SploSne vestl. STALNOST UCITELJSTVA NA SLUŽBENEM MESTU. Zahteva učiteljstva, da sc zopet vzpostavi stalnost na službcncm mestu, ni nova! Tudi sc ni ono oglasilo v tem oziru ravno sedaj, ko je bil v narodni skupščini in v scnatu v razpravi § 110. uradniškega zakona. Stalnost na službenem mestu in potreba zopetne vzpostavitve iste je vse učiteljstvo poudarjalo žc prej. na neštctih zborovanjih sreskih učiteljskih društev in na skupščinah. Tozadeven apel na gg. narodne poslancc in gg. senatorje je izdalo v »Spomcnici« z dne 6. novcmbra t. 1., kjcr točno utemeljuje svojo zahtevo z neizpodbitno podkrepitvijo, da je mogoče uspešno delo učiteljstva le tedaj, če mu je zajamčeno daljše bivanjc v službcnem kraju in pridobivanje služb po svoji prošnji ter ako ima za svojc delo potrcbcn mir in oporo v merodajnih faktorjih. Iz tcga razloga smatra za nujno potrebno, da se uvede zopet stalnost na službenem mcstu in da sc vrši oddaja službenih mest po starem načinu razpisa. Jasno je, da čl. 110. in 104. toč. 16 urad. zakona dovoljujeta odpust iz drž službe, ter ni niti malo uradništvo mislilo, da bi s takim ali takim tolmačenjem tcga člena zopet dobilo stalnost. Tako naivno državno uradništvo ni in tako malo tudi ne pozna svojih predpisov, kakor to smatrajo ne'kateri dnevni listi. Uradništvu jc dobro znano, da sc je državni svct v nekatcrih konkretnih primcrih postavil na stališčc, da mora minister, kadar razreši uradnika službe na podlagi čl. 110., v svojem dekretu odločitev tiidi utemeljiti, kar bi imelo za posledico, da se odpuščeni uradniki lahko pritožijo na najvišje upravno sodišče, ki bi imelo torej potem pravico in dolžnost, da rešuje o vprašanju, ali je uradni'k rcs nesposoben ali jc res neprimeren za službo, odnosno, ali njegov nadaljnji obstoj res ni v interesu službe. S tem je bila dana uradništvu, kljub ncstalnosti, neka garancija proti evcntualno acpravilnemu postopanju. Državni svet je tudi iz tega razloga razveljavil več odlokov pristojnih ministrov in banov glede odpusta uradnikov. Minister pravde je objasnil narodni skupščini tolmačenje člena 110. uradniškega zakona tako, da daje ta člen ministrom, banom in pooblaščenim uradnim predstojnikoin pravico, d"a smejo sporazumno z ministrskini svetom odločati o prenchanju službc onih uradnikov, 'ki se izkažcjo za službo nesposobni ali kojih ponašanje sicer ni skladno z' dostojanstvom državnc službe. Pri tej priliki je poudaril, da tudi že čl. 104. uradniškcga za'kona taksativno našteva primere glede odpusta državnih uradnikov. Stalnost je priznana samo sodnikom in to šelc po dveh lctih. Glede uradnikov ostalih kategorij stalnost ni nikjer predvidena. Državi, odnosno vladi, mora biti dana možnost, da odstrani iz državne službe vse nesposobne in nevrednc uradnike. Narodna skupščina in senat sta to stališče sprejela! S tcm jc zadeva razjasnjena ter končana in uradništvo ve — pri čem da je! Ne more biti pa s tem končana zadeva za državno uradništvo, da bi ponovno nc zahtevalo legalne izvedbe stalnosti v državni službi in specielno ne za učiteljstvo, da bi zopet in zopet ne zahtevalo uvedbo stalnosti na službencm mestu. Zato jc tako zaht.vo zopet izročilo centralno vodstvo Jugoslovonskega učiteljskega udružcnja v Beogradu ;jospodu ministru prosvctc v predstavki, ki _o prinašamo na drugcm mestu v današnji štcvilki lista. Najodločnejše pa moramo zavrniti podtikanja in namigavanja nekaterih dnevnih listov, da bi bila ta naša zahteva pod kakrš- nimkoli politično strankarskim vplivom ter da je namen poudarjanja te zahteve uganjati katerekoli vrste demagogijo. Tako ponižujoče naziranje o prizadevanjih uradništva odločno odklanjamo, ker nam je borba za stalnost in stalnost sama presveta točka načelnih zahtev, da bi jo pustili brez odpora strankarsko izrabljati — pa bodisi od ene ali druge strani! Mi se borimo za stalnost iz načelnih in ne iz strankarskih razlogov, ker vemo, da je potrebna zaradi stvari same, v dobrobit šole, stabilnega dela na polju narodne prosvete in v korist države! — Rojstni dan Nj. Vel. Kralja Aleksan- dra I. so proslavile naše narodne šole s slovesnimi službami božjimi in s skupnimi proslavami v šolah, pri katerih so imeli učitelji slavnostnc govore. mladina pa priložnost-ie deklamacijc. Po večjih šolah so priredili slavnostne akademije. Slavnosti so zaključili z državno himno. — Ustanovitev obmorskega zdravilišča in okrevališča za učiteljstvo dravske banovine. Današnji štcvilki smo priložili oklic in poziv vsemu učiteljstvu dravskc