniji San José de Pompeo, kjer je tudi njegov grob.
Kako veliko delo je opravil med temi ljudmi,
Na levi Marijana Kunc, na desni župnik Alejandro Zelaya (foto Anton Jerina)
manj sem pričakoval, kot sem končno slišal na koncertu v Slomškovem domu. Bilo je lepo presenečenje (posebno bi pohvalil dirigenta). A omeniti želim nekaj drugega.
V zasedbi je med sopra-nistkami mlada gospa Marijana Kunc. Naprosili so me, da bi peljal njo in še tri spremljevalce iz zbora v neko cerkev v Lanusu, bolj konkretno v Remedios de Escalada, ne daleč od slovenskega doma.
Dospeli smo tja, v kar urejeno četrt, prostorno in lepo okrašeno cerkev, kjer so ravno pripravljali za prvo obhajilo. Sprejel nas je župnik, mladi Alejandro Zelaya, ki je celo govoril angleško in se tako gladko pogovarjal z Marijano. Janez Hladnik je bil namreč brat njene stare mame. Rodil se je na Petkovcu v Župniji Rovte nad Logatcem. V družini je bilo 14 otrok. Tudi ena sestra je bila redovnica.
Tja o želeli tudi zato, ker je bil msgr. Janez Hladnik rojen v logaški občini, iz katere prihaja tudi zbor. Domačini šele sedaj, več kot 50 let po njegovi smrti, odkrivajo in spoznavajo, kako izjemen človek je bil in kaj vse je napravil, najprej kot duhovnik v Sloveniji, nato pa še kot dušni pastir med predvojnimi in povojnimi izseljenci v Argentini. Zadnjih 15 let je preživel med najrevnejšimi prebivalci Buenos Airesa
kaže spominska soba poleg cerkve, v kateri je stalna razstava njegovih osebnih predmetov. Kot nam je povedal župnik Alejandro, ga verniki primerjajo s Cura Brochero, ki je bil pred kratkim kot prvi Argentinec razglašen za svetnika.
Kakor je bilo rečeno, tam smo videli Hladnikov grob, in - kot zgoraj omenjeno - v eni od sob poleg cerkve, obešene na stene številne fotografije in posnetke, povezani s Hladnikom, in ne
izključno v Argentini temveč tudi rojstnega kraja in - dobro se ne spominjam - še kaj povezanega s Slovenijo in Slovenci. Vse to ob spremstvu župnika in njegovi razlagi.
Lepa skušnja, ni mi bilo žal , da sem prišel do tja. In, če kogar zanima, se splača obiskati.
Rok Fink
Svobodna 2016 nro 45.indd 3
15/11/16 15:42
Stran 4
17 de noviembre de 2016 • N° 45
Ali bodo naše žrtve ponovno razorožene?
H
P m m
V domovini Sloveniji je zaznati, zlasti po letu 2008, veliki padec rasti, padec na gospodarskem področju kot tudi na zdravstvenem ter šolskem sistemu in ne nazadnje za nameček, še veliki padec vrednot.
Načrtno sistematično izogibanje zgodovinskega spomina in ne sprejemanja resničnih dejstev naše polpretekle zgodovine, nas dobesedno peljeta v prepad sedanjosti. Po eni strani nenehne razprave in trditve v slovenskem parlamentu s strani levice, ki še vedno obtožuje in stigmatizira naše domobrance in emigracijo kot izdajalce in kolabo-rante, po drugi strani pa močno širjenje medijske propagande in na ta način premišljena indoktrinacija mladih in otrok.
Da ne govorimo o proslavah NOB-ja (Narodne Osvobodilne borbe), v katerih plapolajo rdeče zastave, otroci oblečeni v Titove pionirčke z majhnimi lesenimi puškami,
vse pa obarvano z rdečo zvezdo. Za dodatek pa še pesmi, ki jih nagovarjajo »na juriš«.
Torej pri odprtih grobovih, pri še nerešenih odprtih ranah, pri še ne priznanju zločina, žal v takem resničnem stanju v Sloveniji, se je predsednik Pahor odpravil na pot k sv. očetu v Rim, kot tudi k emigraciji v Buenos Aires. To njegovo potovanje, si upam trditi, da ni in tudi ne bo doprineslo nobenih sprememb.
Dokler ne bo s strani Republike Slovenije pripravljen uradni dokument z uradnim opravičilom nad storjenim genocidom, nad storjenim zločinom, kot nad storjenim grehom nad Slovenskim narodom, je bil obisk predsednika Boruta Pahorja samo protokolarne narave v izogib vsake državne drže in odgovornosti, in nenazadnje tudi zamujene priložnosti. Čisto vse države po svetu so obsodile storjene zločine, ne glede na
časovno oddaljenost, saj po vseh mednarodnih pravnih predpisih, zločin proti človeštvu ne zastara. Nemčija je prestala Nuremburške procese, plačala za svoje zločine in se svetu tudi opravičila. V letu 2003 je takratni nemški kancler Schro-eder, sklical izredno sejo parlamenta in dobesedno izrekel besede kot: »sram me je in se opravičim pred celim vesoljnim svetom«. To bi moral storiti Pahor, oziroma predlagati izredno sejo parlamenta in uradno obsoditi zločin, seveda, če bi to iskreno želel.
