TRST, sreda 1. maja 1957 Leto XIII . Št. 104 (3639) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel. 94-638, 93-808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI it. S, II nad. — TELEFON 9J-I8* IN 94-63* — poStni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 2« — 'iti. SL 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico 1-11.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od I5.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Z» vsak mm višine v Širini 1 stolpca: trgovski 80. finanino-upravn! 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vjak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesetna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir.-FLRJ: Izvod 10, JL. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Urzavna z31«20* ' • Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB . 1 - Z - 375 - izdata Založništvo tržaškega tiska u. zajz.. ir- ŽIVEL PRVI MAJ JJanes praznuje tržaško delovno ljudstvo svoj delovni praznik. 1. maj, ki je že davno postal praznik Vs«ga delovnega ljudstva sveta. Ob tej priliki pregledajo delavske organiza-9'je in skupnosti svojo dejavnost v preteklem letu 111 si na podlagi izkustev aačrtajo program dela v “ližnji bodočnosti. Tržaško delavstvo bije že dolgo dorbo proti razcepljenosti, 5. s® poraja v delavskih »banjih, proti vplivu delodajalcev, ki skušajo tudi z grožnjami razbiti delavsko enotnost. Borba za enotnost si s težavo utira do svojega cilja in to Prav zaradi tega, ker se j® v preteklosti vneslo v sindikalno gibanje nezdra-’° politično trenje, ki ni imelo nič skupnega z zdra-revolucionarno delavsko "i°ralo, ki sloni in je ved-“P slonela na trdnih nače-Pravične revolucionarja stvarnosti. Kljub tem rezavam, ki so umetno '■mešane v delavsko gibajte011 zunaj, in kljub objektivnim težavam, v ka-“?nn je tržaško gospodar-vv°. Pa moramo ugotoviti, je tržaško delavstvo P°vs°d, kjer mu je uspelo ustvariti pogoje za skupen nastop obeh sindikalnih rganizacij in strnjeno sto-jjho v borbo za svoje stare v u0ve Pravice. vendarle reh borbah uspelo. To je **m°vni dokaz, da .ie za , s® splošne delavske živ- H • vinjske interese skupnost, “orbenc Ivških borbenost in strnjenost de-biiv h množic pogoj za Jihov življenjski obstanek, glede na organizacijsko gipPadnost, a pri nas tudi ®z razlike na narodno PtlPadnost. ž a š k o demokratično 2rtCstv°> ki na splošno po-skIaV^a vsak'uspeh delav-razreda, je danes ne ®de na stranke in poklici j Preko svojih organiza-J m ustanov v borbi za o^^vitev na Tržaškem nekaterih posebnih iiirl nih in gospodarskih &°v’ ki naJ bl dali in pogoje za na-stva ’ • našeSa gospodar; Prvomajske v znamenju proslave borbe za po vsem ohranitev svetu miru ter za gospodarsko in socialno zboljšanje Italijanska splošna zveza dela (OGIL) je izdala proglas, v katerem poziva delavce, naj se kompaktno udeležijo proslav, ki jih ona organizira, da s tem proslavijo odlično funkcijo dela, ki je vir omike in napredka, in da poudarijo svoje zahteve po pravičnej- šem socialnem položaju. Potrdijo naj nadalje svojo solidarnost z delavci vsega sveta in svojo voljo, da branijo mir med narodi. Na dan prvega maja naj delavci ponovno potrdijo obvezo, da okrepijo razredni sindikat in enotnost delavcev iznad političnih in ideoloških struj ter tako odbijejo ofenzivo združenih delodajalcev. Nato navaja proglas konkretne zahteve: povišanje plač, 40-umi tednik, nepristransko nameščanje, upravičeni razlogi v agrarnih pogodbah in odpustih, boljša in bolj organska socialna pomoč. «čim močnejša bo CGIL, se zaključuje proglas, tem bližja bo sindikalna enotnost, tem bolj gotova vaša zmaga. Naj živi enotnost in solidarnost med italijanskimi delavci in delavci vsega sveta!« Danes so po radiu generalni tajniki posameznih sindikalnih zvez prečitali prvomajske poslanice. Tajnik CGIL Di Vittorio je dejal, da splošna zveza dela sprejema dramatičen poziv uglednih znanstvenikov v zvezi z nevarnostmi, ki so jih atomske eksplozije v znanstvene namene ;e povzročile za človeško življenje, ter obvezuje italijanske delavce, da se bore za takojšnje prenehanje vseh takih poskusov in za uporabljanje te mogočne e-nergije samo za namene gospodarskega razvoja in blagostanja ljudi. Nato je Di Vittorio podrobneje navedel zahteve za izboljšanje položaja delavcev. Pastore pa je v svoji poslanici dejal, da večno večje soglašanje s svobodnim sindikalizmom potrjuje, da ((postajajo ideali CISL ideali vsega delavskega razreda«. Za ULI je govoril dr. Viglianesi. Iz Beograda poroča naš dopisnik, da se glavno mesto Jugoslavije in vsi ostali kraji pripravljajo na proslavo prvega maja. Centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije v prvomajskem pozdravu delavcem poudarja med drugim: ((Proslavljamo prvi maj, veliki dan mednarodne solidarnosti delavskega razreda in vseh naprednih sil. Tudi letos se pridružujemo mednarodni proslavi z iskrenimi žeiljami za razširitev enakopravnega sodelovanja med državami, de- lavskimi gibanji in v pripravljenosti, da krepimo duha mednarodne solidarnosti. Tudi letos pričakujemo prvomajski praznik z globokim prepričanjem, da je v neizčrpnosti naših sil najgotovej-še jamstvo za boljše življenjske pogoje, za nove materialne pridobitve in za razširitev pravic vsakega človeka, da razpolaga s svojim lastnim življenjem.« Na koncu pozdravlja Zveza sindikatov Jugoslavije vse delovne ljudi in sindikalne organizacije na svetu. Skupni prvomajski program CK ZKJ, zveznega odbora SZDLJ. centralne zveze sindikatov in centralnega komiteja ljudske mladine pa ugotavlja, da se človeštvo zaveda, da bi v današnjih pogojih bila nova vojna največja katastrofa. Zato je posebno potrebno, da delavski razred v vseh državah prekorači prepad, ki deli danes mednarodno ljudsko gibanje in se sporazume o najbistvenejših sodobnih vprašanjih. «Na dan delavske solidarnosti se pri nas močno utrjuje vera, da bo delavski razred in vse na predne sile, ki nezadržno streme k socializmu, demokraciji in enakopravnosti ter mednarodni solidarnosti, premagal vse težave in ovire na poti uresničenja velikih zgodovinskih nalog današnje dobe. Tem nalogam bodo socialistična Jugoslavija in njen delavski razred ter njene politične in družbene organizacije dale tudi vek.« Glavno mesto Jugoslavije bo danes slovesno proslavljalo prvi maj. Vse ulice in trgi so okrašeni. V mnogih parkih so industrijska podjetja razstavila svoje izdelke, u-spehe jugoslovanske industrije. Prvomajska proslava se je pričela že sinoči s topovskimi salvami, žarometom in veličastno parado študentov in Prihodnja številka našega dnevnika izide v petek 3. t. m. ............................................... mi........................................ Izjave sirskega poslanika v ZDA Je danes v hudi k obnovi starih tra- To gospodarstvo, ki di/u * obnovi starih tra-JTrsta kot trgovskega ®^P°rija z vsemi pogoji, vin„uvzame svojo zgodo-staŠiio vl0R0> ki §a je P0" luke med prve evr°Pske se danes vodi uPra' kfjjv® borba vseh demo-VrnilCnih sil v Trstu za Joče \ vse Trstu Pripada' .trSovske mornarice, Vezi t ov° tradicionalnih tavm a z niegovim nadte”/® zaledjem m pa tra-Tak • P°morEke zveze. Za h ti ie tudi upravičena 8a lij tržaškega delovne- Ihtem? va P° ustanovitvi za ;ra,ne proste cone ter dežoi v-t-ev avtonomne lanij- ^u",*ka 't' 'inVPur- 2ato S s®dežem v Trstu. ti5tih Sf|10 v vrstah vseh bkral’ ^ bore za te Trstu*! kl bodn omocoč.Mi lju a ln niee-ovemu ozem-V u®f!*rar|ski razvo*. fahslr * 7® na6® m',p-*ke j urevice so sloven- 'bbnžir kalHnnske de'ov^e cif*' na- e,ovp4tva. ki se „. bori proti povratiru Prihod ame ustvarja brodovja položaj Sirija želi, da bi bila ameriška politika daleč od Srednjega vzhoda - Obtožbe moskovskega radia - Predsednik Zidovskega kongresa o sodelovanju z Arabci .ste.ro t*0*rvwro cO 7,a 7. r*o- ^'alniu0 o■■’">»»VO V^o-,lWit* S,'t«.moV !n n-M Hi Pravo°^r’'V' ^'oknv, za M-*o 7 Rtomskeiza orožie, b8rofi|rnlT brotctvo ffied film v7Wa sveta. Jsl 7J 4 delnve •• Lrnnt-—i 7 Poli'onr’-i- nr,''m tove-U. oh- t 'i-onost; vseeo tr-ih , ^“'ovrveon človoka, rrvo-e 9 V/N * Srv,r> V rnoiU 1943 Tl n ^ Vmr, ^vni .i, — ■ ■ - n je izročil 'pi- p. - . i* izročil Fei-« '«viin, 1?0Vo Pismo. dan« dan,kl list' K°- i.r*ija lt?, 8 0 bližnjem obisku > tiradi kralju Feisa- * 0 Pk ni o tem nobe- CHICAGO, 30. — Na tiskovni konferenci v Chicagu je sirski poslanik v ZDA Farud Zeineddin izjavil, da prihod ameriškega sestega nrodovja v vzhodno Sredozemlje ustvarja položaj, «ki bi lahko po-vzročil reakcijo na velesile, kakor je Sovjetska zveza». Poudaril je dalje, da se Si rija ni vmešavala v notranje zadeve Jordanije, in je zanikal da bi v tej državi bil močan’ komunistični vpliv. Zeineddin je dodal, da bi Sirija rajši videla, da bi zunanja politika ZDA bila daleč od vseh urzav Srednjega vzhoda Po njegovem mnenju je Izraifl največja grožnja proti svetovnemu miru in bo v prihodnosti izključen iz Združenih narodov. Danes zjutraj je skupina vojnih ladij, k’ inpadajo a-meriškemu šestemu brodovju. prišla v Beirut, Prihod pa le bil brez ceremonij in ladij niso pozdravili nih s topovskimi salvami. Fo-noli so bi h prazni. Na voinin enotah, ki so prispele v Libanon, je 221 častnikov in 3.585 mornarjev. Ladje bodo ostale v Beirutu do 5. maja Ameriški tajnik za obrambo Brucker je včeraj izjavil, da bi ZDA .ahko porazile Sovjet-sko zvezo v plošni v„jni «z največjo gotovostjo«. Glede Srednjega vzhoda je izjavil da bi ameriške čete lahko poslali v Jordanijo «v nekaj dneh jfn ne tednih ali mesecih« Dodal ie, > ZDA razpolagajo z določenim številom divizij,htki so popolnoma pripravljene, o-premljene in jih lahko prepeljejo z letali ter spustijo s padali«. Kar se tiče morebitne upo rabe atomskega orožja, je Brucker izjavil, da bi se to verjetno upoiabljalo v primeru spopada, toda samo na podla gi ukaza predsednika V komentarju o Jordaniji je komentator moskovskega radia izjavil, da je do nedavnih sprememb v Jordaniji sprememba vlade razpustitev par lamenta m prepoved delovanja strank, proglasitev obsednega stanja in aretacije — pn-šlo r.pod neposrednim vod stvom ameriškega poslaništva« »Toda it nadaljeval komentator, ameriško vmešavanje se ni omejilo na to, pač pa je zavzelo se bolj hrupno obliko s pošilia'vijo šestega nrodovja v vzhodno Sredozemlje, t. j brodovju ki se označuje kot glavni instrument Eisenhower-jeve doktrine.« Komentator je takole nadaljeval: ((Sedanje ameriško delovanje na Srednjem vzhodu predstavlja resno ogrožanje svetovnega miru. Nekateri tuji listi spravljajo v zvezi premike ameriškega sestega brodovja v vzhodnem Sredozem lju z nekaterimi ameriškimi načrti o Sueškem prekopu, Uspeh pravične stvari arabskih narodov je odvisen od e-notnosti in solidarnosti, ki sta ob podpori drugih miroljubnih narodov, preprečila uspeh napada na Egipt.« Predsednik svetovnega Zidovskega kongresa dr. Nahum Goldmann je včeraj ob otvoritvi letnega kongresa izvršnega odbora te organizacije pozival na izraelsko-arabsko solidarnost. Dr. Goldmann pravi med drugim: «Prepričan sem, da ne bi nobena stvar bila bolj važna za Zide vsega sveta, nego da si zadajo za smoter ustvariti združenje i arabskim svetom, ki bi zajelo vse materialne in intelektualne vire židovskega sveta za spremembo Srednj?ga vzhoda. da se iz njega napravi eden' novih centrov svetovne V zvezi s tremi milijoni in pol Zidov, ki živijo v Sovjetski zvezi in Vzhodni Evropi, je dr. Goldmann izjavil, da upa, da bo v nekaj letih kongres lahko stopil v stik s sovjetskimi oblastmi, da diskutira o tem. Izrekel je upanje, da bo sovjetsko priznanje Izraela napotilo arabske narode, da sledijo temu zgledu. PredsedniK zahodne sekcije židovskega kongresa dr. Goldstein pa se ne strinja z opt,-mizmom Goldmanna, kar se tiče stališča Sovjetske zveze. Predsednik evropskega vodstva židovskega kongresa I. M Sieff pa je izjavil, da bo kongres poslal delegacijo v Sovjetsko zvezo, da stopi v stik s tamkajšnjo židovsko skupnostjo, ua prouči vprašanje emigracije, ali da po možnosti zahteva ca OZN, naj se bavi s tem vprašanjem. bodoče svoj prispe- da se položaj na Srednjem ’ vzhodu ni izboljšal. «V teh državah vlada močan nacionalizem je dejal Bevan, :n ni lahko misliti, da bo ameriška politika imela tu boljši uspeh kakor naša. Nadomestitev ene politike z drugo prav gotovo ne bo zadovoljila arabskih držav«. Kar se tiče petroleja, je Bevan izjavil, da bi bilo treba uvesti normalne trgovinske odnose z državami Srednjega vzhoda. Izrekel je zatem mnenje, da bo Velika Britanija na koncu sprejela Naserjeve predloge, čeprav ti po njegovem mnenju niso zadovoljivi. Na vprašanje, ali ima Anglija kako drugo alternativo, je Bevan izjavil: ((Zapravili smo možnost drugačne politike in ker smo že izpraznili naše topove, jih ne moremo sedaj še enkrat izprazniti. Sedaj nam ne preostaja drugega, nego da trpimo zaradi posledic.« Glede Eisenhowerjeve doktrine je Bevan izjavil, da bi ta lahko imela porazne posledice. in vsekakor je mnenja, da ta načrt ne bo mogel imeti večjega uspeha kakor britanska politika. Na koncu je Bevan obsodil poizkuse z vodikovimi bombami in jih označil za porazne in nemoralne. «Cim več jedrskih poizkusov delamo, je pripomnil,, toliko bolj se od naš oddaljuje možnost trajne- mladine skozi glavne ulice mesta. Glavni del proslave bo danes predpoldne, ko bo prec’ zvezno skupščino velika vojaška parada ob navzočnosti predsednika republike. Fo vojaškem delu parade bo sledila povorka fizkulturnih in drugih organizacij. Poleg tega bodo na prvi maj številne kulturne, športne in zabavne prireditve, posebno kino predstave, koncerti in ljudsko rajanje. V naročnem muzeju v Beogradu bodo 1. maja odprli razstavo slik in risb nedavno umrlega predsednika zvezne skupščine Moše Pija-da. Iz Londona poročajo, da o manifestu, ki ga je objavil ob prvem maju narodni svet britanskega laburističnega gibanja, ki združuje laburistično stranko, sindikate in zadružno gibanje, poziva, naj se ustavi oborožitvena tekma. Manifest obsoja intervencijo v Egipta in politiko vlade na Srečnjem vzhodu in izjavlja; «Vsi ljudje, naj bo njih prepričanje kakršno koli, morajo s strahom spremljati naraščajočo tekmo v a-tomskem oboroževanju med velesilami. Človeštvo je prišlo do odločilnega razpotja v zgodovini. Stare koncepcije o suvereni oblasti narodov niso več opravičljive. Ideali bratstva, tolerantnosti, razumevanja, na katerih temelji naše laburistično gibanje, morajo biti zgled vsem deželam sveta.« Iz Tokia: Po tokijskih ulicah bo danes velika prvomajska povorka, ki se je bo udeležilo okoli pol milijona delavcev. Raznih prvomajskih manifestacij se bo v vsej državi udeležilo okoli tri milijone in pol delavcev. Moskva: Na Rdečem trgu v Moskvi bo na dan prvega maja običajna povorka ob sodelovanju vseh organizacij in vojske, Bevanove izjave o Srednjem vzhodu LONDON, 30. — Voditelj levega krila britanske laburistične stranice Bevan se je danes vrnil z letalom v London z dolgega potovanja v Indijo in na Srednji vzhiod. Novinarjem je Bevan izjavil, 9 I ga miru.» ...................................................................... It IIIIIII Milili IIIIII Svarilo Nobelovega nagrajenca Paulinga proti jedrskim poizkusom V nevarnosti življenje okoli tisoč ljudi če bo Anglija izvedla napovedane poizkuse Japonska vlada bo protestirala proti izjavam Selwyna Lloyda Nov poziv prof. Weiszaeckerja - Odloženi britanski poizkusi? - «Incident» pri sovjetskih atomskih poizkusih v Sibiriji? civilizacije.