banovine, da pristopi k snujočemu se društvu za postavitcv učiteljskcga zdraviliškega doma ob morju. Oklicu so pridejanc tudi prijavnicc. Pozivamo vse učitcljstvo, da ta oklic pazno prečita in se odzove vabilu sckcijc. Le s skupnimi močmi bomo postavili ustanovc, ki bt.dc> služilc vsem članom našega stanu in njihovim družinarn. Tovariši, tovarišice, zavcdajmo sc, da bomo močni lc toliko, kolikor bomo sami sebe podprli in upoštevali lastno prizadevanje. Nc zanašajmo sc na druge! Odzovimo se pozivu! — PRIHODNJA ŠTEVILKA UCITELJSKEGA TOVARIŠA izide 5. januarja 1933. UREDNIŠTVO. — Učni načrti. Roka za prcdložitcv izpreminj-valnih predlogov ni mogoče podaljšati, ker jc določena scja glavncga prosvctnega svcta na dan 15. januarja 1933. —Načrti šolskih okolišev. Prosvetni od- dclck banskc upravc jc podaljšal rok za prcdložitev do 30. januarja 1933. — Šolam, ki imajo šolski radio. V zadnji številki smo priobčili program kmetijskih prcdavanj, ki bodo izvcdena v letošnjrseziji. Kcr so ta predavanja jako važna za kmetovalce, opozarjamo vsc šolske upravitelje, da priredc potom aparatov šolskega radia predavanja za ljudstvo tcr povabijo ljudstvo k tcm predavanjem v šolo. V to svrho bomo V rubriki »Šolski radio« Učit. tov. priobčevali tudi 'kmetijska predavanja. ki naj jih upraviteljstva šol razglasijo ljudstvu z istočasnim vabilom k šolskemu prcdavanju. K predava- nju naj povabijo tudi v slučaju potrebe kmetijske strokovnjake in sreske ekonome, ki naj vodijo po predavanju razpravo in debato. — Zgodovinska učna snov za III. razred osn. šol — po učnem načrtu. V založbi Učit. tiskarne jc izšla zgodovinska učna snov za III. razred osnovnih šol po učneni načrtu. —• Cena knjigi jc jako nizka in je samo 9 dinarjev. — Zgodovinska učna snov za IV. razred osn. šol po učnem načrtu izide v kratkcm.  Zemljepisna učna snov za III. razred osnovnih šol po učnem načrtu je pravkar izšla. Stanc 9 Din. V založbi Učiteljske tiskarnc izide v kratkem zemljepisna učna snov za IV. razred osnovnih šol po učnem načrtu. Vsakemu učitelju lahko mnogo olajša pouk v tem predmetu. — Tovflrišem na šolah sporočam, da imam v rokopisu napisanih več igric (Cvetke sc zbirajo, Janičar, Kralj Samo, Lipa šumi, Pravljica o Nikodemu). Prva je prirejena za Vidov dan, ostale se morcjo prirediti v poljubnem času. Nekatere smo igrali na tuka)šnji osnov. šoli z osnovnošolsko deco — deco in odraslimi, Prve tri sem napisal za šole, ki nimajo stalncga, ampak napravi pnreditelj provizoričen šolski oder. Tovanšem, ki zelc katero izmed igric prirediti, pošljem izbrano v prepis proti vrnitvi poštnih stroškov. — Ernest Šuštcršič, šol. upr. Jarše, p. Domžale.  Pevkam in pevcem! Po daljšem času se bo predvidoma vršil pevski tečaj 5., 6., 7. in 8. januarja v Ljubljani. Pevski tečaj se bo pričel 5. jan. ob 9. uri v Glasbeni Matici. Mcd tečajem bosta dva pevska nastopa in sicer z ženskim in mcšanim zborom. Vršil sc bo tudi rcdni letni scstanck, na katerem sc bo razpravljalo o pravilniku pev. zbora, pri katcrem naj bi iznesli člani svoje želje, nasvct in predlogc. Radi važnosti je smatrati pevski tečaj za strogo obvezen. Vse cventualne podrobnosti bodo razvidnc iz dncvnega časopisja. Kleti naše nočni vam poset, »Daj-Dama« atrakcijo odkriva, a še bolj privlačen je magnet, ki v lokalu avtomat ga skriva. — Učitelj«. sadjarji! Nobena kmetijska panoga ni s poukom in vzgojo v tako tesni zvezi ka'kor sadjarstvo in vrtnarstvo, saj cclo pregovor primerja vzgojo človeka z vzgojo drevesca. Oba moremo vpogniti v mladosti, v starosti le zlomiti. Z nobenim poukom in delom pa se učitclj ne morc bolj približati narodu posebno na kmctih, kakor s tem, da mu pomaga pri njcgovem delu in stremljenju za izboljšanje gospodarskih prilik. V današnjih težkih časih pa je prav sadjarstvo ona panoga, ki donaša razmcroma največje koristi tam, 'kjer goje sadjarstvo z razumevanj-m in pravim znanjem. Zdi se, da je danes, ko govorimo o sodelovanju učiteljev in učiteljic za prospeh kmetijstva, podana najlepša prilika, da stopimo učitelji v krog sodelavcev v podružnicah sadjarskega in vrtnarskega društva. Mnogo, na stotine nas je že učiteljcv sadjarjev, pa tudi učiteljic, pri Skupnem delu. Žcleti pa jih je še več. Prav današnji težki časi nam vclevajo, da priskočimo našim ljudcm na pomoč, jih navdušimo, da ne omagajo v započetem dclu. Vsi, ki imate dobro voljo, stopite v naš krog in v sti'k s Sadjarskim in vrtnarskim društvom, da vam pomaga ustanoviti v vaši okolici podružnico. — Učitelj vrtnar in sadjar.