V letu 2004-2008, na pobudo takratne vlade, je bil predlog opravičila in obsodbe že sestavljen, a žal je v sami koaliciji prišlo do nasprotovanja, predloga nista podprli Slovenska ljudska stranka in Desus.
V novembru 2007 je Evropski parlament razglasil dan človekovih pravic. Na ta dan se je takratni predsednik vlade Janez Janša glasno opravičil pred občinstvom polne dvorane Cankarjevega doma. Rekel je približno tako: »Vi ste imeli prav, bile so storjene krivice.«
Poleg tega je Evropski parlament z veliko večino sprejel že nekaj Resolucij, zadnja je bila sprejeta 2. aprila 2009 v kateri jasno piše, kako je potrebno ohraniti spomin na tragično preteklost Evrope. Ta Resolucija izraža spoštovanje do vseh žrtev vseh totalitarnih in nedemokratičnih režimov v Evropi in se poklanja vsem, ki so se bojevali proti njim. Tega se pa današnji tovariši grozovito bojijo, saj je s to Resolucijo konec njihovega mita.
Torej na prvem mestu, zgodovinski spomin in resnica, na drugem obsodba sistema, ki je hudo kršil na vsaki ravni človekovo dostojanstvo. Šele takrat bomo lahko govorili o spravi.
Dokazano je, da po vseh zgodovinskih virih, je nekaznovani zločin usojen, da se ponovi. To tudi priča genocid v Srebernici leta 1995. Če bi po padcu komunizma
bili zločini iz leta 1945 v takratni Jugoslaviji kaznovani, ne bilo Srebernice, zagotovo ne.
Zaradi nenehnih novih odkritij morišč, jam, jaškov in rovov, polnih na tisoče in tisoče žrtev, se je slovenska vlada odločila navidezno pokopati, oziroma zaenkrat prekopati
800 ostankov človeških trupel na Dobravo v Maribor. Ta začasni in popolnoma nepotreben prekop, kot preimenovanje vseh morišč v »vojna grobišča«, kot
tudi zameglevanje pri kaznivemu dejanju zločina, žal, je vse to doprinesel novo izvoljeni in sprejeti zakon o grobiščih (SMC plus N.Si in Zavesništvo Alenke Bratušek ).
Doslej so tako oblast, kot vse ustanove trdili, da bodo žrtve dostojno in pietetno pokopane v Spominskem parku na Teharjah. To pomeni ureditev spomenika, cerkve in pokopališča in nazadnje očiščenje voda bližnje cinkarne po evropskih navodilih. A to še daleč ni uresničeno. Zakaj?
Seveda, potrebno jih je umakniti izpred oči javnosti; množica križev bi pomenila stalni spomin in opomin na storjeni zločin.
Zaenkrat so jih iz plastičnih zabojčkov v Hudi Jami komaj premestili v druge lesene; naravnost v zemljo pod milim nebom, da čim prej strohnijo, brez nobenega študija DNK-ja, brez vsake strokovne službe, ki bi ocenila stanje, brez sodnih izvedencev, brez tožilcev, brez navzočnosti sodnih strokovnjakov. Na ta način, ljudje božji, s takim početjem, se jih ponovno razorožuje.
Teharja so svetišče, kraj zadnjega bivanja, kraj zadnjega slovesa s tega sveta. Oni morajo ostati tam!
Nova Slovenska Zaveza je sprejela ta prekop z težko muko. Predsednik Peter Sušnik v svojem zadnjem pismu obljublja bedenje nad položajem in vrnitev na Teharje.
Nikakor pa, če tudi novi zakon to dopušča, ne bomo dovolili preimenovanja morišč v vojna grobišča, ker to niso grobišča, Žrtve so bile pretepene, zvezane in žive vržene v jaške; ne samo vojaki pač pa tudi civilisti, ženske, otroci in še nerojeni otroci. V mirnem času, po končani vojni, so bili hladnokrvno umorjeni.
Sorodniki so ogorčeni in ne bodo dovolili, da ostanejo v Mariboru. Zato tudi niso bili navzoči na teh prekopih. Hrvati, naši sosedje, ki imajo tudi veliko žrtev v Hudi Jami, vztrajajo toliko več pri strokovnih izkopih in DNK-jih. Dobršen del pravične civilne družbe, kot vsi mi domoljubi in tudi del politike, saj največja opozicijska stranka je tega mnenja, da sprejmemo naš del odgovornosti, ker živimo v sedanjosti in glasno povemo, da brez maščevanja, s polno mero odpuščanja, ne glede na oddaljenost časa, odgovorno obsojamo zločin proti človeštvu, zločin, ki ne zastara. Samo na ta način lahko začnemo novo poglavje za našo prihodnost, z mirnim in spokojnim pogledom na našo preteklost.