« .iniiiiiiiHuiiiniiiiHtmHHiiiiiiiiHliiiiHnHiiMimHiMiiiiiMiiiimiiiiimMmHiiiiiHmHimiiiiiiiaiHiuoMHiiiniiHiiiniiiiMiHniHinfiiiHiiMHHM Hammarskjoeldov razgovor v zunanjem ministrstvu Veleposlanik ZSSR izročil v palači Chigi prepis poverilnih pisem (Od tasega dopisnika) RIM, 30. — Generalni taj-1 nik OZN Dag Hammarskjoeld '■ je danes ob enajsti uri obiskal papeža, pri katerejn se je zadržal v razgovoru 40 minut. Za tem je odšel v palačo Chigi, kjer ga je sprejel podtajnik Badini Conia-lonieri, s katerim sta se dalj časa razgovarjala. Navzoča sta bila tudi šef urada za OZN v zunanjem ministrstvu minister Cavalletti, ter pomočnik ravnatelja političnih zadev minister Stranneo. Pogovarjali so se zlasti o vprašanjih. ki s» tičejo egiptovskega položaja in Srednjega vzhoda sploh. Poročilo Anse pravi, da je dobil Hammarskjoeld v stališču italijanske vlade koristne elemente za orientacijo in za presojo pri svojem nadaljnjem delu, ki ga namerava kot tajnik O/N opraviti za rešitev krize, -talija je namreč ena izmed držav, nadaljuje poročilo Ause. ki ni zapletena v politično -vojaške zadeve Srednjega vzhoda in ki ima po drugi btram znatne interese v tem področju. Znano pa je, da po svetu Italije ne smatrajo več za tako nedolžno pri vsej stvari, odkar si je VI. ameriška flota izbrala za svoje oporišče italijanska prista nišča- Popoldne je Hammarskjoeld obiskal sedež FAO, ki je ena izmed največjih organizacij OZN- Ker se ravnatelj Sen sedaj nahaja na Holandskem, je glavnega tajnika OZN sprejel namestnik ravnatelja Sir Herbert Broadley. Zvečer pa je Hammarskjoeld odpotoval v Ženevo. Na teh svojih hitrih potovanjih hoče Hammarskjoeld čimbolj spoznati stališča raznih vlad o sueškem vprašanju in Srednjem vzhodu, bi bosta na dnevnem redu zasedanja OZN. Čeprav ni točno znano, kaj so italijanski državniki povedali glavnemu tajniku, se vendar lahko domneva, da so se zavzemali za energično akcijo OZN pri e-giptovski vladi za načelo svobodne plovbe po Sueškem prekopu. Pri tem se govori, da mora obveljali mednarodni zakon. Toda Naser ni nikoli rekel, da ne bo spoštoval načela o svobodni plovbi, ladje naj samo plačujejo pristojbino Egiptu, tako kot so jo doslej vedno plačevale posebni družbi. Ker je Amerika v bistvu že sprejela egiptovsko stališče, če; pustimo Naserja, da praktično pokaže, kako misli izpolnjevati načelo o svobodni plovbi in pa o vzdrževanju prekopa, se bo pač vse končalo tako, da bo to stališče sprejela tudi Italija. To še tem bolj, ko je že tudi Anglija izjavila, da sprejema Naserjeve pogoje, »čeprav s protestom«. Podtajnik Badini Confalo-nieri je sprejel dopoldne tudi sovjetskega veleposlanika Kozireva, ki mu je izročil prepis poverilnega pisma, ki ga akreditira kot veleposlanika ZSSR pri Kvirinalu. Dopoldne se je pod predsedstvom ministrskega predsednika sestal ministrski odbor za razvoj zaposlitve in dohodka. Navzoči so bili še podpredsednik Saragat, Zoli, Campilli, Colombo, Medici, Cortese, Togni, Vigorelli in podtajnik Ferrari Aggradi. Sestanka pa se je udeležil tudi inž. Fascetti predsednik IRI, nadalje neki predstavnik dežele Sardinije in predsednik premogovne družbe Sardinije. Odbor je pretresal program tehnično - gospodarske reorganizacije omenjene premogovne družbe. Pozneje se je pridružil še minister Braschi in govorili so o položaju v telefonskem sektorju. Zvečer se je sestala vlada, ki je razpravljala o sporih s poldržavnimi in poštnotele-grafskimi uslužbenci. Glede stavke poštnoteiegrafskih u-službencev bo odložitev sprejeta najbrž šele pojutrišnjem A. P. Meatem javljajo iz Londona, da so v zvezi s preizkušanjem angleških vodikovih bomb nastale nekatere tehnične težave, zaradi katerih bodo poizkusi za kratek čas odloženi. Vlada pa skuša pre- CHICAGO, 30. — številnim opozorilom proti napovedanim britanskim poizkusom na Pacifiku se je pridružil nov opomin. Znani ameriški Nobelov nagrajenec za kemijo dr. Linus Pauling je izjavil, da bodo •britanski poizkusi, če se bodo izvedli, stali življenje okoli tisoč ljudi. To je dr. Pauling izjavil sinoči ;n pripomnil, da je nujno potrebno takoj prekiniti poizkuse z vodikovimi bomba-" mi. «če bodo Angleži napravili svoje nameravane poizkuse, je dejal, se lahko računa, da bo tu in tam po svetu zaradi radioaktivnosti okoli tisoč primerov smrti zaradi leukemije.« «Rečeno mi je bilo, je pripomnil dalje dr. Pauling, da bodo britanski poizkusi na o-toku Christmas, po zatrjevanju samih britanskih znanstvenikov, povzročili (.koli 20 tisoč primerov kostnega raka«. Dr. Pauling, ki je dobil Nobelovo nagrado za kemijo leta 1954, ima častni doktorat štirinajstih univerz in je bil odlikovan s «Presidential me-dal of merit for outstanding service« (predsedniška medalja za izredne zasluge), je izjavil, da je prepričan, da človeštvo «ne bo moglo preživeti termonuklearne vojne in ostati človeštvo«. »Najhuj-še posledice radioaktivnosti, je pripomnil, so v spremembi genov, t, j. mikroskopičmh organizmov, ki določajo dednost«. Dr. Pauling, ki je govoru v chikaškem oddelku ameriškega združenja za kemijo, je takole nadaljeval: «Zavedam se, da je vprašanje vodikove bombe politično vprašanje in da se ne tiče znanstvenikov. Vendar pa tudi s političnega »tališča mislim, da bi morali ti poizkusi prenehati ali pa bi se moral doseči svetovni sporazum o njih . . . Kar se tiče vodikovega orožja se je bati, da ga bodo prej ali slej poleg ZDA, SZ in Velike Britanije imele še druge države. Kaj bi se zgodilo, če bi Naser imel vodikove bombe, in kaj bi se zgodilo, ie. bi jih imele tudi druge države Srednjega vzhoda, kakor Izrael, Sirija in Jordanija?« Iz Bonna pa poročajo, da je prof. Friederich von Weis-zaecker, eden izmed osemnajstih znanstvenikov, ki so podpisali «atomski manifest« včeraj predaval na bonnski univerzi. Poudarjal je, da «Zahod ne more s časom ščititi svoje svobode in svetovnega miru z atomskim oboro ^evanjem«. ((Zaradi lega je v interesu Zahoda in Vzhoda preprečiti tako oboroževanje. Kdor hoče, da bi se zaupalo v atomsko razorožitev, mora biti pripravljen se sam odpovedati atomskim bombam« izkusom. To izjavljajo v neka-1 znanstvenik je baje pred me-terih londonskih krogih, za-1 seci opozoril vlado, da ne bo radi tega, ker so sporočili, da bo zgraditelj angleške vodikove bombe sir William Penney odšel na Pacifik prve dni junija. Pred nekaj dnevi je britanska ustanova za atomsko silo namreč sporočila, da profesor Penney ne bo prisostvoval poizkusom, pač pa da bo ostal v Angliji. Če je »kie-nil oditi na kraj poizkusov, ugotavljajo v Londonu, pomeni, da je nastalo kaj novega Na vsak način bodo poiznuse zakasnili, ker je prof. Penney prečiti zakasnitev iz političnih vzrokov, ali pa da pre- j prenotiral letalo za Sidney za preči širjenje odpora proti po- l prve dni junija. Omenjeni llllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllMIIIMIIIIIIlilinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllir Izjave maršala Tita glavnemu uredniku «Borbe» BECGRAD, 30. — V razgo-. narodnega sodelovanja, politi-voru z ravnateljem «Borbe»|ko miru. Celotna naša politika, tako notranja kakor zunanja, le prežeta z internacionalizmom. Jugoslavija je s svojo notranjo prakso, razvojem socialističnega demokratizma, delavskih svetov, svojo skrbjo za človeka, mnogo prispevala k ugledu socializma v sVetu Tito je zatem poudaril, da je dobilo državljansko pravico danes v svetu stališče, da ima vsaka dežela pravico na svojo pot v socializem. Na vprašanje, v kakšnem odnosu je vprašanje miru z nadaljnjim razvojem socializma v svetu, je Tite odgovoril: ((Nedvomno je, da je mir danes sestavni del nadaljnjega razvoja socializma. Svetovni mir je danes v direktni zvezi z nadaljnjim socialnim napredkom v svetu. Človeška družba se lahko giba v smeri višjega družbenega razvoja samo v pogojih miru. Od stopnje stabilnosti svetovnega miru je odvisna krepitev socializma. V kolikor bo mir stabilnejši, toliko krepkejše bo mednarodno delavsko gibanje. Toliko se bo ves svet hitreje gibal v smeri socializma. Zaradi tega je dolžnost komunistov, da se v največji meri zavzemajo za ohranitev in stabilizacijo svetovnega miru. Naša borba za aktivno mednarodno koeksistenco, za vsestransko sodelovanje z vsemi državami m samo v skladu s proletarskim internacionalizmom, temveč predstavlja največji možni prispevek k nadaljnjemu razvoju mednarodnega delavskega gibanja in stvari socializma. Očitno je namreč da se delavsko gibanje lahko uspešno razvija samo v pogojih miru.« in urednikom Jožetom Smoletom je predsednik republike maršal Tito in generalni tajnik ZKJ obrazložil stanje, ki je vladalo v komunistični partiji leta 1935, ko je imela Kominterna namen razpustiti partijo, in borbo proti frak-cionaštvu v naslednjih letih. Na vprašanje, kaj misli o sedanjem gospodarskem položaju, je maršal Tito izjavil, da se gospodarski položaj stalno boljša in da so vse možnosti za nadaljnji razvoj gospodarstva in za izboljšanje življenjske ravni ljudstva. Tito je dalje poudaril, da je napačno videti v diktatur: proletariata samo nasilje in jo tretirati na dogmatičen način; kar je bislvengi v diktaturi proletariata, je oblast ljudstva. Diktatura . proletariata mora imet- podporo ljudstva, v prvi vrsti mora biti prežeta s humanizmom. «Mi nismo nikoli govorili proti diktaturi proletariata, toda stalno smo poudarjali, da smo proti temu, da se v diktaturi proletariata vidi v prvi vrsti nasilje- Naš sistem ima ne Ivanino elemente diktature oro!?; tariala. Vloga partije ;e pr: nas velika. Ta vloga izhaja od tod, da ima naša partija velik ugled med ljudstvom«. Trdnost našega sistema je v tem, da je stvaren izraz ljudskih stremljenj. Na vprašanje, kako države, ki graiijo socializem, 'ahko dajo najboljši prispevek h krepitvi mednarodnega delavskega gibanja, je Tito poudaril, da ie potrebno, da te države stvarno razvijajo socializem in da vodijo politiko ak tivnega in vsestranskega med- mogel pripraviti poizkusov napovedanem času, to je »-prila - maja. Pripraviti morajo namreč pet različnih vrst jedrskih bomb. Vladne oblasti so vztrajale, naj ne bo zakasnitve in to iž političnih vzrokov. Med vzroki, zaradi katerih se je Penney odločil zakasniti poizkuse, čeprav samo za nekaj tednov, in jih osebno nadzorovati, je baje »incident«, ki je nastal v Sovjetski zvezi, kjer je baje ena izmed jedrskih eksplozij zbežala nadzorstvu znanstvenikov. M«>d zadnjimi opomini londonski vladi je tudi izjava svetovne zveze znanstvenikov, ki sta jo podpisala Francoz Juliot - Curie in Anglež profesor C- Powell. Toda britanska vlada je poudarila, da je odločena izvršiti te poizkuse m to je včeraj po radiu ponovil zunanji minister Selwyn Lloyd Japonski svet za prepoved jedrskega orožja pa bo zahteval v kratkem od vlade, naj protestira proti izjavi britanskega zunanjega ministra Sel-wvna Lloyda, češ da večina protestov proti britanskim (poizkusom prihaja iz komunističnih virov. Ravnatelj omenjenega sveta Iku Jašu* je to sporočil v zvezi z Llo.vdovim govorom, v katerem je ta med drugim izjavil: »Večina protestov proti našim poizkusom dejansko prihaja iz komunističnih virov, ki želijo preprečiti Angliji. dr bi se uveljavila kot tretja jedrska sila«. Predstavnik japonskega zunanjega ministrstva je izjavil, ds japonski protesti proti poizkusom na otoku Christmas v Tihem oceanu temeljijo na človečanskih utemeljevanjih in ne na političnih. Na sprejemu v japonskem poslaništvu v Moskvi ob rojstnem dnevu cesarja Hirohit« sta predsednik sovjetske vlade Bulganin in prvi tajnik KP SZ Hruščev ponovno predlagala japonskemu poslaniku, naj bi skupno poslali poziv ZDA in Veliki Britaniji za prepoved jedrskih poizkusov. Kar se tiče nadaljevanja a-tomskih poizkusov v Sovjetski zvezi, so angleški znanstveniki izrekli mnenje, da se Sovjeti ne zavedajo nevarnosti za bodoče generacij* na podlagi njihovih teorij o genetiki. Te teorije, ki jih zagovarja prof. Lisenko, so v nasprotju z zahodnimi teorijami, ki trdijo, da ima in-bient in ne dednost odločujočo vlogo pri formaciji posameznikov. Vreme včeraj: Najvišja, temperatura 22,2, na-jn-ižja 15,9, žračni tlak 1012,2, vlaga 70 odst., morje skoraj mirno, temper, morja '18,1. Vreme danes: Spremenljivo s pcobiačitvami in krajevnimi padavinami Tržaški dnevnik Danes, SHEDA, 1. maja Praznik dela, Žiga Sonče vzide ob 4.53 in zatone ob 19.12. Dolžina dneva 14.19. Luna vzide ob 5.41 in zatone ob 20.58. jutri, ČETRTEK, 2. maja Anastazij, Zivana rii ■v v i 1 rzasko danes 1. delovno ljudstvo proslavlja maj, svoj največji praznik Povorka in zborovanje CG1L ter ljudska veselica na stadionu „1. maj" - Proglasi CGIL, Neodvisne socialistične zveze, odbora za proslavo 1. maja NSZ in KP 2e snoči je vladalo v mestu prazniško razpoloženje zlasti v predelih, kjer pretežno prebiva delavstvo. Po mestu so bili nalepljeni lepaki CGIL, Neodvisne socialistične zveze, Komunistične partije ter drugih sindikalnih organizacij in delavskih strank. Na vseh sedežih teh sindikalnih organi- neodvisnosti, do svobode in e-nakopravnosti velikih m majhnih narodov; izhaja iz tendenc reakcionarnih socialnih skupin, ki težijo za tem, da bi oživile imperialistično politiko razdelitve sveta v interesne sfere in to kl.iub odločil nim udarcem, ki jih je taka politika dobila z zmagovito zacij in strank pa so se za- I borbo bivših kolonialnih na- ključevale zadnje priprave, da se čim dostojneje proslavi mednarodni delavski praznik Glavna dopoldanska prireditev bo danes povorka nove Delavske zbornice CGIL, ki se konča z zborovanjem na Trgu Perugino. Povorka se bo formirala ob 9. uri na Trgu Pe-stalozzi. od koder bo krenila preko Sv. Jakoba in Trga San-sovino čez Trg Garibaldi. Drevored Sonnino. po Ulici Conti na Trg Perugino. Tu se bo začelo pivomajsko sindikalno zborovanje, na katerem bo govoril poslanec Agostino No-vella, vsedržavni tajnik Zveze kovinarjev. Neodvisna socialistična zveza ter diuge napredne politične in strokovne organizacije vabijo svoje člane in simpatizerje. naj se polnoštevilno u-deležijo te povorke in zborovanja. ki ga organizira nova Delavska zbornica CGIL. Prvomajske proslave bodo tudi ob 10. dopoldne v Miljah, ob 11. v Križu, kjer bodo Izročili krajevni Delavski zbornic CGIL sindikalno zastavo, ki jo je podarila pokrajinska rodov Azije in Afrike ter vseh naprednih socialnih sil sveta. V interesu delavcev, kot napredne sile narodov, ki so si priborili neodvisnost in onih, ki si jo morajo še priboriti, je, da se borijo pioti vzrokom, ki lahko ogrožajo mir, proti vplivu reakcionarnih sil v vseh drz.avah, proti politiki blokov in razdelitve sveta v interesne sfere, za priznanje neodvisnosti in enakopravnosti vseh narodov ter -ato. da se konča oborožitveno tekmova-nie ter se končno uresniči mirno sožitje in aktivno sodelovanje med narodi v interesu miru, socialnega in materialnega napredka vseh držav. Za uresničitev tega osnovnega interesa ter spiosnih te-ženl po novih socialnih pridobitvah postala vedno boli absurdna in skrajno škodljiva vsaka politika, ki loči in u-stvar.ia antagonizem med naprednimi, socialnimi in demokratičnimi silami, med delavci. njihovimi strankami in sindikalnimi organizacijami. Eden najvažnejših smotrov vseh zavestnih pristašev socializma Zveza kovinarjev; v Nabreži- ne ».lede n kateri skupini pri ni ob 10. v Boljuncu pa ob 17. uri. Nova Delavska zbornica CGIL je za prvi maj objavila poleg splošnega razglasa CGIL še naslednji proglas v slovenščini: Prvi maj 1957. Za povišanje plač, znižanje delovnega urnika, »pravični razloga pri odpustih, boljše in bolj organično socialno skrbstvo, svobodno izvajanje sindikalnih in demokratičnih pravic, organični načrt, ki naj omogoči otjnOvo tržaškega gospodarstva, prosto cono ter okrepitev razrednega sindikata in enotnosti delovnih ljudi, udeležite se zborovanja CGIL na Trgu Perugino ob tl. uri! Govoril bo poslanec Novella, čl Sin vsedržavnega izvršnega odbora in gtSvni tajnik FlOM. Pristopi k CGIL, okrepi jo! Prtipevaj za sklad sindikalne solidarnosti: 6dbor Neodvisne socialistične« zveze v Trstu pa je ob današnji proslavi delavskega j praznika naslovil prebivalstvu naslednji poziv: Ta dan, ko se vsi delavci čutijo združene pri proslavi praznika dela, ko obujajo spomine na borbe, na hude in včasih tudi nadčloveške žrtve, ki so Jih doprinesli na poti osvajanj socialnih pravic, je nujno, da so naše misli osredotočene na probleme, ki terjajo rešitve, na težave in tudi nevarnosti, ki lahko ogrožajo nadaljnji socialni napredek in mir med narodi. Med temi problemi in nevarnostmi so predvsem tisti, ki zadevajo ohranitev miru. Spomin na dve strašni svetovni vojni in obstoj strahotnih uničevalnih sredstev na eni strani ter teža in vedno večji vpliv organiziranih delavcev in ljudskih množic v socialnem in političnem življenju držav na drugi strani, sta doslej preprečila prikrite in odprte spopade, ki bi se spremenili v splošno vojno, ki bi uničila človeško kulturo. Toda mednarodni položaj kaže, da obstajajo še vedno velike ne varnosti za mir, katere izhajajo iz politike sile. Ta politika hoče zanikati pravico do padalo, mora biti ta, da nenehno zahtevalo razumevanje in aktivno iskreno sodelovanje med delavci in med socialističnimi in demokratičnimi silami sploh. Tudi pri nas moramo ob praznovanju 1. maja poudariti da mora biti cilj vseh iskrenih pristašev socializma ter socialnega napredka ta da se dokončno izločita — v interesu skupnih teženj in za uspeh skupnih borb — vsaka nestrpnost in antagonizem (pa na! se kažeta na ideološkem ali na nacionalnem področju) med delavskimi strankami ter med gibanji, ki izražajo socialne in demokratične zahteve ljudskih množic. Samp ob upoštevanju enotnega značaja ljudskih in delavskih teženj in ob tesni povezavi z njihovo borbo za popolno emancipacijo se bo lahko popolnoma uresničila avtonomiia socializma in ljudskega gibanja izven va-ruštva blokov ter ideološkega in vsakovrstnega monopolizma. Ce pojdejo tržaški delavci po tej poti bodo s tem največ prispevali k rešitvi važnih gospodarskih in socialnih tržaških vprašanj, k borbi in k pridobitvam svojih bratov iz vse države ter k uresničenju idealov in interesov mednarodnega delavskega giba nja. Odbor za proslavo 1. maja pri Neodvisni socialistični zvezi, ki organizira današnjo popoldansko ljudsko veselico na stadionu «Prvi maj», pa je izdal naslednji proglas: »Delavci! Praznujmo praznik delavcev z voljo in težnjo po enotnosti! Borimo se enotni z vso odločnostjo za obnovo delavskega gibanja! Slovenci in Italijani, delavci in kmetjel NEODVISNA SOCIALISTIČNA ZVEZA PRIREDI DANES OB 15. URI NA STADIONU »PRVI MAJ* Veliko ljudsko veselico tutom in druge ukrepe za gospodarsko obnovo Trsta.« Proglas na delovne ljudi je izdala tudi tržaška KP. V njem omenja nevarnost atomske vojne ter gospočarsko krizo v Trstu. Nato govori o sindikalnem razkolu, ki so ga hoteli delodajalci, vlada in njihovi podrepniki, kar je delavce razdvojilo. Proglas se končuje s prvomajskimi gesli, v katerih se poziva delovno ljudstvo, naj manifestira za trajen mir, za orga-ničen načrt gospodarske obnove V Trstu, za integralno prosto cono, za enotnost delavskega razreda v tovarnah in sindikatih ter naj pod rceči-mi zastavami proletarskega internačionalizma združeno manifestira proti vsakemu nacionalizmu. Odbor za proslavo 1. maja pri Neodvisni socialistični zvezi priredi danes popoldne ob 15. uri na stadionu «Prvi maj« veliko ljudsko veselico, izpopolnjeno s priložnostnima govoroma tov. dr. Jožeta Dekleve in Bortola Petronia ter kratkim kulturnim sporedom. Zvedeli smo, da bodo na malem stadionu nastopile folklorne skupine iz Brega, Opčin in Rojana. Brežanska godba bo izvajala razne koračnice, medtem ko bo dolinski kvartet poskrbel za nekaj zabavno glasbenih točk. Plesalcem bo na razpolago orkester iz Križa, medtem ko se bodo otroci lahko pomerili v raznih igrah in tekmovanjih, ki bodo na velikem stadionu. Tja bo prišel tudi tov. Marsič s svojimi lutkami Zborovanja in proslave organizirajo tudi PSDI, stara Delavska zbornica OISL, A-CLI itd. ........................................................ i.luninimi V petek bodo ponovno volili župana Levičarske skupine podpreti enobarvneg Zato manevrira KI> na vse načine, da bi si žago-tovila vsaj zunanjo podporo republikancev Na sporedu so: Priložnostna govora. Nastop folklornih skupin. Oodbeni koncert. Nastop Dolinskega kvarteta. Otroške igre. Lutkovno gledališče. Od 17. do 24. ure prosta zabava s plesom. Igra kriški jazz orkester. Kioski bodo založeni z Jedačo in pijačo. Če bo slabo vreme, bosta kulturni program In ples v dvorani stadiona «/. maj» Pred sestankom italijansko-avstrijske podkomisije Za razvoj avstrijskega prometa skozi tržaško pristanišče Izmed 15 členov sporazuma z dne 22. oktobra 1955 se je doslej izvajal delno samo eden Glasbena Matica Vsi časniki posvečajo še vedno veliko pozornost vprašanju sestave novega občinskega odbora in izvolitvi župana. Glede župana ni več nobenega dvoma- Demokristjani bodo ponovno kandidirali inž. Bartolija, kot smo to napisali že včeraj. V teh dneh so Bartoli in njegova skupina zaposleni s sestavo občinskega programa, ki ga bodo predložili v petek, preden bodo volili župana. Govori se. da se bo Bartoli predstavil z izključno upravnim programom, t. j. s programom, ki naj mu bi omogočil upravljati občino, ne da bi se moral politično opredeliti ne na eno ne na drugo stran. Kljub temu pa bo moral odbor doseči posredno ali neposredno podporo levice ali desnice. Po dosedanjem stališču zlasti malih levičarskih skupin, ki bi lahko odločilno vplivale na obstoj novega odbora, je Borimo se za sodelovanje. izključeno, da bi te skupine in za akcijsko enotnost med vključno socialdemokrati, pod delavskimi strankami in sindi kati, med socialističnimi m demokratičnimi gibanji. Za zboljšanje sedanjega kritičnega gospodarskega položaja delavcev in malih proizvajalcev zahtevamo takojšnjo ustanovitev proste cone, avto nomno deželo s posebnim sta- pirale enobarvni demokrist-janski odbor. Takšen odbor bi se po mnenju demokratične levice moral nujno nasloniti na skrajno desnico oziroma sprejeti njene glasove, če bi se hotel obdržati na oblasti. Izključno upravni občinski program danes lahko pod- ................... ..»m........................................ Podatki o pristaniškem prometu v marcu V primeri z lanskim marcem se je promet občutil® znižal Kljub temu pa je skupni promet v letošnjih prvih treh mesecih še vedno višji od lanskega v istem razdobju Celotni promet tržaškega pristanišča je bil v letošnjem marcu nekoliko nižji kot v isten mesecu preteklega leta, kar opravičujejo z dejstvom, ča so v tem mesecu zabeležili v vseh pristaniščih na svetu znaten padec prometa. V tržaško pristanišče so v mnrcu pripeljali po morju 331.856 ton olaga, medtem ko so v marcu 1956 pripelj.- tem ko je lani dosegel 293 pripeljali 222.762 ton (230991), Pr morju so največ blaga pripeljali v letošnjem marcu iz Z^A od koder so pripeljj- tisoč 798 ton. Kljub temu, da je pad.l promet tržaškega pr stanišca v letošnjem marcu, je skupni promet januarja, februarja in marca še večno nekoliko višji, kot je bil v istih treh mesecih v preteklem i tu. Pomorski promet tržaškega pristanišča je v omenjenih treh mesecih dosegel letos Od nedelje 5. I. m. dalje na osmih straneh PrimorsKij li 399.948 ton. Iz pristanišči so pa odpeljali 101.751 ton (91.150 ton). Skupno je torij dosegel pristaniški pronnt 434407 ton, medtem ko je znašal v istem mesecu leta 1956 491.098 ton. Po železnici so pripeljali v Trst 77.412 ton (83.113) in odpeljali 143.680 ton (213.680). Tudi železniški promet je torej znatno nižji, kot je bil v istem, mesecu preteklega leta, saj je v letošnjem marcu dosegel lc 22k.082 ton, med- 1.268 589 ton. medlem ko te znašal v prvem, tromesečju lanskega leta 1.169.736 ton V pristanišču so od letošnjega januarja dr marca vkrcali 283.980 ton (249.389) in izkrcali 984 609 ton (920.347). Železniški premet je v 1-stem letošmem razdolju dosegel 794.436 ton medtem - o je dosegel v prvih treh mesecih pre*eklega leta 782.2’i ton Z železnici sc odpeljali iz Trsti v prvih treh mesecih 571.674 ton (521 620) in li 117.277 ton raznega blaga, med katerim je r.a prvem mestu premog. Nato sled Saudska Arabija (74.032), drugi italijanska pristanišča (20.138) Irak (19.309), Ver.ezusla (15 986), Grčija (13.167). Al-žir (13.068), ZSSR (12.900) itd Vkrcali so pa blago namenjeno proti pristaniščem naslednjih držav: itali* nska pristanišča 27.077 ton. Grčija 20.952 ton, Egipt 5691 to:i, Turčija 5090 ton, Kuwait 4487 ton Izrael 3727 ton, Argentina 3565 ton pri železniškem prometu je na prvem mestu Avstrija, saj so iz te države pripeljali v Trst 30.263 ton blaga. Avstriji sledi italijansko zaledje (26.431 ton), Jugoslavija (9885) Zahodna Nemčija (5456). CSR (3089), Madžarska (116o), Švici (808) itd. Iz tržaškega pristanišča so pa po železnici poslsli v Avstrijo 124.170 ton, proti italijanski-mu zaledju 12 870 ton, pro;i Za' dn- Nemčiji 4143, proti CSR 3145, proti Jugoslavji 1314 in proti Madžarski HUJ i ton. prejo samo liberalci, monarhisti in fašisti, ki so do sedaj nasprotovali, da bi občinski svet zavzel pozitivno stališče do proste cone, deželne avtonomije in drugih važnih gospodarskih in politično-uprav-nih vprašanj. S takšnim občinskim programom bi bile avtomatično ukinjene vse dosedanje občinske komisije, ki so obravnavale najvažnejša gospodarska, socialna in u-pravna vprašanja mesta ia področja, in sicer; komisija za prosto cono, komisija za deželno avtonomijo, komisija za pomorstvo in komisija za Va-nonijev načrt. Delo vseh teh komisij bi se moralo zaključiti najkasneje do konca preteklega meseca. Kriza občinske uprave je ponovno ustavila njihovo delovanje. Kljub temu pa so te komisije v preteklih mesecih že mnogo napravile. Zlu-sti pa je bilo plodno delo komisije za pomorstvo in komisije za Vanonijev načrt. Obe komisiji sta že pripravili mnogo koristnega gradiva in predlogov v korist pomorstva in splošnega gospodarskega razvoja mesta. Na pobudo komisije za pomorstvo je občinski svet lahko konkretno posredoval pri osrednjih rimskih pomorskih krogih v korst tržaške mornarice in drugih pomorskih vprašanj. Komisija za Vanonijev načrt pa je pripravila že obširen načrt, v katerem so naznačene številne gospodarske pobude za izboljšanje mestnega gospodarstva. Vse to delo se lahko z izključno «občinskim upravnim programom« popolnoma ustavi, kar bi povzročilo veliko •škodo interesom mesta. Jasno je, da občinskega odbora, ki bi popolnoma opustil vsako zanimanje za najbolj pereča gospodarska in socialna vprašanja občine in celotnega področja, noban« levičarska eku-pine ne more podpreti. Prepričani smo, da ae tudi republikanski volivci ne morejo strinjati s takšno občinsko politiko, čeprav bi se dva republikanska svetovalca rade volje z njo sprijaznila. Priznati pa je treba, da Jc sedaj Krščanska demokracija v zelo hudi politični stiski Odločiti se mora za eno ali drugo stran, za sodelovanje z demokratično levico, kar bi pomenilo za demokratično, napredno in socialno usmerjeno občinsko politiko, ali pu za sodelovanje z desnico, z vsemi negativnimi političnimi, gospodarskimi in socialnimi posledicami za mesto. Tega se baje mnogi od njih tudi zavedajo. Kljub lernu pa nimajo poguma, da bi se odločili za demokratizacijo občinske uprave. Po vseh znakih sodeč se zdi, da išče sedaj Krščanska demokracija predvsem pot, po kateri bi se čimbolj počen: izmazala iz sedanje občinske krize, ki je nastala zaradi njene okostenele politike Zn sedaj je njena glavna skrb doseči vsaj zunanjo podporo liberalcev in republikancev. Glede PLI je skoraj že gotovo, da bo podprla vsak občinski odbor, v katerem ne V Tr«*u l»o 7. ro«« prvi sestanek meša-ne paritetni podkomisije za vprašanja avstrijskega prekomorskega promet r skozi Trst, s čimer se bo premaknilo z mrtve točka eno izmed pomembnih vprašanj, katerega rešitev so zavlačevali izredno dolgo časa. Ustanovitev te podkomisije je namreč predvidel poseben sporazum, ki je bil podpisan med predstavnik: ital:-jp in Avstrije 22. oktobra 1955 in bo torej od tega podpisa pa do pričetka izvajanja najvažnejšega člena sporazuma minilo več kot leto .n pol. Zgodovina teh pogajanj in vzroki za zavlačevanje so izredno poučni. Italijanska vlada je 22. cktobra 1955 na hitro podpisala omenjeni sporazum ki i red videva precejšnje ugodnosti za Avstrijce zaradi tega, ker se je morala 14. novembra istega leta pričeti mednarodna konferenca *. tržaškem pristanišču, katere sklicanje je bilo predvideno z londonskim sporazumom, in na kateri so bili prisotni predstavniki vseh tržaških zalednih držav. V to mednarodno konferenco o tržaškem pristanišču so tržaški gospodarski krogi upravičeno polagali precej upov. saj pričakovali, da bodo na njej rešena najvažnejša vprašanja tržaškega pristanišča, tako a bo Trs* lahko ponovno — v okviru stvarnih možnosti >e-vedj — prevzel svojo traii-cionalno vlogo predsednika med vzhodom in zahocom, Evrcpo in prekomorskimi deželami. Italijanska vladna delegacija pa je skušala zmanjšati pomen te konference, kar ji je tudi uspelo s spretnim manevrom, tako da je razdvojila prisotne zaledne države, ko je tik pred konferenco podpisala omenjeni sporazum z Avstrijo. Mednarodna konferenca o tržaškem pristanišču torej i.i privedla do zadovoljivih re-zultatov, vendar pa bi lahko upravičeno pričakovali, da -e bo vsaj začel čimprej izvajati sporazum i Avstrijo, si Di — čeprav v omejenem ob--rm-vendar lahko prinesel* določeno olajšanje trži-škercu- pristanišču v konkurenčnih borbi Z drugimi pristanišči za avstrijski tranzitni promet. Sporazum, podpisan 22. oktobra 1955 v Rimu, ima 15 členov, med katerimi se do sedaj deloma izvaja samo t-den, ki se nanaša na nekatere olajšave za prevoz avstrijskega blaga po italijanskih železnicah. Mrtva črka pa so ostala določila- o ustanovitvi stalnega avstrijskega predstavništva, mešane podkomisije v Trstu in italijanskega predstavništva na Dunaju. Prav tako se v praksi -,e izvajajo določila, da lahko vstrijska mornarica uporab- bo socialdemokratov in ki se ne bo naslanjal na demokratično levico. Republikanci pa imajo še pomisleke, ker ne bi hoteli, da bi se njihovim glasovom pridružili še fašistični glasovi. To bi jih preveč kompromitiralo, Po drugi strani pa bodo demokristjani, če jim bo uspelo dobiti podppro omenjenih dveh strank, lahko rekli, da se oni niso usmerili ne na levo ne na desno, ampak da so ostali vedno v o- jja za domovinsko pri kviru tako imenovanega demokratičnega centra, s katerim socialdemokrati nočejo več sodelovati. S tem bi se lahko v primeru novih volitev predstavili volivcem kot najbolj dosledni izvrševalci politike vladne koalicije. Ce pa jih republikanci ne bi podprli od zunaj, potem bi se vsak njihov odbor takoj ob izvolitvi kvalificiral za desničarskega, česar se tudi oni sami bojijo. slanišče. Irav obratno: prvo avstrijsko ladjo grade v nemških ladjedelnicah, v Trstu p.t ni bil do sedaj izdan noben ukrep, ki bi to določilo izvedel. Zlasti je pomemben člen 73 omenjenega spotazuma. ki predvideva, da bodo avstrijska podjetja, ki smejo izvajati v Trstu dejavrost v zve-z- z avstrijskim premetom, uživala enake prav.ee in enake davčne in ostale olajšave niiiiiHiiiiiiiiiiniiii iiiniiiiiiiiiiiiiiiiftiiniiiiiiiiiiiiiiniiiMiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMi Izpred prizivnega sodišča kot enaka italijanska podjetja- Posebni člen tudi določa, da bodo tržaška Javna skladišči na osnovi posebnega sporazuma dala zadostne skladiščne prostore z znižano najemnino. Prav tako bodo Javna skladišča dajala tarifne popuste za vse lastne usluge. O konkretni izvedbi teh dol 1-cil se bo morala sporazume-t podkomisija. Kot vidimo, se praktično izvaja samo en člen omenjenega italijansko-avstrijskega sporazuma o tržaškem pristanišču in je praktična uveljavitev ostalih členov ocvisna od delovanja podkomisije. Zarad- tega lahke