Marjetka Dolinar Ljubljana
Slovenščina ostaja na univerzi
Učni jezik na slovenskih univerzah ostaja slovenski. Odbor državnega zbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino je namreč na zadnji obravnavi po štirih urah razprave črtal sporni člen, ki je uvajal tuje učne jezike, saj se stroka z njim ni strinjala.
Odbor državnega zbora za izobraževanje je v minulem tednu znova pretresal novelo zakona o visokem šolstvu. Na seji sta Marko Snoj z Inštituta za slovenski jezik Fran Ramovš in Manca Erzetič z Inštituta Nove revije poudarila, da se morajo javni izobraževalni programi, financirani iz proračuna, izvajati v slovenskem oziroma domačem jeziku. »Glede vprašanja učnega jezika v našem visokem šolstvu je slovenska jezikoslovna javnost enotnejša, kot smo bili državljani pred 26 leti na plebiscitu za samostojno Slovenijo,« je opozoril Snoj. Tako je sklepal po podatkih spletne peticije Za vsestranski razvoj slovenskega jezika. »Med 8.800 podpisniki, poleg mnogih ostalih, najdemo domala vse slovenske jezikoslovce, zato upam trditi, da je jezikoslovna stroka v Sloveniji o tem vprašanju enotna v taki meri, da bi jo demokratična oblast morala upoštevati.« Erzetičeva vidi velik problem tudi v različnem tolmačenju slovenske zgodovine in slovenskega jezika. »O zgradbi slovenskega jezika nima smisla govoriti, ker potem pri nas ljudi radi označujemo za nacionaliste, komuniste, ko rečeš nekaj na to temo.«
V razpravi je tudi poslanec SDS Vinko Gorenak poudaril, da se v Sloveniji govori slovensko. »Dopuščam možnost, da mnogi naši profesorji izredno dobro znajo angleško, a verjamem, da velika večina ni sposobna dati take kakovosti, kot jo je sposobna dati v slovenskem jeziku.« Takšen je bil Gorenakov pomislek. »Mi moramo v tem kontekstu preprosto peljati pozitivno diskriminacijo,« je dodal. Predsednica N.Si Ljudmila Novak je ugotavljala, da je glavni razlog zmanjšanje stroškov financiranja. »To ni upravičen razlog za zmanjšanje vloge slovenščine v visokem šolstvu. To potegne za seboj mnogo stvari, med drugim tudi to, da se slovenski izrazi, novi termini za nove pojave ne bodo tako hitro razvijali,« je opozorila.
Rektor novogoriške univerze Danilo Zavrtanik se ni želel spuščati v razpravo o smiselnosti uporabe tujih jezikov na univerzah. A prepričan je, da bodo morale generacije, ki se rojevajo, znati vsaj tri oziroma pet jezikov in eden od teh je slovenščina. Rektor ljubljanske univerze Ivan Svetlik je opozoril, da je poslanstvo univerze odpiranje v svet, kar je po njegovem uresničljivo tudi s tujim in ne le slovenskim jezikom.
NOV MIGRANTSKI VAL
»Odprite meje, odprite meje!« vpijejo migranti, ki iz Beograda prodirajo proti Hrvaški, pri čemer se očitno zdijo sami sebi tako pomembni, da so zaustavili kar promet na avtocesti. Seveda pa na Hrvaškem ne nameravajo ostati, marveč želijo prispeti v Italijo in Francijo, torej preko ozemlja Slovenije!
Pred Slovenijo je torej nov migrantski val, ta pa bo znova pljusknil s Hrvaške. Po avtocesti je iz Beograda proti slovenskim krajem namenjena velika skupina več sto ilegalcev, ki bi radi preko slovenskega ozemlja prispeli do Italije in Francije, prikazuje kratek film, ki se je pojavil na twitterju. Slovenija je migrantski kaos sicer že izkusila v lanskem letu. Se stvar lahko ponovi, glede na to, da na meji ni ustrezne zaščite, v vojski pa ni denarja niti za sproti?
»Če so ljudje prepotovali tisoče in tisoče kilometrov, jih taka žička ne bo zaustavila,« je nekdo dejal ob postavitvi bodeče žice na hrvaško-slovenski meji, ki naj bi preprečila ilegalne prehode migrantov preko državne meje. Ob tem se pojavlja vprašanje, zakaj premier Cerar po vzoru Madžarske raje ne postavi visoko in dovolj trdno jekleno ograjo. Kdo ga pri tem ovira? Premier varuje svoje državljane ali kakšne druge interese?