pričakujemo, ca 'do delo poakomisi-je Izredno obsežno, saj se e po drugi strani zvedelo, ta so avstrijski gospodarski predstavniki pripravil, obsežen material, ki se bo niu-šal na vrsto vprašanj. Kot smo že poročali, se bo dnevni red tega prvega zasedanja podkomisije nanašal na sledeča vprašanja: 1. prevoz blaga po železnici, 2. tarife za železniške prevoze, 3. tehnična vprašanja pri manipulaciji z avstrijskim blagom v okviru pristaniških in železniških naprav, 4. stroški za manipulacijo in razni stroški, 5. cestni prevoz med Avstrijo in Trstom, 6. redne pomorske zveze tržaškega pristanišča in 7. politično-trgovska vprašanja, med katerimi so zlasti pomembna: možnost ustano- vitve avstrijskih podjetij v Trstu, dovoljenje za bivanje avstrijskih državljanov itd. «»-------- Zvišanje dravinjske doklade V prihodnjem tromesečju maj-julij se bo draginjska doklada zvišala, ker se pregibna lestvica zviša za eno točko. Kot smo že svoj čas pisali, se je s sporazumom z dne 15. januarja 1957 vrednost točke povečala. Zaradi tega dobe navadni težaki meseca maja 14.30 Ure poviška, specializirani težaki 15.24, kvalificirani delavai 16.10 iji specializirani delavci 17.93 lire poviška na dan., Učadniki pa dobe naslednje poviške: ili. kat. b 16.27 lire, uradniki III. kat. A 19.20, u- racniki II. kat. 25.80, uradniki I. kat. pa 34.23. To velja za mezdno področje A. Na mezdnem področju B, ki obsega južno Italijo, pa so poviški sorazmerno nižji. —_ (i« . . V maju odplujejo iz Trsta 103 ladje Po podatkih tržaške gospodarske agencije Astra bodo iz tržaškega pristanišča odplule v maju 103 ladje a rednih pomorskih zvezah. To število je znatno višje, kot je bilo v istem mesecu preteklega leta, ko so zabeležili le 93 rednih odhodov. Povečalo se je število odhodov prot: pristaniščem Levanta. Južne Amerike. Perzijskega zaliva. Indije, Pakistrna n Daljnega vzhoda Število rednih odhodov pro t. raznim področjem bo na slednje (med oklepajem podatki o rna.iu a956): Jadransko morje. Sicilija, Malta, Ti-rensko morje, Španija 12 (13) Grčija, Turčija. Sirija Libanon, Izrael, Egipt 48 (39), A-frika 11 (12), Perzijski zaliv. Indija, Pakistan, Daljni vzhod 7 (5), Zahodna in Severna Evropa* 5 (7). Severna Amerika 7 (7), Srednja Amerika, Severni Tihi ocean 7 (7), Juž-iiiitiiiuiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii na Amerika 6 (3), skupaj 103 (93). Vse trgovine danes zaprte Danes bodo zaprte vse trgovine brez izjeme. Ustavljen bo tudi ves tramvajski, tro-lejbusni in avtobusni promet mestnega podjetja Acegat. Zaradi praznika 1. maja so začeli tudi plačevati pokojnine dan prej. Mezde danes Praznik 1, maja morajo plačati tudi vsem tistim delavcem in uslužbencem, ki ne delajo. Tistim delavcem, ki bodo danes delali, bodo morali plačati delodajalci poleg redne mezde tudi toliko odstotkov poviška, kakor ga predpisujejo zadevne mezdne pogodbe. DOLINSKI FANTJE priredijo v nedeljo 5. in ponedeljek 6. maja Tradicionalni ples pod mlajem Začetek ob 19.30 ( oiTepaliSCa ) VERDI Jutri se bo nadaljevala pri gled. blagajni prodaja vstopnic za drugi koncert tržaškega filharmoničnega orkestra pod vodstvom Thomasa Schipper-sa in ob udeležbi pianista Luciana Sangiorgija. Kcncert bo v petek ob 21. uri. Na sporedu so skladbe Weberja, Straussa, Gershovina in Čajkovskega. ( Šolske vesti ~) r.aviiaicljsivo Višje realne gimnazije s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da je treba vložiti prošnje za zrelostni izpit do vključno 6.. majat za sprejemni izpit v k-lasičmi licej in vstopne izpite za ostale raz rede do 15. majsi* Roja sni)J., daje tajništvo Višje realne gimnazije v Uhcj Lazzaretto vecctiio 9-11 vsako dopoldne od 10. do 12. ure d H Ravnateljstvo državne nižje srednje šole s. slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, eia je čas za vlaganje prošenj za sprejemne in razredne izpite ter za n žji tečajn izpit do 25. maja Vsa potrebna, pojasnila se dobijo- v tajništvu' šole v Ul Scucla Nuova 12-11. Zahvala Obnovitelji spomenika padlim za svobodo na Trsteniku se rajlepšs zahvaljujejo vsem udeležencem te- ANPI in Zvezi partizanov za Tržaško ozemlje za ganljive govore :n vence ob odkritju nove spominske plošče ob 13. obletn ci. KINO Oprostite v videmskega šoferja zaradi pomanjkanja dokazov * * ™ ima 'Ji k annlh t 1 K* i* \ Drugemu vozaču pa je prizivno sodišče potrdilo prvotno razsodbo Kljub kampanjam za previdnejšo vožnjo se vseeno čo-gijajo na cestah številne prometne nesreče, ki bi jih lahko z večjo pažnjo med Sobranjem preprečili. Podobna nesreča «e je pripetila 7. oktobra 1945 v Vidmu, ko .e »r»d«*k FaBas «»r-doeea i Vidna« »evoail a Ca-dadak* tasta v Ut. S. Gottar-čo. Komaj je mož, ki je bd za volanom svojega Fia*a 1100, prešel železniško progo Videm-Trbiž, se je premaknil z desne na levo stran ceste, pri čemer, vsaj tako >> ga obtoževali, ni sprežil signalne puščice: i iti ni pogledal, ali kdo voz. za njim. V tistem trenutku, ko jc uradnik zavil, pa je vanj pr.-letel s precejšnjo silo 21-let-ni Bruno D’Agostino iz Noga-lese di Prato, ki je privozil z leve strani z lambreto. Spočetka je vse kazalo, da se bo D’Agostino rešil s 60 dnevi zdravljenja zaradi /loma gležnja desne noge in 11, istega meseca je bil že doma; toda nepričakovano so nastale komplikacije in nesrečni mlade*:,o jo umr. zi posledicam* pljučnico. Z mladeničevo smrtjo se e položaj Murdocca zelo poslabšal: policijski organi so ■ a ramreč obtožili nenamernega umora in maja lanj je moril pred videmsko soč.šie, kjer so ga tudi obsodili. Scdniki so mu dali, pa Čeprav pogojno, 4 mesece zapora in mož bi moral tudi plačati povzročeno škodo ter tudi vse sadne stroške Proti obsodbi je Murdocco vložil priziv, o kateiem so tazpravijal na tržaškem prizivnem sodišču, kjer so ga -prestili, pa čeprav le zara li pomanjkanja čokazov. * * * Mtnj sreče je imel 51-let-ni Martino Vidotto iz Tor/i-teoM ki ja bil maja 1955 .-prottan prad aidemakim sodiščem, kjer »a je zagevarjal zaradi nenamernega umora, zaradi pomanjkanja dokazov. Vidotto je od priziva pričakoval popolno oprostitev, vendar se mu želja ni izpolnila, ker so sodniki prizivnega sodišča potrdili prvotno razsodbo. Do obtožbe je prišlo po smrti 67-letne Giuseppine Cossar, katero je Vlčotto med vožnjo s Fiatom 500 na cesti Cervinjrn-Terzo pri Ogleju podrl na tla v trenutku, ko je ženska prekoračila cesto. Cossarjevo so morali odpeljati v bolnišnico v Palmanovo, kjer je tri dni po ne.treči t-mrla zaradi možganskega pretresa Preds. Miele, tož. Santana-staso, zap. D'Andn. — «» Kmetovalec iz Prebenega si je zlomil rebra Zaradi zloma treh reber so morali včeraj sprejeti na 2. kir. oddelku 85-letnega kmetovalca Antona Zerjula iz Prebenega št. 61 Zerjul je izjavil, da je prrd-včerajšiium pr ••li večeru razkladal tovornik sena, ko je zgubil ravnotežje in padel dveh metrov višine na tla. une 30. aprila t. 1. se je v Trstu roallo 13 otrok (l mrtvorojen), umrlo Je 6 oseb, bilo pa je 16 porok. POROČILI SO SE: mehanik Ennco Pipan in modistka Anna Mana Bainat, elektrotennik Bruno Zeper In gospodinja Marlella Slatich, zdravnik Guido Turaz- za in uCiteljlca Muc la Dimini, geometer Sergio Fogar In gospodinja Zoe Parovel, natakar Bruno Cmcopan in prodajalka Nella Uiadrevco, električar Sergio Giacovani In delavka Luciana Bussoilnl, radiotehnik Sergio Vascotto In uradnica Nives Ab-be, elektrotehnik Luciano Car- levar-is in uradnica Anita (Juass, trgovec Ermanno Lailanzio in gospodinja Oi-gllola Godli, rekla-mist Ple.ro Martuccl in uradnica Anna Mana Pai-ta, delavec Stefano Badalucco in šivilja Silva Marsič, geometer Loren-zo Mazzieri in uradnica Grazia Bello, knjigovez Sergio Sodoma-co in natakarica Ada Rudes, trgovski potnik Bruno Civclli in študentka Biancamaria Trauner, učitelj Remo De Angells In učiteljica Anita Visenttn, šorfer Ro-bustlano Maccorsl ln uradnica Vilma Montagnari. UMRLI SO: 54-1 el a Maria Per-soglia por. Martin, 90-letna Cof-foli vd. Corettl, 64-1 et ni Raf-faele MascIU), 42-letnl Vito Go. nella, 4»-lena Ada Buffo-lo por. De Manzario, 781etna Maria Ma-russlch vd, Zlgante. — «n - LEKARNE ODPRTE 1. MAJA INAM Al Cammelto, Drev. XX. sept. 4; Crevato, Ul. Roma 15; Giustl, Greta, Strada del Friuli 7; Gmeiner, Ul. Giulia 14; Alla Maddalena, Istrska cesta 43; Prendlnl, Ul. T. Vecelllo 24; Ser. ravallo, Ul. Cavana 1; Zanetti, Testa d’oro, Ul. Mazzini 43. Hn — NOČNA SLUŽBA LEKARN V MAJU Barbo-tarniel, Garibaldijev trg 5; Benussi, Ul. Cavana 11; Al Gateno, Ul. S. Cllino 36 (Sv. Ivan); Alla Minerva, Trg Sv. Frančiška 1; Ravaslnl, Trg Li-berta 6. EzcelJlor. 14.UU, 17.3U In 21.1(1 »Velikan«, E. Taylor, Rock Hud. son in James Dean. Galerija 51)0 lir, parter 400 lir. Fenice. 15.30: »Tam gori me nekdo ljubi«, Paolo Nevvman in Pierangell. Nazionale. 15.30: «Kralj rock and rolia«, A. Freed, F. Lymon, L, Baker. Fllodrammatieo. 14.30: »Samotar« Anthony Perkins, Jack Palance Grattactelo. 13.30: »Souvenir d'l tatie«. Technicolor Rank. Sordi, v. De Slca, A. Cifarlello, M. Girotti, June Lzverlck, tsa. beile Corey, Irige Schoener. Supercinema, 14.30: »Vampirji« D. Michael In G. M. Canale, Clnemascope. Mladoletnim stro go prepovedan vstop. Arcobaleno. 14.00: »Duša In meso«, Deboiah Kerr, R. Mllchm, Astra Rojan. 14.30: «Zeno in volove...«, F Ranchi. W. Chlari Capitoi. 14.30: «Rdeč površnik« Bruce Ca-bot, Patricia Medina Cristallo. 14.00: »Oklahoma«, C nemascope, technlcolor. G. Gra, hame. S. Jones, GOrdon Mac Rae. Alabarda. 14.00: »Oklahoma«, Cl nemascope, technlcolor. G. Gra. haine, S. Jones, Gordon Mac Rae. Arlston. 16.00: »Dva kapitana«, Chareton Heston, F. Mac Mur-ray. Technlcolor. Armonia. 14.00: »Brezpravni«, Murphy, L. Nelson. Technlcolor Aurora. 14.00: «Anastazl)a», Ingrid Bergman in J. Br.vnner. Ideale. 14.30: »Berlin - Tokio« Grlstlno Soderbaum ln Paulom Mullerjein. Impero. 14.00: «AfNškl lev«. Izreden Technlcolor W. Disneya Itrlla. 15.30: »Serenada«. Poje M Lanza. J. Fontaine in S. Mon treal. S. Marco. 16.00: »Na Zahodu nič novega«, Lew. Ayres. Kino gledališče ob morju. 15.00: «Trepet iZlatega Zapada«, K Moderno, 14.00: »Zareče cevi« Lacson, D. Drake In P. Castle S. Ha.vden, Y. De Carlo. Tech nicolor. Savoua. 14.00: »Trije fantje Iz Teksasa«, M. Gaynor l-n Hunter. Vlale. 14.30: «Vaba za moške« Diana Dors. Vitt. Veneto. 15.00: »Kralj potepuhov«, K. Grayson, R. Moreno. Vistavision, technlcolor Belvedere. 14.00: «ObmeJnl lovci« Pustolovščine. Technlcolor. Marconi. 15.00: »Neurje nad Pa dom« Maria Schell In Raf Valione. Masslmo. 14.00 «Paglavec», Chah Ile Chaplin In Jackle Coogan Novo cine. 14.30: »Upor na Hat liju«, D. Robertson. Odeon. 14.00: »Lad.v Godiva« Zgodovinski film. Technlcolor M. G'Hara In G. Nader. Radio. 14.30: »Maščevanje Tugh-sov«. Technlcolor. v Trstu V soboto 4. maja 1957, ob 21. uri v Prosvetnem domu na Opčinah PLANINSKA ROŽA Opereta v treh dejanjih Eesedilo in glasba: RADOVAN GOBEC Dirigent: OSKAR KJUDER Režiser: MODEST SANCIN Scenograf: J02E CESAR Zborovodja: SVETKO GRGIČ Baletni mojster: ADRIJAN VILLES V nedeljo 5. maja 1957. ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opčinah PLANINSKA ROŽA IZLETI Izlet SPDT v Rakovo do 11“°; SPDT priredi v neaeljo 12. nw) . 1. izlet v Rakovo dolino, uo* hod iz J'rsta s Trga Stare im*' mce ob 7.30 uri. Vpisovanje n« sedežu SPDT v Ul. R. Mann« 29-ii. v dneh 6., 7., 8., 9. in *“• maja od 19. do 20. ure. fDAROVI l»f GO 13. ob.e.riici smrti hrag« Etkota daruje družina Upčin 5.000 lir za Dijaško M« tico. Namesto cvetja na grob P? kojne Marije Kjuder daruje ma-lija Cok 500 lir za Dija*" Matico. SREDA, 1. maja 1957 _ ^ 8.00 "jutranja glasba; 8.30 TKSt POSTAJA A o.uu Jutranja glasba; Tjvi; ka glasba; 9.00 Slovenski-J" 9.4« 9.30 Kod at y: Gaian«ni Operetne melodije; 10 lw ® or«t-Kvartet v g-molu; 10^u„ Hand-ster David Ro*e; 11.05 D**.jtg: lova koncerta; 11.30 Koncertino za oboo in 1 .orkester; 11.45 0rRe5'^ftavraiijčj Kostelanetz; 12.00 ® • i2-l’ «Evoi»icija človeškega d-ei bn4ni Za vsakogar nekaj; 12.45 m. Slavni violinisti; 18.30 P>s* ]aSea; lončki; 18.40 Zabavna * l9.)5 19.00 Orkester Melachrino. Radijska univerza; 19-3« znlni glasba; 20.00 Šport; 20 05 pt. tangi; 20 30 Anton Latov™-- . sem jeseni: 20.53 OisšMM igra: 21.00 Anton Medved-pravdo in srce«, drama v igrajo člani Radijskega I’ R S 1 L a,*!*'. 12.00 Igra godba na v rj. 15.00 »Za aprilom pride m^Ju,rKe*' vlja: 18.00 »Sacchetti-jevč ,Qt- 21.30 Ciaudio Monteverdi. fej«. KOPER Poročila v »lovenščini: 13.30, 15.00. 6.3°' Poročila v lta'ijanšč‘1)'-3 oo 12.30, 16.30, 17.30, 19.15. 6.00-7.15 Spored iz 7.15 Jutranja glasba; 8-Ou got-Spored iz Ljubi,ane; -raz“lK bene pesmi; 11.20 1. maj, V paj-dela; 11.40 Jovan B*njJ^0. tiranska rapsodija; DJJ Spored iz Ljubljane; **•. )S.l’ lovni kolektivi čestitajo, Igra zabavni orkester pov1 Adamiča: 15 30 Novi č»»•jjiA ljudje; 16.00-19.30 Spored plzh-IJane; 19.00 Poje rJ1 'ImM-19.30-23.00 Spored Iz LjubJ 5 1,-vEN r# v, 327.1 m. 292,1 m. 2‘A* 8$ Poročila: 5.00, 6.00, 70 ,9.30, 13.00, 15.00, 17.00, 10.00, i26M Prvomajski po- zdrav; 7.15 Himna deWns,r»6c'' slav po Jugoslaviji; 1 j. 30 Arnič: Simfonija dela. .. l3> poldanski glasbeni spoj ’aj Lahka glasba; 13.30 Prvi HItietd-ži-tn-lml polji (oddaja z JeKt»v valce); 14,00 Delovni »J ja** čestitajo; 16.00 Pomlad n flK»t živega srebra; 16.20 1^p-sem sklmi godbeniki; 17 00 P aroddJ,; druži (pesmi raznih ^ 17.30 Radijska igra P0,n'is",. Kje je Leftv; 1830 zvoki (zabaven glasben,; jč 19 00 Čestitke za 1- f",J jve>, Pesem svobodnih lh*".1; 2% 20.30 Prvomajski razgb Revija jugoslovanskih 1,5 z In plesnih ansamblov. bavne popevke razom -F1.EVIZI.IA flllF 16.45 Reportaža s Ji- »Dvoje src«; 20.30 Por<* »P*2 Na čast delu; 21.35 F bojnlkova žena«. ŠIVALNI STROJ? Velika izbira novih ,n ^ 1 jenih - zelo ug°dne .Alij«01* Uredimo po« v katero koli * Podjetje 0 S-f1 DELFONTE PlETpu Trst, UI.Timeus 12, te ' (_MXLLooi»5.(t IŠČEM MIZARSKEGA.^1 CA. Delavnica Gl. (tfo^ ABSOLVENTA mizar**1^ tehničnodtrokovne *ojr tlfSJ.rll'1' ali podobne, sprejnieu . delo Mizarska delavni I Ul. R. Manna 21. smotri sindikalne borbe Po navadi se prvega maja ne preštejejo le delavske sile in pregleda prehojena pot, marveč se tudi presoja vsakokratni položaj in nakažejo smernice za bodoče delo. je prav, da se pač tega ustaljenega reda držimo. Kar se tiče sedanjega položaja in najbcnj perečih vprašanj, ki tarejo delavstvo, je treba predvsem omeniti Borbo za spoštovanje demokratičnih svoboščin in sindikalnih pravic v tovarnah, za izboljšanje mezd in plač 'or za skrajšanje delovnega urnika. Ta vprašanja so vedno vodila sindikate pri njihovem delu, toda skrajšanje de-ovnega urnika je postalo sedaj še posebno pereče, ker se delavci zaradi pospešenega tempa bolj naglo fizično 'd psihično izčrpajo, kot se je dogajalo doslej. K omenjenim trem vprašanjem pa je treba prišteti Se način borbe, ki je najbolj primeren za njihovo ureditev. |\ja lanskem kongresu CGIL m tudi že prej so ugotovili, da se je treba prilagoditi novemu položaju v tovarnah, zlasti monopolističnih, kajti v nasprotnem primeru bi sindikati nujno «zamudili avtobus«, to je, ne bi mogli tegniti hitremu tebn. napredku v podjetjih. Splošna borba s splošnimi zahtevami raznih strok ne zadostuje več. Med tovarno in tovarno so prevelike razlike, da bi )'h lahko obravnavali vse po istem kopitu. Zato je nujna razčlenjena borba in se poudarja sindikalna akcija po Posameznih podjetjih, kar pa ne pomeni zanikanje skup-n'h in splošnih borb, marveč le njihovo spopolnjevanje. Iz borb in akcij v posameznih podjetjih si lahko napravijo sindikalni voditelji šele pravilno sliko o celotnem Položaju ter lahko le na ta način sprejemajo ustrezne ukrepe. O tem ni več nobenega dvoma. Razlike med raznimi sindikalnimi organizacijami so samo v večjem ali manjšem poudarku, ki naj se da splošnim akcijam ali ®kčijam v posameznih tovarnah. Kot smo že omenili, je med raznimi podjetji in tovarnami velika razlika. Le kako naj bi na primer primerjali veliki monopolistični kompleks Fiat kaki zastareli tovarni na Jugu? Res pa je, da mora kljub novemu položaju obstajati kolektivna pogodba posamezne stroke, ki določa mezdni minimum, sicer bi bili delavci v malih in ^ostalih tovarnah popolnoma prepuščeni na milost in nemilost delodajalcem. Seveda je podlaga za vsako uspešno borbo uživanje demokratičnih svoboščin. V glavnem je bil prvi maj vedno Posvečen borbi za te svoboščine v tovarnah in pred letom J907 tudi borbi za svoboščine v javnosti, saj so se takrat stalno postavljala gesla in zahteve po uvedbi splošne in tajne volilne pravice. Po vseh teh borbah in Po formalnem priznanju delavskih pravic pa se še danes oziroma se posebno danes dogaja, da delavcem te pravi-Ce odrekajo. Poglejmo na primor le to. kaj se dogaja v raznih velikih tovarnah za časa yolitev notranjih komisij (Fiat!), ali kako favorizirajo določene sindikate na škodo drugih, da niti ne omenimo diskriminacij in raznih pogojev s tako imenovanimi ameriškimi naročili. Delavcem res dajo kako liro več. toda v podjetje se uvaja ®Paternalizem«, ki mora konec koncev nujno škodovati Vs.em sindikatom. tudi tistim, ki jih trenutno podpL rajo. Borba za demokratične svobošetne in sindikalne Pravice v tovarnah zato ni • e votlo in formalno geslo, ampak res krvava potreba, ta borba je neposredno polena z delovnimi razme-ami in z mezdami delavcev. bi uspelo delodajalcem Popolnoma ukloniti sindika-bi preprosto narekovali delavcem vse delovne in mezdne pogoje, norme itd., *ar bi pomenilo za delavce Popolno kapitulacijo, kajti jdsiej so se pokazale vse tr-mtve o «človečanskih», «do-j. * m «naprednih» delo-ajalcih ameriškega kova za Prazne utvare in delodajalci vedno kaj priznali delav-j.m le, če so bili prisiljeni, 1 Pa če se jim je to iz-dsi °' ^ato ie tud' večina do noev Pozdravila pobu-.pIL za uzakonitev «u-Pucri?Snega razloga« pri od-itlridA tudl v industriji, za kolek100 Priznanje notranjih komisij ter za uzakonitev litn pogodb. Ne more namreč biti v tovarnah res- n.0-e demokracije in svobode, če grozi delavcem vedno "ost odpustitve z dela, zlasti ker čaka izven tovarne zaposlitev cela armada brezposelnih. Kot ^rug0 važno vprašanje je izboijšanje mezd in plač. k&D .na dlani je, da so v zadnjih letih narasli dobički tud s(ov. ker se ni povečala le proizvodnja, marveč UVe‘. Proizvodnost dela. K temu pa nista prispevali le niza 3 novib popolnejših strojev in spopolnitev orga-io Clls dela, marveč v veliki meri tudi povečan fizični in psinični napor delavcev. Toda povečani storilnosti dela s0ra tem zvišanju dobičkov delodajalcev ni odgovarjalo njih zPrlerno zvišanje mezd in plač. To je povzročilo v zad- (iej . otih slabšanje gmotnega položaja delavcev, ki niso trjnZni ugodnosti, ki izvirajo iz povečane proizvodnje do-ctrg ' Hkrati pa je to tudi negativno vplivalo na vse- njegVno gospodarstvo, ker ni dopuščalo razširitve notra-Soto *r®a’ do česar bi ob zvišanju kupne moči delavcev Spomini starega socialista na prvomajske proslave v Trstu pred 50 leti Bil sem zavirač pri Južni železnici v Trstu od aprila 1902 pa do januarja 1907. nakar so me premestili v skladišče. Kot zavirač nisem imel točno določenih službenih raz-poredev, ker sem pač »mašil luknje« in so me poklicali na vožnjo z vlakom, samo ko so me potrebovali. 'čato nisem nikoli vedel, kdaj bom prost. Bližal se je 1. maj 1905. Ker sem bil že socialistično zaveden, bi se rad za vsako ceno udeležil prvomajske proslave. Toda vlaki so vozili tudi na dan 1. maja, čeprav je vse ostalo delo počivalo. Zato sem se trudil, da bi mi dodelili takšno izmeno, da bi prišel domov 1, maja zjutraj. To mi je tudi uspelo, ker sem bil prej 48 ur neprenehoma v službi. Sicer pa sem uradniku Novyju, ki je bil češkega porekla, odkrito povedal, da bi bil rad prost, da bi se udeležil prvomajske proslave. Od takrat dalje sem se udeležil vseh prvomajskih proslav. Kako je bilo s prvomajskimi proslavami pred letom 1905', se žal več točno ne spominjam. Dobro pa vem, da se je železniška uprava prav tako trdovratno upirala temu praznovanju, kakor vsa Andrej Bahun ostala podjetja. Treba je bilo mnogo odločnosti ift vztrajnosti, da smo premagali odpor delodajalcev, pa tudi brezbrižnost dela delavskih množic, ki se niso vedno zavedale pomena praznovanja 1. maja. Da so se tržaški kapitalisti glede proslav 1. maja razmeroma hitro vdali, je treba vsekakor pripisati dvema zna menitima stavkama, in sicer prvi stavki železničarjev leta ... . Sraft f> mmm mmm Prvomajska povorka leta 1902 po Ulici Stadion, danji Ulici Battisii prišlo. kow.ot smo že poudarili, mora glede mezd veljati enotna Vso Yna Pogodba, da se določijo mezdni minimumi za "PoštI"žavo- d'°da pri tem določanju mezd je treba tudi (likajevat' gospodarsko moč podjetja. Zato postavljajo sin-D0ll 1 zahtevo, da se zlasti v vseh gospodarsko krepkih se j! l*h uvede tudi spremenljivi del mezde in plače, ki ki .0 ravnal po storilnosti delavcev in nameščencev in pja^e mora sčasoma spajati s stalnim delom mezde ali ■e' I* zahteva je(»popolnoma naravna, saj se v raznih ija j ze uvajajo plače za posamezno delo, ki ga oprav-leip e(avec pri določenem stroju (»paghe di pošto«). Pri tjhčai? treba predvsem doseči, da ne bo določal o teh Slricl w samo delodajalec, marveč da se o njih pogodi s Olora ll ozlroma z notranjo komisijo. Osnovno načelo hiej,'! Pač biti, da mora tehnični napredek v tovarnah po-Ustv-1 tud‘ socialni in gmotni napredek za delavce, ki Cija ji?!0 bogastvo. Da pa novi stroji, nova orgamza-o teiLela 'n nova tehnika sploh ustvarjajo večje dobičke, tev 'J? nihče več ne dvomi. Pri pogajanjih za prilagodila ®zd v posameznih podjetjih pa sindikati ne mislijo sklet). ede iz ZDA, kjer skoraj vsako podjetje posebej ^etav mezdne in normativne sporazume s predstavniki nii0 C*v\ To ne bi bilo v Italiji realistično in bi pome- 1900 in veliki splošni stavki, ki je zbruhnila v podporo u-službencem Avstrijskega Lloy-da leta 1902. Zato se je prvi maj v Trstu že leta 1907 praznoval tako slovesno, kot malo kjer v vsej Avstriji. Pri tem so imeli delavski zaupniki-ogromno dela, da so proslave čim bolje organizirali-Sicer pa ni bilo takrat reak- cionarnih delavskih organizacij, ki bi sejale med delavstvom razdor. Delodajalci so začeli snovati razne strokovne organizacije pod raznimi imeni šele po letu 1907, ko so dobili delavci splošno volilno pravico. Spominjam se pa, da je bil tržaški slovenski dnevnik vedno hud na železničarje ter se je vedno obre-goval ob njihovo gibanje, češ kaj pa zopet hočejo tile sitni železničarji? Prvi maj 1. 1905 Leta 1905 je praznovanje 1. maja pri nas na postaji Južne železnice v Trstu prvič gladko potekalo, ker se je železniška uprava vdala. Trije akordni zaupniki so šli nekaj dni pred 1. majem k postajnemu načelniku in mu sporočili, da bodo delavci tudi to leto praznovali 1. maj, tako da bo vse delo počivalo. Postajni načelnik je vzel to na znanje in je samo zahteval, da morata dva delavca ostati ves dan v službi zaradi varnosti naprav, dva moža pa samo dopoldne pri brzo-vozni službi. Priprave za prvomajsko proslavo so bile mnogostranske. Delavsko časopisje je že ves mesec prej poročalo o sejah in konferencah v zvezi s prvomajsko proslavo in je zadnje dni objavljalo spored. Strokovne organizacije so sklicevale članske sestanke. Zaupniki pa so skrbeli za to, da ne bi neorganizirani delavci povzročali težav ali zmede. Prav tako so zaupniki še pred 1. majem prodajali delavcem prvomajske značke, včasih pa tudi slavnostne revije ali strokovna glasila, okrašena z alegorično sliko »Svobode« na prvi strani. Železničarji smo v Trstu vsekakor predstavljali največjo strnjeno množico sloven skega delavstva, saj smo imeli med 600 skladiščnimi delavci samo enega Furlana; med nastavljenimi pa smo bili Slovenci v veliki večini. Toda pri prvomajski proslavi ni to igralo nobene vloge, ker smo se borili na mednarodni podlagi za osvoboditev vsega delavstva izpod kapitalističnega jarma n« glede na narodnost. Napočil je 1. ma.j, ki je za delavstvo v resnici največji praznik. Se posebno so bili delavci zadovoljni, če je bil lep sončen dan. Železničarji smo prebivali večinoma v Rojanu, na Skorklji, na Scali Santi ter na Greti vse do Barkovelj. 1. maja smo vstali bolj zgodaj kot po navadi, se praznično oblekli, kolikor so nam razmere dopuščale, ter okrašeni z majskimi značkami čakali v Rojanu na delavsko povorko, ki je okrog sedme ure prišla iz mesta z veliko rdečo zastavo in z godbo na čelu. V Rojanu se je povorka ustavila in tedaj se ji je pridružilo več sto železničarjev in drugih delavcev; zatem se je pričela pomikati po Miramarski cesti proti mestu. Ko je prišla povorka pred inšpektorat bivše Južne železnice, ki so ga imenovali »Tintenburg«, je nekaj vnetih in pogumnih železničarjev steklo po stopnicah v pisarne, kjer so kričali: »Ven, ven, zaprite pisarne; 1. maj je praznik dela, zaprite!« Uradniki »Tintenkuliji« so bili najprej videti preplašeni in presenečeni. Kmalu nato pa so začeli zapuščati pisarne in so 'bili očitno zadovoljni, da so jih delavci napodili iz njih. Nekaj se jih je priključilo povorki, ostali pa so se porazgubili na vse vetrove. Bili so to pač ljudje, ki so imeli najmanj poguma. Veličastna povorka Nato se je povorka, ki je od ulice do ulice naraščala, kot velika reka pomikala skozi vse mesto. Delavci so bili zelo zadovoljni, ko so videli, da je vse zaprto. Tudi tramvaj ni vozil. Ko so prišli na zborno mesto pri Mombelju, se je množica ločila v tri zbore, to je v slovenskega, italijanskega in nemškega: italijanski zbor je bil največji. Pa bi se motil, kdor bi mislil, da so bili to samo tovariši italijanske narodnosti. Ker so skoraj vsi Slovenci razumeli Od nedelje 5. t. m. začne izhajati vsako nedeljo Nedeljski Primorski dnevnik v 8 straneh s pestro vsebino italijansko, jih je mnogo hotelo poslušati tov. Pittonija ali tov. Olivo, ki sta bila zelo priljubljena med delavci. Na slovenskih zborih so večinoma govorili tovariši Kopač. Milost, Regent, Petejan in drugi. Na poznejše prvomajske proslave pa je nekajkrat prišla tudi Rusinja Ba-labanova. ki je znala več jezikov. V Trstu je govorila italijansko. Delavci so bili na vsaki prvomajski proslavi bolj navdušeni, saj so se tudi njihove strokovne organizacije stalno krepile, medtem ko so se boljšale njihove življenjske razmere. Železničarji so kasneje kupili tudi svoj prapor, ki je bil izdelan iz čiste težke svile ter je bil vezan z zlatom; stal je 1000 kron. Po končamo slavnostnih zborovanjih se je zopet sestavila povorka, ki je v spremstvu vet delavskih godb korakala po mestnih ulicah na Veliki trg. kjer je bil razhod. V povorki je bilo od 20 tisoč do 25.000 ljudi in vsaj toliko jih je bilo v špalirjih na obeh straneh ulic. Zanimivo je bilo tudi to, da ni bilo videti tudi ves dan nobenega policaja, čeprav jih je bilo 1500 v pripravljenosti Prav tako je bila v pripravljenosti tudi vojaška posadka. Večinoma so proslave mirno potekale. Ob nekem slavnostnem prvomajskem pohodu se je pripetilo tole; ko sc je povorka pomikala po Ulici Stare mitnice proti Goldonijevemu trgu, so z okna neke hiše vrgli na povorko nekaj koščkov kruha in zakričali v italijanščini: »To je za vas, lačni socialisti, pa žrijte!« To je povzročilo med ljudstvom silno ogorčenje in pr - V Jasenovcu in Gradiški je Pavelič dal pobiti nad 3 tisoč otrok Obtožnica najprej omenja u-stanovitev satelitske državne tvorbe z nazivom «neodvisna država Hrvatska«, ki ni bila ustanovljena na željo hrvat skega naroda, pač pa za koristi in izpolnitev imperialističnih smotrov Hitlerjeve Nemčije in Mussolinijeve Italije, V nekem nemškem aktu, ki ga je podpisal nemški feldmaršal Keitel, je pod naslovom «Začasna navodila za razdelitev Jugoslavije« dobesedno napisano tudi tole: »Fuehrer je odredil, da se ustanovi nova država Hrvatska«, Za vodjo te «države» so okupatorji Jugoslavije postavili Paveliča, ki je s svojimi pristaši ustaši začel nezaslišan Zločinec Pavelič v bolnišnici po atentatu teror in zagrešil številne zločine nad nedolžnimi državljani Jugoslavije, zaradi česar se zahteva njegova izročitev iz Argentine, kjer zdaj živi. V obtožnici je dalje navedeno, da je Pavelič kot izrazit nacifašist zbežal iz Jugoslavije leta 1929 v Italijo, kjer je pod zaščito in s pomočjo Mussolinija organiziral fašistično ustaško organizacijo, ki jo je leta in leta sistematično poučeval in pripravljal za opravljanje terorja. Ze tedaj je Pavelič organiziral vrsto terorističnih dejanj, med katerimi so bila najbolj pogosta polaganje peklenskih strojev v vagone mednarodnih vlakov, tako da so eksplodirali na jugoslovanskem ozemlju. Pavelič je že v emigraciji izdelal načrt za bodoče uničenje srbske etnične skupine na Hrvatskem. Pozneje je ta načrt razširil tudi na Zide in vse Hrvate, ki se ne bi strinjali z njim. Pavelič je bil pripravljen tudi na najhujše zločine. Ko se je vrnil v državo, je Pavelič takoj začel izvajati v emigraciji pripravljeni načrt, za popolno uničenje Srbov, Zidov in cigano ter vseh ostalih državljanov nove «države», za katere so on in njegovi ustaši menili, da jih je treba uničiti. Zločinom, ki so jih Pavelič in ustaši zagrešili od aprila 1941 pa do zmage zaveznikov v maju 1945 ni primerjave v moderni zgodovini. Izvršenih je bilo brez števila zločinov, ki jih zaradi ne-zasišanega terorja, preganjanja in mučenja ni bilo niti mogoče registrirati. Požgane so bile cele vasi in kraji, prebivalce, ne glede na starost, spol, narodnost ali vero, pa so pokončali ali odpeljali v taborišča za množično uničevanje ali prisilno delo, kjer jih je čakala enaka usoda. V mnogih krajih, ki so doživeli takšno usodo, so razen tega prebivalce s silo prekrščali v katoliško vero ter jih oropali vsega premoženja. Obtožnica, ki je bila predložena sodišču, dolži Paveliča treh dejanj, za katera so podani' nedvomni in neposredni dokazi: 1. Da je iz koristoljubja ali drugih nizkotnih nagibov nagovarjal na uboje, ki so bili na okruten način izvršeni v dveh največjih koncentracijskih taboriščih Jasenovcu in Stari Gradiški. V teh taboriščih je bilo umorjenih najmanj 3.056 otrok starih do 14 let, 6.315 žensk, starih od 14 do 70 let in 479 starčkov in stark, starih nad 70 let. 2. Pavelič je, ko se je vozil skozi vasi Cerje, Pašnik in Jelenje (okraj Krapina) ukazal zažgati te vasi, premoženje prebivalcev oropati, prebivalce, ne glede na spol in starost, pa pobiti. Na njegov ukaz so ustaši iz njegovega spremstva in zaščitnice v njegovi navzočnosti ubili — ustrelili, poklali ali pometali V goreče h.še 40 ljudi, na 22 kmečkih domovih požgali stanovanjska in gospodarska poslopja s kmetijskim inventarjem, hišnimi potrebščinami in zalogami živ.l, nato izropali Živino, kmetijske pridelke in razne stvari o skupni vrednosti nad 20 milijonov dinarjev iz leta 1938. 3. Pavelič je osebno zagrešil dejanje hude tatvine, ko je novembra 1944 po svojem zaupnem človeku s silo vzel iz blagajne pokrajinske banke v Sarajevu filatelistično zbirko J. Umgarja, ki je bil kot Zid ubit v taborišču. To zbirko, vredno več milijonov dinarjev, si je prisvojil in jo, ko je zbežal v tujino, odnesel s seboj. Obtožnica navaja dalje, da je Pavelič takoj po ustanovitvi satelitske NDH začel ustanavljati več koncentracijskih taborišč, ki so postala kraji za uničenje mnogih desettiso-čev državljanov. Da je Pavelič ustanavljal ta taborišča z namenom, da bi v njih uničevali ljudi, in sicer predvsem nehrvatsko prebivalstvo, je u-gotovljeno s številnimi dokazi, od katerih so v obtožnici navedeni samo nekateri. Tako je najožji Paveličev sodelavec Slavko Kvaternik na sodišču izjarvil, da je bilo ustanavljanje taborišč osebna zadeva Paveliča. Na nekem posvetovanju u-staških prvakov in neposrednih Paveličevih svetovalcev je Pavelič v Zagrebu takoj po izvršeni okupaciji med drugim izjavil: »Kri bo šekla in glave bodo padale«, junija 1941 pa je v razgovoru z delegacijo svojih pristašev iz Bosne dejal: »Vem, da vam je težko, toda vztrajajte, mi pa vam bomo od tu poslali pomoč, da bomo izkoreninili vse, kar ni hrvatsko, vse kar ni hrvatske krvi in vse, kar ni navdahnjeno s hrvatskim duhom. V hrvatski Bosni mora ostati čisti hrvatski ži velj, vse ostalo moramo ugonobiti...