Iz Srbije kar po avtocesti
V Slovenski vojski za naše fante, ki so pripravljeni pogumno braniti državo, primanjkuje celo osnovnega streliva in hrane, vendar pa ne primanjkuje denarja za Zvezo častnikov Slovenije. Med leti 2003 in 2016 je ta prejela kar okoli 2,5 milijona evrov. Obenem v Slovenski vojski ni denarja za popravilo zastarele in pokvarjene opreme, primanjkuje pa celo nabojev, kar vodilnih ne ustavlja pri tem, da si ne bi izplačevali visokih honorarjev. Kaj to pomeni za našo varnost v primeru, da migrantski kaos povsem uide izpod nadzora?
Spomnimo se samo obračunov z migranti iz preteklosti. Od popolnoma uničenih vlakov, vagonov in avtobusov, do pretepa pred barom Parlament. Do dogodka, ko sta dva migranta tretjega tako pretepla, da so ga morali odpeljati v bolnišnico.
Na nevzgojene migrante je opozarjal tudi župan Zavrča Miran Vuk, ki je migrante označil
za divje horde. Migranti so za sabo v njegovi občini pustili neznosno razdejanje, od smeti pa vse do lastnih iztrebkov kar povsod naokrog.
Poleg tega z migranti pride tudi nevarnost, od bolezni, ki so jih v Evropi že uspeli iztrebiti, a se z migranti vračajo, pa vse do nasilja.
Svobodna_2016_nro_45.indd 4
15/11/16 15:42
SVOBODNA SLOVENIJA • 17. novembra 2016	Stran 5
NOVICE IZ SLOVENIJE
SE BOMO V KOČEVJE RES PELJALI Z VLAKOM?
Premier Miro Cerar in minister za infrastrukturo Peter Gašperšič sta prvi dan obiska vlade v jugovzhodni Sloveniji odprla dela na prenovi zadnjega dela železniške proge med Grosupljem in Kočevjem, to je odseka Kočevje-Ribnica, s katerim naj bi v Kočevje znova pripeljali potniški in tovorni železniški promet. Dela so ocenjena na skoraj 20 milijonov evrov, končana pa naj bi bila leta 2018.
GORENJE NE BO PANASONICOVO
Panasonic ne bo prevzel Gorenja, saj so v japonski korporaciji po opravljenem skrbnem pregledu ugotovili, da povečanje lastniškega deleža v Gorenju ni skladno z njihovo trenutno investicijsko strategijo. Uprava in nadzorni svet sta zatrdila, da ta odločitev ne bo vplivala na cilje in razvoj skupine Gorenje. Skupina je sicer v devetih mesecih imela 4,1 milijona evrov čistega dobička in skoraj triodstotno rast prihodkov.
Odločitev Panasonica je prisilila Ljubljansko borzo, da je začasno ustavila trgovanje z Gorenjevimi delnicami zaradi odstopanja tečaja od referenčnega za več kot 15 odstotkov. V določenem trenutku se je namreč tečaj Gorenjeve delnice oblikoval pri 5,40 evra, kar bi bil padec za 38,54 odstotka. Sicer pa ima Panasonic že 11-odstotni delež v Gorenju.
V BRUSLJU SO OPTIMISTI
Evropska komisija je izboljšala gospodarsko napoved za Slovenijo. Za letos ji napoveduje 2,2-odstotno rast, za prihodnje leto 2,6-odstotno, v letu 2018 pa znova 2,2-odstotno, kar je boljše od povprečja v območju evra in celotni EZ. Sloveniji napoveduje tudi nadaljnje izboljšanje razmer na trgu dela in javnih financ, kot glavno tveganje za javne finance pa navaja negotovost glede fiskalnih posledic dejavnosti Družbe za upravljanje terjatev bank in izdatkov, povezanih z migracijami.
SLOVENIJA NA BENEŠKEM BIENALU
Slovenijo bo na 57. beneškem bienalu, ki bo potekal med 13. majem in 26. novembrom 2017, zastopala umetnica Nika Autor. Kustosinja predstavitve bo Andreja Hribernik, direktorica Koroške galerije likovnih umetnosti.
EVROPSKA OBRAMBA
Zunanji ministri Evropske unije so na skupnem zasedanju z obrambnimi kolegi v Bruslju razpravljali o odnosih s Turčijo ter o novi varnostni in obrambni strategiji Evrope. Razprave sta se udeležila tudi slovenska ministra Karl Erjavec in Andreja Katič. Neformalno so izmenjali tudi mnenja o novoizvoljenem ameriškem predsedniku Donaldu Trumpu. Kot je ob prihodu na zasedanje v zvezi z vzpostavljanjem novih obrambnih struktur Evropske unije dejala visoka zunanjepolitična predstavnica Federica Mogherini, »ne gre za vojsko, gre za to, kako že jutri zagotoviti učinkovitejšo skupno obrambo in varnost, že zdaj pod evropsko zastavo izvajamo sedemnajst skupnih operacij in misij, imamo pa ogromno neizkoriščenih možnosti«.
SO LETALO SESTRELILI RUSI?
Poljska je začela novo preiskavo letalske nesreče pri ruskem Smolensku pred šestimi leti in pol. Takrat je v strmoglavljenju letala Tupoljev umrlo vseh 96 ljudi na krovu, med njimi tedanji poljski predsednik Lech Kaczynski. V prvi preiskavi so poljski in ruski preiskovalci ugotovili, da je bilo strmoglavljenje posledica pilo-tove napake. A nova poljska vlada, ki jo vodi brat pokojnega predsednika Jaroslaw Kaczynski, je prepričana, da je nesrečo namerno povzročila Rusija. Zato je sprožila novo preiskavo.
CENZURA V TURČIJI
Predsednika upravnega odbora turškega opozicijskega dnevnika Akina Atalaya so na letališču v Istanbulu prijeli, potem ko se je vrnil iz Nemčije. Minuli teden so priprli devet novinarjev časnika, med njimi odgovornega urednika Murata Sabuncuja, kar je vzpodbudilo zaskrbljenost organizacij za zaščito človekovih pravic in sprožilo kritike mednarodne skupnosti zaradi kršenja svobode medijev v Turčiji. Po podatkih turškega novinarskega združenja so od poskusa udara zaprli 170 medijev, priprli 105 novinarjev in urednikov ter razveljavili 777 novinarskih izkaznic.
MIR V KOLUMBIJI
V Kolumbiji so pogajalci vlade in največje uporniške skupine v državi podpisali spremenjen mirovni sporazum za končanje 52-letnega spora, ki je zahteval 220 tisoč življenj. Zamenjal naj bi dokument, ki so ga volivci v začetku prejšnjega meseca zavrnili na referen-
PISALI SMO PRED 50 LETI
FRANK LAUSCHE PONOSEN NA SVOJ ROD
Med najvidnejšimi predstavniki slovenskega rodu v ameriškem javnem življenju je sedanji senator, bivši večletni guverner države Ohio, Frank Lausche. Svojega rodu se ne sramuje. Ravno nasprotno. Nanj je ponosen in nobene priložnosti ne opusti, da ne bi povedal, da zna slovensko govoriti in zna slovensko tudi peti. ...
SLOVENCI V ARGENTINI
Proslava 29. oktobra in dneva slovenske zastave. Tako kot v prejšnjih letih je bilo tudi letos. Proslava narodnega praznika in od letos naprej, po odredbi Narodnega odbora za Slovenijo tudi proslava dneva slovenske zastave, je bila najprej z odborniki organizacij domov in ustanov, slovenskimi dušnimi pastirji, vzgojitelji mladine, predavatelji v naših organizacijah in kulturnimi ustvarjalci. Vsi so se zbrali 29. oktobra v Slovenski hiši.
Splošna narodna proslava - ljudski tabor v počastitev narodnega praznika pa vsako leto priredi eden od slovenskih domov na področju Vel. Buenos Airesa. Prvi je imel to čast Naš dom iz San Justa, lansko leto je tak tabor pripravil Slomškov dom, letos pa je organizacijo vsenarodne proslave narodnega praznika prevzel Slovenski dom v San Martinu. ...
Slavnostno zborovanje DSPB Tabor. Društvo Slovenskih protikomunističnih borcev Tabor je imelo v nedeljo, 30. oktobra v Ateneju Don Boscovega zavoda v Ramos Mejíi praznovanje 10-letnice organizacije in prvega tabora. Začelo se je dopoldne s sv. mašo društvenega kurata g. Jožeta Guština, po njej pa je bila proslava, ki jo je vodil tajnik društva g. Marijan Amon. Po pozdravu zbranih članov in gostov je govoril častni starešina, podpolkovnik Vule Rupnik.
Počitniški dom v Cordobskih gorah bo za
družine odprt od 12. januarja do konca februarja. Kdor si želi oddiha v gorskem zraku, naj se javi priporočeno čim prej na naslov: Hanželič Rudolf, San Esteban, Sierras de Córdoba.
(Svobodna Slovenija, 10. novembra 1966 - št. 45)
dumu. Vladni pogajalec je pojasnil, da nov sporazum prinaša nekatere spremembe pri kaznovanju upornikov, ki so obtoženi vojnih zločinov. Strani naj bi se dogovorili o tem, kako in kje bodo odslužili svojo kazen.
ATENTAT V PAKISTANU
Na jugu Pakistana je v nekem sufijskem svetišču eksplodirala bomba. Po najnovejših podatkih je življenje izgubilo najmanj 52 ljudi, najmanj 100 je ranjenih. Med žrtvami so tudi otroci in ženske. Odgovornost za krvavo dejanje je prevzela skrajna skupina Islamska država, ki je sporočila, da je pri njem sodeloval njihov samomorilski napadalec. Šlo naj bi za najstnika.