« , Prav tako so govorili tudi Paveličevi sodelavci. Dejstvo, da taborišča niso bili kraji za ločitev političnih nasprotnikov, pač pa, da so v njih zapirali cele skupine državljanov, ne glede na starost in spol, tudi otroke, ki še niso in tudi niso mogli imeti zavesti o kaki politični Mipadnosti, potrjujejo številni dokazi, ki so priloženi obtožnici, Po izjavi poveljnika taborišča Jasenovac Ljube Miloša. ki jo je dal pred sodiščem, je to taborišče moglo sprejeti samo tri tisoč ljudi, tja pa so valcev, po 1500 in več, tako da so bila množična po-tako da so bila množična pobijanja zelo pogosta. Pavelič je izdal okrožnico oblastem svoje »države«, v kateri je rečeno, da taborišče v Jasenovcu lahko sprejme neomejeno število jetnikov. Proti zločinom Paveliča in njegovih ustašev so protestirali mnogi. Nekateri hrvatski državljani pa so mu poslali pisma, navajajoč zločine ustašev, naivno misleč, da ne ve zanje. Pavelič je vsa opozorila odklanjal, saj je sam * ukazoval te ukrepe in jih izvrše- val pa svojih sodelavcih. Za vse to so v obtožnici priloženi dokazi, ki pričajo, da je za te zločine vedela ne le javnost na Hrvatskem, pač pa tudi v tujini. Dejanja pod točko 2 so dokazana z izjavami mnogih prič očividcev, ki so bili navzoči in so videli, da je bil Pavelič o-sebno v vasi Cerje. Pašnik in Jelenje, ko so požgali te vasi. pobili ljudi, njihovo premoženje pa izropali. Tudi dejanje pod točko 3 je dokazano z verodostojnimi pričami. Ukrade, no zbirko znamk je Pavelič kot svojo last razstavljal na neki filatelistični razstavi v Argen- (Nadaljevanje na 7. strani) • ■< - ODMEVI MOCETUNCOVE POLITIKE NA DALJNEM VZHODU Ureditev državljanskega statusa milijonov kitajskih izseljencev Prijateljsko vzdušje pa ni zajelo Južnega Vietnama, kjer se proti Kitajcem izvaja diskriminacija, ki ji po vojni ni para Pogled na del velikanske železarne v Zenici v Bosni Formiranje neodvisnih na cionalnih držav na jugovzhodu azijske celine je prebivalstvu kitajskega porekla v nekaterih teh deželah vsililo nekaj težjih problemov. V teh deželah so se Kitajci kot kelo marljivi delavci ali podjetni trgovci močno zasidrali v mnogih predvsem obmorskih mestih. Krajevno prebivalstvo in kolonialne oblasti jim niso delale preglavic, tako da je bila tod drobnotr-govska mreža in transportna služba skoraj izključno v njihovih rokah. Vprašanje držav- lltllllllltllllll Itlllllltlllllllllllllllllltllltlllllllll IIIII lili I1IIIIIII MII IIIII lllllllll Itlllllllllltl IIIIIIIIIIIIIIIIMIIM1141 lllllll lllllllllltlHIIItmiltlllllll lllllll Ittllllllttltlllllltlllllll IIIHIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII IZREDEN PODVIG V ZNANSTVENE NAMENE V navadni potapljaški obleki nad dve sto metrov pod vodo Nevarnejše od potapljanja je poznejše dviganje na površje Strahoten pritisk 20 kg na kv. cm, ki ga ne prenese vsak Matična ladja angleškega mornarja Wookeya «H. M. S. Reclaim« se je zasidrala v nekem norveškem fjordu. Na dno morja — v globini 210 m — je bil že prej spuščen nekak stol, do katerega bi se moral spustiti Wookey. 210 metrov j7a ni nikaka šala, kajti to je globina, ki je ne prenese vsak organizem in še posebej ne v navadni gumasti potapljaški obleki, kakršne uporabljajo po navadi pristaniški potapljači, ko se spuščajo le 20 do 3Q metrov globoko. Prejšnji podoben rekord je znašal mnogo, mnogo manj in zato je bil Wookeyev podvig zelo blizu samomora. Toda mož se je spustil proti dnu, na ladji pa so ostali zdravstveni strokovnjaki in na posebnih napravah sproti brali, kar se je v globinah dogajalo z Wookeyevim organizmom. Pri takem potapljanju sta važni dve stvari: Prva je stvar pritiska. Ze pri tridesetih metrih se začenja močan pritisk, ki ga ne vzdrži vsak, pri nadaljnjih globinah pa se ta pritisk postopoma veča. Potapljaška obleka ne pomaga, ker je gumasta, in edino glava je zaščitena s posebnim potapljaškim šlemom, na kate. rem so vgrajene naprave za dovajanje zraka. Druga stvar, ki je zelo važna, pa je le posledica tega pritiska. Ob velikem pritisku se namreč v človeku, ki v tem primeru di-■ha zrak, ki., mu ga dovajajo pod mpčnim .pritiskom, ta rez kraja in sproščeni dušik se začne širiti po organizmu Zanimivo je pri tem še.to, d.i ,je, kar s* pritiska tiče. kritična globina HO m. Kljub temu pusje jasno, da je pri 200 m pritisk'strahoten. Toda, kot smo že rekli, je Wookey srečno pristal na dnu, pri stolu in odvezal tu neko žieo, ki jo je moral prinesti na vrh. Kolikšen pritisk je njegov organizem prenesel, nam pove sledeča številka: na vsak kv. cm njegovega telesa je pritiskala teža dvajsetih kg. Da bi preprečili razkrajanje zraka v dušik, ki bi mu zastrupljal organizem, so mu pod 30 m globine dovajali le čist kisik in helij, kajti helij kot »plemenit plin« ima to prednost, da se z drugimi plini ne meša in more organizem zato prenesti večji pritisk brez nevarnosti zastrupljanja z dušikom, to se pravi, da mu zavest ostane kolikor toliko sveža. Po petih minutah pa je Wookey dal znak, naj ga potegnejo na površje. In tu se je začela najvažnejša faza po. jzkusa, kajti za teh 210 m je rabil nič manj kot osem ur. Organizem namreč ne prenese nagle spremembe in vsaka najmanjša neprevidnost bi ga stala življenje. Svojo pot navzgor je opravljal centimeter za centimetrom, med potjo pa je moral na več mstih tudi po več minut počivati. Pri 90 metrih pod površjem ga je čakal njegov asistent George Clucas v potapljaškem zvonu, v katerega se je Wookey umaknil, ko je o-pravil glavni del svoje naloge. Tu si je že snel svoj šlem in v zaprtem zvonu že začel nekoliko svobodneje dihati, vendar še vedno ne normalnega zraka, ampak le čisti kisik. Ko sta po dolgih urah počasnega dviganja prispela na trideset metrov pod gladino, sta nekoliko »pohitela«, da sta zadnjo pot opravila le v eni uri. Tudi potem, ko sta prispela na vrh, sta še celo uro ostala v zvonu in dihala le čisti kisik, da bi iz njunega organizma iztisnila še preostali helij, ki sta ga vdihavala prej. Posebno važno je bilo to za Woo-keya, ki je prej dihal mešanico 90 helija in 10 čistega kisika. Tu je vredno pripomniti, da ta zadeva s helijem ni tako enostavna. Pri nagli spremembi pritiska se namreč helij, ki je v krvo-toku, lahko takoj zgosti v mehurček, ki kaj kmalu pride do možganov. Mehurček zraka v možganih pa pomeni embolijo, torej takojšnjo smrt. Ko so ju nato po nekaj urah spravili iz potapljaškega zvona, sta bila malone v nezavesti in zato so ju spravili še v posebno sobo z visokim pritiskom, v kateri sta še vedno dihala le čisti kisik. Sele po štirih urah sta lahko stopila v normalno ozračje. ljanstva in civilne ureditve nasploh ni Kitajcem nikoli de lalo preglavic, pa čeprav so kolonialne oblasti v zadnjih letih začele voditi nekoliko večjo kontrolo nad vsem prebivalstvom, kajti tudi domače ljudstvo je v zadnjem času začelo dvigati glas proti nekontroliranemu naseljevanju tujcev. Po ustanovitvi LR Kitajske pa se je vse to začelo obravnavati drugače, bolj temeljito in vsa ta vprašanja so postala za Kitajce pravi problem Za kitajske kolonije, ki so, kot smo že rekli, številne, je bilo značilno to, da so se vsi Kitajci med seboj povezovali in zato predstavljali nekake xompaktne nacionalne otoke. Tudi pri dolgih vrstah novih generacij je bilo le malo onih, ki so se narodnostno odtujili. K temu je pripomogel njihov narodni ponos in pa večja kulturna raven v odnosu do ostalega prebivalstva, med katerim so živeli. Nič manj pa ni k temu pripomoglo tudi to, da tem Kitajcem, ki so bili tuji državljani, ni bilo treba v vojsko. Tudi druga značilnost je bila za te kitajske kolonije zelo svojevrstna. Kitajci so se zavedali, da so tudi po dolgih generacijah še vedno «go sti» in zato se niso hoteli vmešavati v notranje zadeve avtohtonega ljudstva niti se opredeljevati ne na to ne na ono stran niti za ta ali on' režim. Po bandunški konferenci pa je prišlo do sprememb. Prijateljstvo LR Kitajske se je v teh deželah močno uveljavilo. Pekinška vlada pa je pozvala kitajske ljudi, ki že več generacij žive v emigraciji, naj bodo do oblasti dežel, ki jim nudijo gostoljublje, lojalni. Na račun teh dveh čini-teljev je prišlo do vrste zadovoljivih sporazumov. Kitaj- možnost političnega in družbenega opredeljevanja, pri čemer se ni niti gledalo na to, ali se je kdo od teh “izjasnil za kitajsko državljanstvo, ali pa za državljanstvo dežele, v kateri živi. Morda bi se komu zdelo čudno, da bi mogle naseljene kolonije tujega življa predstavljati nekakšen problem, toda vedeti je treba, da štejejo te kitajske kolonije v deželah Jugovzhodne Azije kar več milijonov oseb. Samo v Indoneziji živi nad tri milijone Kitajcev, v Severnem Vietnamu nad dva milijona, v Malaji in Singapuru pa predstavljajo Kitajci že 65 odst. vsega prebivalstva. Pravtako mnogo Kitajcev srečamo v Burmi,' na Tajskem, kot kudi drugod v tem delu sveta. Sedanja rešitev pa vsekakor še ne pomeni, da je to vprašanje že črtano z dnevnega reda, kajti mnogo je še stvari, ki nikakor niso rešene. So namreč tudi Kitajci, ki hočejo »sedeti na dveh stolicah« — imeti namreč hočejo kar dvojno državljanstvo. So pa drugi, ki nočejo nobenega državljanstva. Gre nadalje za priznanje enakopravnosti kitajskega jezika, za ureditev kitajskega šolstva itd. Vendar se zdi, da bi sedanji prijateljski odnosi med LR Kitajsko in temi deželami mogli privesti do rešitve tudi teh obrobnih vprašanj. To pa ne velja za Južni Vietnam, kjer imajo glavno besedo politične lutke Zapada. Oglejmo si malo, kako je s Kitajci tu, v Južnem Vietnamu. Položaj kitajskih naseljencev je postal po lanskem avgustu zelo težaven in to zaradi dekreta, ki ga je izdala vlada in ki po svoji drastičnosti nima primere v vsem povojnem času. Vsem Kitajcem, ne glede na njiho- cem je bila dovoljena večja | vo starost, je bilo vsiljeno vietnamsko državljanstvo in to celo z retrospektivnim dejstvom. Okoli milijon Kitajcev, kolikor jih danes živi v Ju&-nem Vietnamu, je bilo postavljenih pred alternativo, al! sprejeti vietnamsko državljanstvo, ali pa se odpoved:!' vsaki možnosti zaposlitve in zaslužka. S posebno uredbo so bili tudi določeni rok: m sicer 6. 9 in 12 mesecev, ki so se nanašali na posamezne panoge trgovine. Za sedem od enajstih panog je bil določen termin 6. marca letos, s čimer je bilo prizadetih 200-000 Kitajcev oziroma 10 tisoč trgovcev. Med prvimi, ki so morali sprejeti vietnamsko državljanstvo, so bili trgovci z živili, s kolonialnim blagom, trgovci s kurivom. P*" trolejem, bencinom, železnino in drugi. Trgovcem z rižem je bil postavljen daljši rok. Seveda, v kolikor so Kitajci pripravljeni sprejeti vietnamsko državljanstvo, ker sicer prejšnje državljanstvo lahko tudi ohranijo. Tako je bilo vsaj rečeno, toda to ima za posledico «prevzem ekonomike iz rok Kitajcev«. Zavedajoč se svoje vloge v gospodarskem življenju dežele — saj je v njihovih rokah nad dve tretjini vse vietnamske trgovine — se Kitajci za ta dekret niso kdo ve kaj menili. Ker vlada ni mogla ničesar proti temu, je rok podaljšala za mesec dni. In danes ni stanje nič boljše. Vietnamska vlada se ne upa izreči kazni, ker se boji bojkota in gospodarske katastrofe. Kitajci torej odločno nasprotujejo vladnemu ukrej)'-1 in vsak dan se predstavlja na Kitajskem predstavništvu na tisoče Kitajcev, ki sPre" jemajo kitajske dokumente-Od 500.000 Kitajcev, ki so rojeni v Vietnamu in ki se jib omenjeni dekret tiče, je sprejelo vietnamsko državljanstvo komaj 600 oseb. IIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII lllllll llllllllll II lllllll II IIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIMIIIIIinillllllllllllllfllllfllllllllllllMIIIIHIIKIIIMIIIIIMIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIM GRADNJA TOVARNE MOTORJEV V KOPRU NAGLO NAPREDUJE Letos glavno obr - ki bo imelo 21 hal - dograjeno Vtem, ko se gradbena dela pospešeno nadaljujejo, se posa® obrati že selijo v prve dograjene dele tovarne inezni Izletniki, ki vsak dan, najbolj pa ob sobotah in nedeljah prihajajo iz Trsta, ko krenejo iz Škocjana čez most pri nekdanji postaji v Koper zapazijo na levi strani pod gričem, ob cesti, ki pelje v zgradbe je že dograjen, v visokih in ogromnih halah, kjer imajo opravka inštalaterji, e-lektričarji itd., si kot pritlikavec, tam je v novih prostorih že vajenska šola, zraven je krasna risalnica, na drugi Šmarje, velik žerjav. Nič čud-| strani pa še gradijo, žerjav nega, si mislijo, nekaj gradijo tudi tam, kot v Semedeli, v Kopru, v Dekanih in drugod. In gredo mimo. v restavracijo, v hotel «Triglav», «Galeb», ali pa naprej v Izolo, Portorož, Piran, Umag, kamor jih pač nekaj mika. Malokdo krene na levo, da bi pogledal, kaj vendar gradijo tam ob Šmarski cesti. Od daleč se pač ne vidi kdo ve kaj, ker nova stavba raste na taki legi, ki ne bi bila primerna za razstavišče. Nekje v zatišju je in skoraj pokrita. Toda kdor pride blizu se ustavi in si gre malo o-gledat gradbišče, kar obstane. Skoraj ne more verjeti svojim očem, da bo blizu Kopra kmalu dograjena tako velika tovarna, prav gotovo največja na Primorskem in ena izmed največjih v Sloveniji, tovarna motornih koles »Tomos«. Na gradbišču je precej živahno. Tu skupina delavcev koplje jarke za odtok vode, tam gradijo in urejujejo nove poti, ob strani kopljejo v hrib, da bo dovolj prostora, nekaj delavcev postavlja o-grajo, najbolj živo pa je ob sami zgradbi Kupi in kupi peska, zidakov, desk, stroj za beton in številni zidarji, tesarji, mehaniki, inštalaterji itd. Vsak ima polne roke dela; vsi hitijo in marljivo delajo, da bo tovarna čimprej dokončana. Večji del glavne prenaša beton in opeko. Pred glavno zgradbo so ob strani že urejeni upravni pro_ stori, kjer so na hodniku razstavljeni razni tipi motorjev, ki jih bo proizvajala tovarna; na drugi strani pa gradijo še nekaj potrebnih stavb. O tej tovarni se je že precej pisalo. Skraja je šlo bolj počasi in nekateri so že trdili, da iz te moke ne bo kruha. No, pa so se ušteli. V začetku leta 1955 je bilo ustanovljeno podjetje z nalogo, da pripravi projekte in vse potrebno za gradnjo tovarne. Sklenjena je bila pogodba za odkup patenta od podjetja »Puch«. Na osnovi teh priprav je bilo možno za- četi dela v prvih mesecih TH55. Ititemffvna gradnja pa sč je začela sredi lanskega leta. Letos bo glavno obratno poslopje, ki bo imelo 21 hal, dograjeno. Do sedaj »o v glavnem le montirali motorje* v raztresenih'obratih, zdaj pa se ti obrati že selijo v prvi del dograjene tovarne, tako da bodo v drugi polovici letošnjega leta pristopili k lastni proizvodnji prvih tipov motociklov, ki bo do konca prihodnjega leta popolnoma osvojena. Tovarna že zaposluje približno 500 delavcev in uslužbencev, od teh 100 tehnikov in inženirjev. Ko pa bo (leta 1959) v polnem obratu, bo zaposlila nad 2000 ljudi, od teh 400 do 600 žena ih deklet. Letna kapaciteta bo približno 30 tisoč motorjev raznih vrst (50 kub., 125, r50, 175 in 250). Razen tega bodo izdelovali še prigradne motorje (tuoribor-do) za motorne čolne (od 3, 6, 10 in 30 IIP) ter tovoine tricikle. Kakor smo že omenili, ima, tovarna še vajenski oddelek, v katerem je 40 jnlgdih istrskih fantov, poleg tega pa o-biškuje 80 učencev Industrijsko kovinarsko šolo, ki je bila ustanovljena lani v Kopru. Motprji Tomos-Puch so se že uveljavili po vsej Jugoslaviji. Povpraševanje je veliko, po vsej državi je vzpostavljena široka prodajna mreža in v kratkem bo po raznih krajih že 100 servisnih delavnic. Cene so sorazmerno še visoke, z rastjo produkcije pa se bodo znatno znižale, da bodo dostopne širokim plastem prebivalstva. Tovarno gradi podjetje Gra. dis, razna druga dela pa o-pravlja še 15 podjetij. Za tako velik obrat so sicer potrebna velika sredstva, toda za socialni in gospodarski razvoj Istre bo nova tovarna velikega pomena. A. BUBNIČ Ob cesti pioti Stuarjam v neposredni bližini Kopra raste velika tovarna »Tomos« IZREDNO NIZKE CENE PRI NAROČILU KNJIŽNIH ZBIRK Državna založba Slovenije v Ljubljani izdaja za ljubitelje dobrih knjig po znižanih cenah in pod ugodnimi plačilnimi pogoji naslednje knjižne zbirke: 9 1- Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev. % 2- Dokumenti narodnoosvobodilne borbe. 