ZA UKRAJINO
Evropska unija je uvedla kazni proti šestim poslancem z ukrajinskega polotoka Krim, ki so bili izvoljeni v ruski parlament. Na evropskem črnem seznamu je zdaj že 152 podjetij, organizacij in oseb, ki so povezane s konflikti v Ukrajini. Kazni vključujejo prepoved potovanja v Unijo in zamrznitev vseh sredstev, ki se nahajajo v EU. Zveza je Rusijo prizadela tudi z gospodarskimi kaznimi, ki jih je podaljšala do januarja prihodnjega leta. Te so vplivale na ruski uvoz ter dostop ruskih bank do evropskih kapitalskih trgov. Morebitni umik gospodarskih kazni je povezan z doslednim uresničevanjem mirovnega dogovora za vzhodno Ukrajino.
RESUMEN DE ESTA EDICION
APORTES DE ESLOVENIA
El gobierno de la República de Eslovenia todos los años llama a concurso para cofinanciar la actividad y los proyectos de personas y entidades eslovenas, que trabajan por la conservación del idioma y las costumbres eslovenas en distintas colectividades de todo el mundo. También este año la Oficina del Gobierno para los eslovenos en el extranjero publicó una licitación pública, que nos interesa en su versión por apoyo financiero a los eslovenos en todo el mundo. La documentación requerida, así como los detalles de la convocatoria, se encuentran disponibles en el sitio web de la Oficina del Gobierno para los eslovenos en el extranjero: http://www.uszs.gov.si. Los interesados en las licitaciones públicas también pueden recoger la documentación en la Embajada de la República de Eslovenia en Buenos Aires en el horario de atención al público. La convocatoria vence con fecha de 5 de diciembre de este año. (Pág. 1)
TAN LARGO MES DE AGOSTO
Tal es el título de una obra de teatro, cuyo autor es Zorko Simčič, quien acaba de cumplir 95 años. Simčič vivió gran parte de su vida en la Argentina y se mudó a la patria de origen después de la independencia. Allí fue galardonado con el premio Prešeren, la más alta distinción literaria eslovena. La obra fue escrita primeramente en idioma castellano, y luego él mismo la tradujo al esloveno y la editó en 1992. Fue inspirada en la Puna Jujeña, donde el autor pasó un mes junto a la artista Bara Remec. Ahora, con motivo del alto jubileo del autor, fue reeditada en Eslovenia. Nuestro corresponsal nos cuenta los detalles de la presentación. (Pág. 3)
EL RECUERDO DEL PADRE HLADNIK
Recientemente visitó la Argentina y a nuestra colectividad el coro de Logatec. Una de sus integrantes era la sobrina nieta del padre Juan Hladnik, oriundo de los cerros que rodea esa localidad. La señora quiso conocer su tumba, por lo cual, acompañada por nuestro corresponsal, visitó la parroquia San José Pompeo, último lugar donde el padre Juan desarrollara su incansable acción pastoral. Una de las salas de la parroquia fue convertida en una especia de museo, que recuerda al gran sacerdote, apóstol de los inmigrantes eslovenos y pastor de mucha gente humilde de la zona de su último destino espiritual. (Pág. 3)
EN DEFENSA DE LA BOMBONERA
Dos son los lugares porteños especialmente unidos al destino esloveno en Buenos Aires: el mercado de Abasto y la Bombonera, mítico estadio del club Boca Juniors. Ambos fueron diseñados por el genial arquitecto esloveno Victor Sulcic. El Abasto se yergue orgulloso, pero la bombonera corre peligro ante la intención de parte de la comisión directiva de Boca de construir un nuevo estadio. En su reciente visita el presidente de Eslovenia Borut Pahor visitó el estadio. Y ahota la embajadora, señora Jadranka Šturm Kocjan envió una carta al presidente del club, Sr. Daniel Angelici, sugiriendo que el club agote todas las posibilidades para remodelar y mantener en pie lo que consideran un "excepcional logro arquitectónico" y que "prevalezcan los criterios culturales y artísticos profesionales que posibiliten la ampliación del estadio". (Pág. 3)
EL IDIOMA SE QUEDA
En Eslovenia consideraron la posibilidad de que el idioma usado en las clases universitarias fuera el inglés. Pero, ante la oposición generalizada de lingüistas, estudiosos y la gente en general el artículo referido de la ley fue suprimido. Es esloveno es un idioma en peligro de extinción y si no lo cuidamos los eslovenos, nadie lo hará por nosotros. Esta fue otra batalla ganada. Vendrán otras; a prepararse. (Pág. 4)
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociación Civil Eslovenia Unida / Presidente: Jorge Komar / Redacción y Administración: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: svobodna.ba@gmail.com Za Društvo ZS: Jure Komar / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Metka Mizerit, Marko Kremžar, Rok Fink, Anton Jerina, Marko Vomber-gar in Marjetka Dolinar.
Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina in Časnik.si.
Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ 1300.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 1.930,-; beli papir $ 2.190,-; Bariloche; $ 1.625,-; obmejne države Argentine, 270.- US dol.; ostale države Amerike, 300.-US dol.; ostale države po svetu, 330.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, 250.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociación Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRÁFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
PO SVETU
Svobodna_2016_nro_45.¡ndd 5	15/11/16 15:42
Stran 6
17 de noviembre de 2016 • N° 45
MALI OGLASI
SLOVENCI IN SPORT
EM
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucía Bogataj Monseñor Marcón 3317 B, San Justo
Tel. 4441-1264/1265 GREGOR BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejía - Tel.: 4464-0474.
ADVOKATI Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. Ana C. Farreras de Kocar - -
Sucesiones - Contratos - Familia - Comercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones - Asesoramiento nueva ley de ajuste previsional. Martes y jueves de 16 a 19 hs. Avellaneda 174 12 Piso /(1704) Ramos Mejía, Buenos Aires. Tel.: 4482-5606 Cel: 15-6447-9683 mail: farrerasanac_te@yahoo.com.ar
VERA WINES - VINOTEKA Prodaja domačih in uvoženih vin in penin. Poroke, praznovanja, podjetniška darila. Tel.: 4342-4112; Cel.: 153941-0078 - info@verawines.com. ar - Av. de Mayo 769, CABA. Od ponedeljka do petka od 11.30 do 19.30 ure, v sobotah pa od 10-18.ure.
POSREDOVANJA PATAGONIA Storitve María Cristina Breznikar Rant s.p. Vaš kontakt v Sloveniji. Osebna potovanja. Vzpostavimo stik med sorodniki. Pokojninski postopki, najemnine in več drugih storitev. E-mail: patagonia.storitve@yahoo.com
PSICOLOGIJA Lic. Verónica. Selan - M.N. 61199. Psicoterapia individual, de pareja y familia. Atención psicológica para adolescentes y adultos. Libertad y Av. Corrientes - Zona microcentro-Tribu-nales. Tel.: 15 5869 8650. E-mail: ve-roselan@yahoo.com.ar Horario de atención: Lunes a Viernes 9 a 13 hs
ČETRTA ZMAGA NAD MALTO
Na Nacionalnem stadionu Malte sta se pred 5.000 gledalci pomerili reprezentančni nogometni moštvi Malte in Slovenije. Slovenijo so zastopali: Oblak, Cesar, Samardžic, Trajkovski (od 63. Jovic), Skubic, Krhin, Verbič, Kurtic, Birsa (od 71. Omladič), Iličic, Novakovic (od 83. Šporar).
Katanec je tekmo začel s pričakovano postavo ob odsotnosti Bojana Jokica, Aljaža Strune, Romana Bezjaka, Roberta Berica in Kevina Kampla. Na bočnih branilskih položajih sta začela Nejc Skubic na desni in Dejan Trajkovski na levi strani.Ta postava je pričakovano popolnoma prevladovala v uvodnih 20 minutah in si priigrala nekaj lepih priložnosti.
Takoj po začetku drugega polčasa je od daleč sprožil Iličic, a je Hogg znova branil, le nekaj trenutkov pozneje pa je Jasmin Kurtic podal z desne strani pred vrata, kjer je Verbič s peto žogo poslal v mrežo za 1:0 in dosegel svoj reprezentančni prvenec.
Slovenija je na četrti temi teh kvalifikacij prišla do druge zmage in pri osmih točkah zaostaja le za Angleži. Tako so Slovenci po petih medsebojnih obračunih z Malto še neporaženi, ob enem remiju imajo zdaj štiri zmage.
Veselje ob golu za Slovenijo
Janja Garnbret
LOVORIKE V ŠPORTNEM PLEZANJU
Slovenska športna plezalka Janja Garnbret (foto) je na mladinskem svetovnem prvenstvu na Kitajskem osvojila še naslov v balvanih, potem ko je pred dnevi ugnala vso konkurenco že v težavnosti. Drugo mesto je osvojila Vita Lukan. Garn-bretova je letos osvojila tudi članski svetovni naslov v težavnosti ter skupno zmago v svetovnem pokalu težavnosti.
PRIZNANJE VRATARJU OBLAKU
Slovenski nogometni vratar Jan Oblak je deležen novega priznanja v svoji, kljub mladim letom, že bogati karieri. Oblak uspešno brani vrata Atletica de Madrid, zato ga je priznani spletni portal goal.com uvrstil na visoko drugo mesto med vsemi vratarji na svetu; prvi je Italijan Gianluigi Buffon.
USPEŠNI PLAVALCI
Slovenski plavalci so na mednarodnem plavalnem mitingu v Zagrebu štirim sobotnim zmagam v nedeljo dodali še šest slavij. Najuspešnejša je bila Nastja Govejšek, ki je slavila na 100 m prosto in 50 m delfin, skupaj pa kar štirikrat. Radovljičanka Anja Klinar je bila s 4:08,75 prepričljivo najboljša na 400 m prosto. Drugi Rado-vljičan Robert Žbogar pa se je veselil zmage na 50 m hrbtno.