0 3- Zbrana dr1* Edvarda Kardelja: Problemi naše socialistične graditve. 9 4- Kultura in zgodovina. A % 5. Knjižna polica. Poleg zgoraj navedenih zbirk izdaja Državna založba Slovenije, znanstvene publikacije, p h" Ijudno-poučna dela, razne leposlovne knjige, dela slovenskih in jugoslovanskih pisateljev, sodobne svetovne romanc, strokovne knjige, učbenike, vs: šolske knjige, slovarje, periodiko, umetniške edicije, muzikalije itd. Ima v zalogi: učila, pripomočke in potrebščine za vse šole, vse vrste tiskovin, bogato izbir® pisarniških potrebščin itd- Dobavlja inozemske knjige, revije in časopise po originalnih cenah, ki jih obračuna po d'*" paritetnem tečaju. Na željo Vam pošljemo katalog knjižnih izdaj in cenike. Sporočite naslov: DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE V LJUBLJANI, Mestni trg 26 ggeggsg Vzemi na MAKSIM GORKI OB MODELOV NA OPENSKIH GMAJNAH DO PRAVIH LETAL Težim nas premagali (Iz Pripovedk o Italiji) Obisk pri graditelju letal in vodnih turbin (Dr. ing. ANTON KUHELJ, redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti In redni profesor mehanike na tehniški fakulteti univerze v Ljubljani - Profitna skica) V Genovi se je na majhnem trgu pred kolodvo- rom zbrala gosta množica ljudstva. Prevladujejo delavci, a mnogo je tudi solidno oblečenih in dobro hranjenih ljudi. Na čelu množice so člani magistrata, nad njihovimi glavami se maje težka, s svilo umetno obšita mestna zastava, poleg' nje plapolajo raznobarvne zastave delavskih organizacij. Lesketajo se zlati čopi, rese in vrvice, lesketajo se kopja na kon-eu drogov, svila šumi, slovesno razpoložena množica Pa buči kakor polglasno pojoč zvon. Nad njo stoji na visokem podstavku k p Kolumba, sanjača, ki je veliko pretrpel, ker je verjel, in zmagal zato, ker je verjel. Tu sedaj gleda na ljudi, kakor bi govoril z marmornimi usti: Samo tisti zmagujejo, ki verujejo. Pod njegovimi nogami, okrog podstavka so godci razložili moderne trobente, medenina se leskeče na soncu kot zlato. V polkrogu upognjeno masivno marmorno poslopje kolodvora odpira svoja krila, kakor bi hotelo obleti ljudi. Iz pristanišča se sliši težko sopenje parnikov, zamolklo šumenje vijaka v vodi, rožljanje verig, žvižgi in kriki — na trgu Pa je tiho, zatohlo in vse ■Je oblito z žarkim soncem. Na bo,lkonih in v oknih hiš stoje ženske, praznično oblečene postavice otrok s evetjem v rokah so podob-ne cvetlicam. Postaji se bliža lokomotiva, joče, žvižga — množica se je zganila, nad glavami je vzletelo nekaj pomečkanih klobukov kakor Jata črnih ptic godci pobirajo trobente, neki res-nobni priletni ljudje ure-Jojo svojo zunanjost, stopajo v ospredje, se obrača-J° z obrazom k množici in nekaj govorijo, mahajoč z rokami na desno in levo. Težko in počasi se je množica razdella in naredila širok prehod v ulico. Koga čakajo? ~~ Otroke iz Parme! ^ Parmi je stavka. Gospodarji nočejo odnehati, Za delavce je težko, zato So zbrali svoje otroke, ki s° začeli bolehati od gladu, 71 jih poslali k tovarišem v Genovo, teza stebrov kolodvora oraka v vrstah sprevod malih ljudi. Slabo so oble-°oni in v svojih cunjah so Vldett kosmati kakor čudne znalce Gredo držeč se za °he p0 petero v vrsti, robni so, prašni in očitno rujeni. Obrazi so resni, °da oči so žive in jasne ho jim godba zaigra v Pozdrav Garibaldijevo him-°> Prešine njih shujšane stre in izstradane obrazke adovoljno smehljanje, množica pozdravlja rod Prihodnosti z oglušujočim rjcanjem, zastave se skladajo pred njimi, medeni-d trobent buči oglušujoč j slepeč otroke, ki jih je sprejem nekoliko oma-k '■ Za hip so obstali, ta-J nato so se brž vzrav-tel .zrasli- se strnili v eno o in stotero glasov se je 1x10 v en glas: d Italia! ž~~ Naj živi mlada Parma! vPije množica in hiti k nJitn. kri ■ ^VV7va Garibaldi! ~ knCe °^Tocl’ ki so se ka-r siv klin zarezali v Jožico in izginili v njej. nih °^nxh hotelov, na hiš-ci ,s^reNah trepečejo rob-kakor bele ptice, na a^e ljudi se usipa od tam fcrffc'CUeit^a *n glasni, veseli nifiSC 7e bil° vicleti praz-n°, vse je oživelo in sivi drm°r se . razcvetel v *v?Hh lisah. bUkiStave se majejo, klo-n } in cvetje lete v zrak, Pob ^aVarni odraslih so se Kazale majhne otroške cirViCe' dr°t)ne, temne ro-ija' l°VC cvetJe in odzdrav-J°, a zrak se trese ?1>. Pretrganih, mogočnih likov: ~~ Vit>a il socialismo! 7 Evviva Italia! Skoraj vse otroke so vze-v naročje in jih posadili . Tamena odraslih, drugi f,k prsim robatih, aHh mož; godba se ko-„ ? sliši spričo hrupa, smeha in kričanja. množici švigajo sem ter tja ženske in vpijejo: — Annita, vi vzamete dva? — Da. Vi tudi? — Tudi za breznogo Mar-garito enega! Povsod veselo razburjenje praznični obrazi, vlažne, dobrohotne oči, nekateri oroci stavkajočih že žvečijo kruh. — Za naših časov niso mislili na to! — pravi starec s ptičjim nosom in črno cigareto v zobeh. — Pa je tako preprosto... — Da, preprosto in razumno. Starec je vzel cigareto iz ust, pogledal na njen konec, vzdihnil in otresel pepel. Ko je zagledal poleg sebe dva parmska otroka, očividno sta bila brata, je naredil strašen obraz in se naježil. Otroka sta ga resno pogledala, on pa si je potlačil klobuk na oči in razprl roke. Otroka sta se stisnila drug k drugemu in se plaho umikala, tedaj pa je starec nenadoma počenil in glasno zapel prav tako kakor petelin. Otroka sta se zahahljala, cepetajoč z golmi petami po kamnu, starec pa je vstal, si poravnal klobuk in misleč, da je napravil vse, kar je bilo treba, vstal in odšel, zibajoč se na klecavih nogah. Grbava, siva ženska čarovniškega obraza s trdimi, sivimi kocinami na koščeni bradi, stoji ob vznožju Kolumbovega spomenika in joče, otirajoč rdeče oči s koncem zbledelega šala. Mračna in iznakažena je tako strašno osamljena sredi razburkane množice... V poskočnem koraku pelje črnolasa Genovežanka za roko sedemletnega otroka v lesenih coklah in sivem klobuku do ušes. Otrok otepa z glavico, da bi vrgel klobuk na tilnik, a vselej mu pade na obraz, ženska ga sname z male glavice, visoko zamahne z njim, nekaj poje in se smeie. a deček jo gleda, dvigne glavo in se ves smehlja, Visok moški v usnjenem predpasniku, z golimi velikanskimi rokami nosi na ramenu šestletno deklico, sivo ko miš, in govori ženski, ki hodi poleg nje, vodeč za roko dečka, rjavolasega ko ogenj: » — Razumeš — ako se ta reč ukorenini... Težko nas bodo premagali, kaj? S polnim glasom se navdušeno hahlja, meče v sinji zrak svoje malo breme in kriči: — Evviva Parma-a! Ljudje odhajajo vodeč ali nesoč s seboj otroke, na trgu so ostale pomečkane cvetice, papirčki sladkorčkov, vesela skupina težakov, nad njimi pa plemenita postava človeka, ki je odkril Novi svet. Kakor iz velikanskih trobent lijejo iz ulic veseli kriki ljudi, ki korakajo novemu življenju nasproti. Fran Tratnik KOVAČ SLOVENSKI MAJNIŠKI SPISI Poleg Cankarja tudi Župančič sodeloval pri prvomajskih publikacijah SREČKO K RDEČI ATOM cej časa v četi šole rezervnih letalskih oficirjev precej neopažen zaradi svoje skromnosti in nevsiljivosti. Toda postopoma se je izkazalo, da je bil med nami vsemi v svoji stroki najbolje podkovan, kar se teoretičnega poznavanja aerodinamike tiče tudi bolj od samih naših inštruktorjev. Toda vse to se je odkrilo šele počasi, pri izpraševanju in končno v praktični pri-membi na samem letališču v Novem Sadu. Mislim, da sva bila drug nad drugim presenečena, ko sva se lepega dne srečala kot vojaka v petrovaradin-ski trdnjavi. Vedel sem sicer, da je študiral tehniko na ljubljanski univerzi (takrat, v Petrovaradinu in Novem Sadu je bil že inženir), toda tehnikov je bilo veliko in le malo se jih je javilo za odsluženje vojaškega roka k letalcem. Zato sem se začudil, ko sem zagledal prav tega tihega, mirnega fanta sredi hrupnih mladeničev iz vseh koncev države, ki jih je povečini pritegnila v letalstvo malce pustolovska radovednost in veselje do tveganja. Prav tako je utegnil biti začuden tudi on. ko je zagledal med temi mladeniči mene — vase zamaknjenega filozofa. Ko sem ga obiskal zdaj na Inštitutu za turbinske stroje, ki mu je upravnik in vodja, sem ga vprašal, od kdaj pravzaprav datira njegovo zanimanje za letalstvo. «Iz otroških, oziroma iz dijaških let, Ali se spominjaš, kako je med prvo svetovno vojno zajel dijake pravi val navdušenja za izdelovanje letalskih modelov, Za gimnazijo je bila trgovinica, kjer si lahko dobil vse, kar si potreboval, za konstruiranje letalskih modelov, zlasti elastiko, ki je poganjala propeler. Začel sem tudi sam konstruirati letalske modele, najprej po načrtih drugih, na primer Blerioto-vih, a kmalu sem prešel tudi sam k zamišljanju lastnih modelov. Na Opčinah sem jih potem spuščal v zrak in preizkušal njihovo u-činkovitost«. ((.Vidim, da je postalo tebi, kar je bilo nam, ostalim dijakom, prehodna manija, življenjska strast«. «Res je tako. Letalstvo, to je moja mladostna ljubezen. Na tehniški fakulteti sem študiral elektrotehniko pri prof. Milanu Vidmarju, toda privatno sem se ukvarjal tudi z aerodinamiko in z letalskimi konstrukcijami«. «Torej med tvojo „mla-dostno ljubeznijo” in služenjem vojaškega roka pr, letalcih ni bilo nobenega presledka v tvojem zanimanju za letalstvo?« ((Nooenega. 2e ko sem študiral na tehniški fakulteti, sem bil vpisan v ljubljanski Aeroklub, čeprav se še nisem tam aktivno udejstvoval, kakor sem se po povratku od vojaščine. Pač pa sem preštudiral konstrukcijo Bloudekovega letala »Sraka«. Motor je imel samo dvajset konjskih sil in je pripadal motociklu angleške konstrukcije«. «Ali je to isti Bloudek, ki je konstruiral „mamutsko skakalnico” v Planic.?« «Isti. Bil je tudi pionir našega letalstva in je že pred prvo svetovno vojno konstruiral nekaj lastnih modelov«. S prof. Kuhljem sediva v njegovi delovni sobi v Inštitutu za turbinske stroje, ki se je bil lanskega aprila preselil iz tesnih prostorov v Šiški v novo impozantno stavbo v Šentvidu. Sla sva skozi veliko halo. ki zavzema večji del stavbe in sega v vis prav pod streho. Montirane so že naprave za preizkušnjo vodnih turbin in turbo-pihal, glede nadaljnjih naprav pa so v dogovoru z Litostrojem. «Ali je kakšna tesnejša vez med letalstvom in vodnimi turbinami?« vprašam prof. Kuhlja. «Hočeš reči: med zakoni aerodinamike in zakoni hidrodinamike. Taka sorodniška zveza je in se tudi zmerom bolj uveljavlja v teoriji in praks., čeprav seveda aerodinamika in hidrodinamika nista istovetni. Vendar pre-izkušujemo vodne stroje z zrakom, a profile letalskih kril z vodo, pri čemer te utegne zanimati to, da je aerodinamika v bistvu bolj od hidrodinamike, primer letalo, ki ima eno samo krilo, v nasprotju z vodno turbino, ki ima veliko število lopat in tekačev, od katerih ustroja in lege je odvisna učinkovitost turbine in ki jih je treba eksperimentalno preizkušati, kajti teoretične zakonitosti veljajo samo na splošno in samo v principu«, V pisarni nadaljujeva pogovor o njegovem delu in izkušnjah v našem letalstvu, «Ko si se vrnil od vojaščine, si se torej začel aktivno udejstvovati v našem Aeroklubu?« sem navezal pogovor. «Da. Takrat je inž, Bloudek konstruiral svoje famozno letalo «Lojze» (Bloudek 11) in napravil tudi sam proračune. Toda za Vaz-duhoplovno komando je bila potrebna točna statična VLADIMIR BARTOL (Nadaljevanje na ?. jtrauiJi I. Pisati o inženirju Kuhlju pomeni obenem obnavljati poglavje iz zgodovine slovenskega in jugoslovanskega letalstva, borbo s težavami, k, se stavljajo majhnemu, deloma zamudniškemu narodu nasproti, borbo s pomanjkanjem sredstev, z iskanjem poti, da se kljub temu načrti vsaj do neke mere realizirajo, skratka, pionirsko borbb za napredek in razvoj sodobne tehnike v domovini. Pravijo, da čez sedem let vse prav pride. V našem primeru bi rekel, da lahko kdaj tudi čez trideset. Kajti prav toliko let bo skoraj minilo, odkar sva z inž. Kuhljem služila v Petrovaradinu in v Novem Sadu vojake pri letalcih (1. 1928), Zato mi je razgovor z njim od nekdaj pomenil tudi obnavljanje starih spominov in mi snov, o kateri sva se pogovarjala, ni bila povsem neznana. Ce sva se z Antonom Kuhljem pri letalcih pobliže spoznala, pa sega najino po-znapstvo vs« dalje nazaj v dijaška leta, ko sva oba obiskovala pred in med prvo svetovno vojno nemško gimnazijo v Trstu, čeprav nisva bila sošolca, prvi ožji stik med nama je bil potem, ko so Italijani okupirali Trst ter ukinili nemško, a tudi slovensko gimnazijo, ki se je bila med prvo svetovno vojno zatekla iz Gorice v Trst, in so prešli njeni raz- redi v ilegalo. Ko je bilo tudi teh tečajev konec, je Anton Kuhelj dovršil klasično gimnazijo v Kranju, kjer je tudi maturiral. Anton Kuhelj izhaja iz tržaške delavske družine. Njegov oče je bil dolga leta delavec v ((Javnih skladiščih« (Ma-gazzini Generali) v Trstu, dokler ni leta 1981 pod fašizmom izgubil službo in se je moral preseliti z družino vred za sinom Antonom v Jugoslavijo. Anton je zgodaj izgubil mamo. Imel je še brata in tri sestre, od katerih je ena medtem umrla. • Vzgoja v tržaških slovenskih delavskih družinah bi sicer zahtevala poglavje zase. Ce obnavljam danes spomine na svoja srečanja z Antonom Kuhljem, potem moram reči, da nisem zlepa srečal človeka, ki bi kazal na tako dobro domačo vzgojo, ki bi bil vselej tako do skrajnosti ljubezniv, takten, razumevajoč in tovariški. Vojaščina je trda šola, v kateri se ne samo krešejo, temveč se izkažejo značaji. Ne spo- minjam se niti enega samega primera, da bi bil inž. Kuhelj kdaj nestrpen do kogar koli ali da bi bil do kogar koli popustil v svoji tovariški ljubeznivosti. Anton Kuhelj je eden od tistih značajev, ki se uveljavijo šele postopoma, predvsem z znanjem, a tudi z urejenostjo, doslednostjo in potrpežljivostjo do vseh. Čeprav visokorastel in močan po postavi, je ostal pre- Drugi slovenski majniški list je izšel v Trstu (1898), a njegova vsebina nam ni znana Skozi sivino trdih razmer, glej, ne izgreši svetle smeri v melanholiji, v dušeči temi, vzpni se kot ogenj preko ovir! Plamen žareč bo presekal temo, kakor zastava bo plapolal, človek bo dvignil obraz od tal, v bodočnost bo stopil z uporno nogo. Naši napori v žrtvi in delu bodo razgibali mrtvo telo, in kar je strto ležalo v pepelu, bo kakor slap vzžuborelo v nebo. Poglejte, drugovi: iz naše moči se novo, bodoče ži/v’jenje budi! II. In kar je enim topo preobilje, je drugim tiha beda in krivica, in s preobiljem luksus in kaprica in meč in plamen, sila in nasilje. A požrtija pri Trimalhijonu z opojnim vinom smrti je končala, in kdor kraljuje danes, je v zatonu, ker pomendrana množica bo vstala. In kar bilo zatrto in steptano in kar bilo teptancem, sužnjem sveto, in kar je v temni ječi nam sijalo, bo s svetlim, zlatim soncem obsijano, in kar nas gnalo v temni čin — prekleto, in vse ostalo bo na vek propalo. III. Iz vseh teh kriz bo vstala nova sila, ki bo življenje preoblikovala, in bo človeku zopčt moč vrnila, in kar bo lažnega, bo v prah steptala. In človek v svesti pravega si cilja (o, zvezda duše mu bo pot kazala) razpel bo v vetru hrepenenja krila in mrtva pesem bode obmolčala. Nobenih norm, zakonov; samo delo kazalo bo človeštvu novo pot, in kamor srce genija hotelo, le tja za njim bo stopal zdravi rod, in v našem delu vstane nova sila, ki svet bo zrušila in dogradila. Nabrežinski kamnarji, Prvi majniški spis slovenskega delavstva je izšel leta 1893. Omenja ga v svojih spominih takratni organizator slovenskega delavstva Ignacij Mihevc. Natisnila ga je tiskarna Philip et Kramer na Dunaju — vsega komaj štiri strani male o-smerke! Pa je kljub temu hudo vznemiril meščanski tabor. ((Slovenec« z dne 29. aprila 1893 pravi, da je «strastveno pisan, roma od roke do roke, v malo vrstah ima dosti, žalostne, k premišljevanju bodrilne vsebi-ne...» In nadaljuje; ((Delavci žugajo s silo. Tudi 1. majnika praznik bodi po njihovem mnenju samo v strah družbi!