Zdravniki še vedno stavkajo
Stavka zdravnikov se kar vleče in že povzroča težave v Sloveniji. Vladni pogajalci in predstavniki zdravniškega sindikata Fides so pretekli ponedeljek znova sedli za pogajalsko mizo. Pogovore so večkrat prekinili, o poteku pogajanj pa z mediji niso želeli govoriti. Komisija stavkovnega odbora, ki se je sestala sredi popoldneva, bo na osnovi teh pogajanj sprejela sklep o tem ali bodo zdravniki zamrznili stavko ali pa jo bodo zaostrili. Čeprav so zdravniki predlagali, da bi za zbližanje izkoristili tudi konec tedna, je vlada šele zjutraj predstavila nov predlog dogovora. Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je medtem dejala, da so se precej približali zahtevam Fidesa in dali predloge, za katere verjame, da bi jih lahko sprejeli. Zdravniki medtem vztrajajo pri svojih zahtevah in za zamrznitev stavke zahtevajo konkretne zaveze s
strani vlade. Zagrozili so, da če se do ponedeljka zvečer ne bodo uskladili vsaj o enomesečni zamrznitvi stavke, bodo od torka opravljali le še tiste zdravstvene storitve, ki jim jih v času stavke nalaga zakonodaja.
Zdravniki že od prejšnjega torka delajo z omejitvijo 40-urnega tedenskega delovnika. Več bolnišnic pa se je že v tem času soočilo s tem, da na nekaterih oddelkih neprekinjenega zdravstvenega varstva ne morejo izvajati. Ponekod so se tako s Fidesom že dogovorili za bolj mil stavkovni režim od siceršnjega. Že minuli teden so namreč v večini
z d r a -
vstvenih zavodov odpadali nenujni posegi. Glavne stavkovne zahteve so sicer: sprejem standardov in normativov, kakor jih je zdravni-štvo opredelilo v modri knjigi, in sprememba sistema plač v javnem sektorju, po katerem bi se lahko zdravniki (in tudi nekateri drugi v javnem sektorju) uvrstili nad 57. plačni razred.
Do sporazuma seveda ni prišlo. Zato zdravniki še vedno stavkajo s 40-urnim tedenskim delovnikom, stavke pa vsaj do tega četrtka ne bodo zaostrili. Fides zdaj vztraja pri izločitvi zdravnikov iz sistema plač v javnem sektorju, vladna pogajalska stran na to zahtevo v ponedeljek ni pristala.
OBVESTILA
ČETRTEK, 17. novembra:
Z.S.M.Ž. San Martín ob 16. uri srečanje v kuhinji z Anico Rode. NEDELJA, 20. novembra:
Praznik Kristusa Kralja v cerkvi Marije Pomagaj ob 10. uri. SOBOTA, 26. novembra: V Carapachayu VII Evropski večer ob 19,30. NEDELJA, 27. novembra:
Igra Mišolovka ob 19.30 uri v Našem domu v San Justo NEDELJA, 3. decembra:
Zlata maša č. g. Mirka Grbca v Slovenski vasi, v cerkvi Marije Kraljice ob 11,30. ČETRTEK, 8. decembra:
Prvo sveto obhajilo v slovenski cerkvi Marije Pomagaj. NEDELJA, 18. decembra:
Duhovna obnova za žene in može v Slovenski hiši. ČETRTEK, 24. decembra:
Božična polnočnica v slovenski cerkvi Marije Pomagaj.
OSEBNE NOVICE
Družinska sreča
23. septembra 2016 se je v Barceloni rodila Veronika Galisteo Hafner. Očka je José Galisteo, mamica pa Amalija Hafner. Srečnim staršem iskreno čestitamo!
Poroka
V	kapeli Nuestra Señora del tránsito, v Mendozi, sta se v soboto, 12. novembra 2016, poročila Juli Kastelic in Nikolaj Štumberger. Za priči so bili njuni starši Toni Kastelic in Lučka roj. Marinček ter Vladimir Štumberger in Helena roj. Hirschegger. Novoporočen-cema čestitamo in želimo obilo sreče ter božjega blagoslova!
Nova diplomantka
V	petek, 11 novembra, je gospodična Tatiana Malovrh dokončala študije in dosegla diplomo na univerzi Austral, ter prejela naslov »Licenciada en Comunicación Social«. Čestitamo in želimo mnogo uspehov.
MTŠOLOVKA
DAROVALI SO
V dobrodelni sklad ZSMŽ San Martin so darovali: družina Smersu $500,- v spomin Slavki Heller in $500 v spomin Veri Šušteršič; Tonka in Slavko Truden pa $200,- v spomin Veri Šušteršič. Bog plačaj!
lëra v izvedbi Mladine Našeča Doma
7
owrtkrtrjno ofíhfl nm a c	ß
he/H H /H ß HC/IO