« To je vse, kar danes vemo o tej prvi posebni majniški poslanici naših delavcev. Videti je, da je bil bolj podoben letaku kot tradicionalnemu majniškemu zborniku z raznovrstno, politično in literarno vsebino. Se manj vemo o drugem majniškem listu, ki je izšel šele leta 1898. Takratni ((Rdeči prapor« piše, da ga je izdala tržaška volilna organizacija, ker so «razmere preprečile stranki izdajo ta-cega spisa«. Vsebine ne o-menja. Nekaj več lahko povemo o majniškem spisu za leto 1899 in o takratni majniški številki ((Rdečega prapora«, v kateri je objavljena Cankarjeva pesem «Svečanost V Varšavi«. To pesem je Cankar napisal pod vplivom dogodkov v Varšavi, ko so odkrili spomenik Miekie-wiczu «v senci carskih bajonetov«. «Narod je mrtev, tam v bajonetov carjevih okvirju na odru okrvavljen leži, ob njem stoje opričniki n špalir ju...« Iz beležke v «Rdečem praporu« posnemamo, da so za majniški spis 1899 prispe-veli pesmi in prozo Zofka Kvedrova (Crna jadra), Vladimir Jelovšek (Iz simfonij), Albin Prepeluh (Klic svobode), Zavrtnik (Akordi) itd. Objavljena je tudi prvič v slovenskem prevo-. du Petofijeva' pesem ((Sanje«. Isti številki je bila priložena alegorična slika na dveh straneh «Slava mujni-ku ljudstva«. Ivan Cankar in Zofka Kvedrova sta prva vidnejša slovenska književnika, ki objavljata svoje sestavke v takratnih delavskih publikacijah. Tudi majniškega spisa za leto 1900 doslej ni bilo mogoče najti. «Rdeči prapor« beleži na kratko le to, da so v njem ((natisnjeni portreti Milieranda. Baudina, Kruegerja in Jouberta, posnetek spomenika Giordana Bruna ter alegorična slika «Mir». Majniški list za 1. 1902 je ohranjen. Prinaša poleg Gorkega povesti ((Jemeljan Pi-Ijaj« (dela M. Gorkega najdemo skoraj v vsakem naslednjem majniškem spisu) tudi tehtni, zgodovinsko pomembni članek Karla Kaut-skega «Slovani ln revolucija«, v katerem spodbija dotlej prevladujoče mnenje v mednarodnem delavskem gibanju o reakcionarni vlogi slovanstva ter dokazuje, da bodo prav Slovani prvi izvedli socialno revolucijo. Se pestrejši so prvomaj-niški spisi za 1. 1903, 1904 in 1905. Sodelavcem se pridružuje Karel Linhart s pomembnim člankom o 1. maju in ženi ter z dragocenimi osebnimi spomini na oba takratna najizrazitejša prvoborca socializma na naših tleh, Franca Železnikarja in Roka Drofenika. Krog sodelavcev, zlasti iz vrst intelektualcev, se le počasi širi. Za 1. maj 1906 je izšla poleg majniškega spisa tudi posebna slavnostna številka idrijskega «Napreja», ki je objavil med drugim znano Aškerčevo «Himno slovenskih heretikov«: nSami popenjumo se na višcvve, kjer naš leskeče se visoki vzor; po strmeu trdem, stezi skaloviti, k resnice solneu romamo navzgorn Socialistični tadnik ((Delavec«, ki je v prejšnjem stoletju edini lahko redno izhajal vej let, je že 189(1 objavil neko drugo Aškerčevo pesem, ki pa je bila skoraj v celoti zaplenjena. Vsebino in pomen nadaljnjih vsakoletnih publikacij močno povzdignejo zlasti črtice, k! jih je Cankar napisal izrecno za majniške spise naših delavcev: ((Kristusova procesija«, motiv, ki ga tudi Blok uporablja po ruski Oktobrski revoluciji v svoji «Dvanaj-storici«, nadalje: »O domo- vina, ti si kakor zdravje« in ((Predmestje« v «Brvem maj- I niku 1908». Tudi Oton Zupančič je sodeloval s pesmimi ((Prebujenje« (Prvi maj-nik 1908) ter ((Kovaška« (Prvi majnik J910). Za 1. 1914 je prispeval tudi Cvetko Golar pesmi: ((Delavec« in ((Nagelj«. Prvo obdobje naših majniških proslav in spisov zaključuje zvezek «1. maj 1917», izšel sredi vojne vihre. V članku »Kvišku srca« beremo: «Ne obupani, temveč ponosni bomo prestopili iz te tragedije človeškega rodu v dneve mirne, ponosni, ker se je izpričala v tej vojni vsa globoka resničnost socializma, ki uči od vsega začetka, da vodi kapitalistično gospodarstvo do nepremostljivih nasprotij, do katastrofe.« Majniški spisi, ki so po prvi svetovni vojni javno izhajali vse do 1. 1929. so pretežno politične vsebine. Za pesmi in povesti ni vej prostora, zato se tudi krog sodelavcev menja. Prevladujejo načelni poudarki, gospodarske in politične analitične razurave, plamteči pozivi na akcije. Kolikor bolj se zaostrujejo notranji boji v novi državi, toliko manj so literarni in toliko bolj organizacijski in borbeni. Slavnostni spis »Prvi maj 1926» je skoraj ves posvečen delavskim političnim težnjam, podoben je bojnemu proglasu. Naperjen je ves »proti zakonu n zaščiti države in proti policijskemu režimu, za popolno svobodo delavskega razreda, za svobodo organiziranja, tiska, govora in štra.ika!« Zahteva, da se postavijo »vsi sedanji in bivši ministri pred ljudsko sodišče« in zaključuje: ((Nobene vojne več! Naše gesld je: združene delavsko-kmečke države Evrone!« To so majski spisi drugega obdobja socialnih bojev v Sloveniji; razlikujejo se od prejšnjih, ker se je čas premaknil, ker se je spremenila podoba sveta, ker so dogodki dozoreli: po dolgi dobi organizacijskega jn vzgojnega dela med ljudstvom je nastopila doba revolucionarnih razpletov za uresničenje najvišjih ciljev, V majniških listih se zgovorno zrcalita ti dve fazi v zgodovini naših delavskih bojev. R. GOLOUH Rodna gruda Glasilo Slovenske izseljenske Matice Ze od nekdaj je mnoge Slovence gnalo v svet — ni bila to želja po pustolovščinah niti ni šlo za u-dobna «krožna potovanja«. Z domače grude, je slovenske ljudi preganjal premajhen zaslužek, dostikrat skoraj lakota, siromaštvo zem- lje, ki ni mogla dajati dovolj za življenje pogosto številnim družinam. Sli so in s svojim znojem pojili tuje dežele. Mnogi so uspeli, pridobili so si toliko, da so zaživeli dostojno življenje. Danes so slovenski izseljenci, taki, ki so še v svoji mladosti živeli v domačih krajih, in taki, katerih očetje in dedje so se preselili v tuje dežele, raztreseni daleč po svetu. Tujina, ki jim je postala druga domovina, je mnoge popolnoma vsrkala vase. Vezi med izseljenci in domovino so bile včasih kaj tesne. Slovenska izseljenska Matica, ki se zanje zanima, jih obvešča o vsem, kar je zanje važno in potrebno, stavi se jim na razpolago ob njihovih obiskih v domovini, pošilja k njim razne umetniške skupine, ki jim prinašajo slovensko pesem in glasbo itd. Zelo koristno delo pa o-pravlja, ko izdaja zanje tudi posebno revijo «Kodna gruda«. Ta revija, ki izhaja sedaj že četrto leto, je precej drugačna kot so ostale slovenske revije- Zdi se nam kar podobna nekaterim revijam, ki izhajajo v A-meriki. Urejena je tako, da mora zanimati tiste, ki ži-ze daleč od domovine. Poleg koristnih obvestil so številni opisi domačih krajev z lepimi slikami, ob katerih se ljudem v tujih deželah pač mora zbuditi želja, da bi prišli domov na obisk Poleg tega se v reviji oglašajo izseljenci sami z dopisi; vmes je še kaka poročna ali podobna priložnostna slika. Seveda je poskrbljeno tudi za prijetno branje, tako da je revija prav prikupna. Slovenski izseljenski Matici gre za «Rodno grudo« vse priznanje in hvaležnost. sod lepo a doma najlepše Z vlaka je stopil mož srednjih let. Obleten je bil v stare hlače in obnošen suknjič. Na glavi je nosil širokokrajen klobuk, v roki je držal črn, povaljan dežnik, na katerega je privezal veliko, rdečo culo, z rumenimi pikami. Stal je na peronu in se ogledoval okrog. Počasi je odkorakal proti izhodu. Službujoči železničar pri vratih ga je vprašal za vozni listek. «Vozni listek? čemu vam bo?* «Toda, gospod! Morate mi izročiti vozni listek. Taki so predpisi*. »Kaj me brigajo vaši predpisi! Mar mislite, da moram izročiti svoj vozni listek vsakemu, ki me zanj vpraša? Pošteno sem ga plačal in zdaj je moj. Nikomur ga ne dam. Kupite si ga, če si tako želite vozni listek!* Mož se je obrnil in hotel oditi. Toda železničar ga je potegnil nazaj. «Ne morem vas pustiti, da odidete, če mi prej ne izročite voznega listka. Razumite me! Taki so predpisi...* «Pojdite mi s poti! Mudi se mi!» Odvrnil ga je s svojo močno, žuljavo roko in stopil na cesto. Močno sonce mu je sijalo v obraz. Vroče je bilo. Mož je brezbrižno prekoračil cesto. Ni se zmenil za avtomobile, ki so švigali okrog njega. Kmalu pa bi drago plačal svojo brezbrižnost. Na asfaltu so zahreščala kolesa in tik pred njim se je ustavil velik avto. Mož je temno pogledal šoferja in se razjezil: «čemu ne gledate, kod peljete to vašo staro škatlo? Lahko bi me še povozili. Sram vas’bodi!* šofer mu je hotel odvrniti, toda mož ga ni poslušal. Odkorakal je naprej. Stopil je na tramvaj, ki pa je bil nabito poln. S težavo se Je prerinil do sprevodnika. «Koliko stane listek do zadnje postaje?* je vprašal. »Petindvajset lir!* »In do predzadnje?* »Petindvajset lir!» »Kako? Do zadnje ali do predzadnje... vse ena cena?* »Seveda, gospod!* «A, tako! In jaz bi moral prav toliko plačati, če se peljem samo do predzadnje postaje kot oni, ki se peljejo do zadnje? Veste, gospod, to je pa že nesramno. Raje izstopim s tramvaja in grem peš!* Mož je šel mimo začudenega sprevodnika in se prerival k izhodu. Robato je odrival ljudi, ki so stali pred njim, jim stopal na noge, jih vlekel za suknjiče, da so se mu umaknili. Prišel je do izhoda. Toda tam, čisto pri vratih, je stala stara ženica in se pogovarjala s svojo sosedo. Mož se je pomišljal. Saj ni mogel kar tako odriniti stare mamke, zato je kolikor mogoče vljudno vprašal. «Mamka, kaj izstopite na prihodnji postaji?* žen'ca se ni zmenila za njegovo vprašanje. Kar naprej Je klepetala. Naš znanec je ponovil svoje vprašanje, toda ona se ni zganila. Možakar se je nestrpno prestopal, še enkrat je vprašal: «Prosim, boste izstopili na prihodnji postaji:?* Nič. ženica ga ni slišala, tako živo je bila zapletena v svoj pogovor. Tramvaj se je ustavil, vrata so se odprla. Mož je porinil zenico vstran :n skočil s tramvaja. Tedaj pa se je stara ženica zga- nila in zavpila za njim: »Ti grdi nesramnež in neotesanec! Kje pa ste pustili oliko, da tako ravnate s staro ženo? Sram vas bodi, sram...*. Mož je zmignil z rameni in stopal dalje. Prišel je do lepe in velike hiše. Po marmornatih stopnicah se je povzpel do tretjega nadstropja. Pozvonil je. Odprla mu je mlada služkinja: »Želite, gospod?* »Jaz sem Jaka Postreha. Tu stanuje moja hčerka...* Jaka je stopil v predsobo in odstorkljal v svojih ogromnih gojzarjih po bleščečem parketu. »Za božjo voljo, gospod, stopite na cunje! Saj boste umazali vse parkete! Če vas gospa vidi...*. Toda »gospa* ga je že zagledala. Stekla mu je naproti in ga objela: »Očka moj! Kako sem vesela, da si prišel. Vendar si se odločil po tolikem casu. Kako sem vesela, oh, ko bi ti vedel...* je gostolela... Jaka Postreha je sedel za belo pogrnjeno mizo h kosilu. V skodelici ob svojem krožniku je opazil brezbarvno tekočino. »To naj bi bila juha?* je pomislil, »Čudno, take juhe pa še nisem jedel. Najbrž jedo tako v mestu. Hill...*. Vzel je žlico ln zajel iz skodelice. »Toda, očka! To vendar ni juha! Kaj ne vidiš, da je v skodelici voda, da po obedu vanjo pomočimo u-mazane prste... ga je o-pomnila hčerka. Jaka Postreha je ves zmeden pogledal svojo hčerko. Kaj takega si ne bi nikdar mislil. Voda za umivanje umazanih in Tatjana Uršič mastnih prstov... in on jo je vzel za juho. Smešno! Bilo je že pozno, toda Jaka ni mogel spati. Nemirno se je preobračal po postelji, ki je bila premehka zanj. In ta pernica... Kako ga je težila kot bi bila polna kamenja in ne gosjega perja. Bolj kot kdajkoli si je želel svojega doma, svojih pašnikov in neomejene svobode. Saj nič ne reče: pri hčerki v mestu je lepo, pa kaj... Hoditi moraš po cunjah, da se ti vrti v glavi, ko se drsaš po svetlih parketih; jesti moraš 7, desetimi vrstami vilic in nožev take reči, da si po njih bolj lačen kot sit. In potem... tista juha, ki ni bila juha, ampak voda, da si v njej umiješ prste. Ne, tega ne bi vzdržal več kot en dan, zato se je Jaka odločil: «Domov pa j dem!» Vstal je, se oblekel, napisal hčerki listek in tiho zapustil mestno hišo. Stopil je na cesto in se zazrl v zvezdnato nebo. Nasmehnil se ie. Pomežiknil je luni: »Saj me razumeš! Tu ne hi mogel živeti. Vse Je preveč narejeno, nič preprostega ni več v teh ljudeh. Zato sem jim tuj, zato jih ne razumem, zato si želim domov. Le pojdiva! Pospremi me! Kaj naj bi še tu počela?* Jaka Postreha se je obrnil in šel proti postaji. Luna se je smejala s svojimi polnimi lici in kadarkoli se je Jaka ozrl nanjo, je videl, da mu sledi proti lepšemu in preprostejšemu življenju, kjer ne poznajo pološčenih parke-tov in skledic z vodo, namesto z juho, kjer je človek del proste narave, ne pa naučena lutka. iffiili * jpi Spomladansko sonce Je privabilo prvo skupino deklet, fantov in otrok iz Pariza na lepo portoroško obalo, mMimmnHiMMKMinHHiniiinmHiiMiHiiiiiuMniiiHuiiiiiiiiHUMilliinuiHiiHuiMilniHiiiiiiiiniiuillHliiMMiiii Ob 6. št. «Literarnih vaj» «Literarne vaje» se po obsegu in čedni zunanji obliki kar lepo uvrščajo med slovenske revije - Nekaj kritičnih pripomb »Literarne vajet to ie bliža osmega letnika. Ni primera, da bi med slovenskimi dijaškimi listi kateri dosegel tolikšno «starost*; mislimo med tistimi lis ti, ki to jih dijaki sami pisali, ne pa med listi, ki so bili dijakom namenjeni, a pisali to jih drugi, kot n. pr. «Mentor». Bes je, da tudi pri »Literarnih vajah« deloma sodelujejo profesorji. Kar pa daje listu kontinuiteto in kar mu pravzaprav zagotavlja ob. stoj kljub menjavajočim se generacijam v šoli, ki pač niso vedno enako iniciativne, je dejstvo, da je pri listu vodstvo v rokah profesorjev. Tako se »Literarne vajet po svoji tedni zunanji obliki in tudi po obsegu kar lepo uvr- ščajo med slovenske revije. Pred časom smo prejeli šesto številko letošnjega letnika. Naslovno stran krasi dvobarvni linorez, delo Edvarda Žerjala iz II. razr. višje realne gimnazije. Sploh so naslovne strani letošnjih številk zelo lepe, za kar gre priznanje prof. Avgustu Černigoju, ki skrbi za opremo, kakor tudi mladim umetnikom, ki prispe, vajo svoje izdelke za lepšo zunanjo podobo revije. V šesti številki sodelujejo s prispevki iz likovne umetnosti še Adelija Spekonja, katere velika noč pa nosi že letnico 1954, nato Sergej Pertot, Franc Žerjal, Anamarija Metlika ter Daria Luisi. Med njimi je o-pazna razlika, vendar jih vse druži enotna tehnika. In prav tu bi si želeli malo več raznolikosti. Medtem ko so včasih polnili strani «Literarnih vaju prispevki nižješolcev, je sedaj v tem pogledu precej drugače, saj so v šesti številki, ki jo imamo v rokah, le trije prispevki dijakinj iz III. razreda nižje gimnazije, vsi ostali avtorji pa so že iz realne in klasične gimnazije, s trgovske akademije ali z učiteljišča. Ce pokažejo mladi pisatelji in pesniki, da jim je jezik dovolj lep in tekoč, da so sposobni izražati svoje misli in to celo v daljšem razpletu, da znajo dati svojim opisom sočnost in če se pokažejo, da imajo dobro razvit dar o- ZANIMIVO POTOVANJE PO DIVJI. A LEPI LAPONSKI Vlak se je moral nenadoma ustaviti ker so se na progi 40 Laponska je dežela, kjer vlada pol leta neprenehna svetloba, zato pa pozimi prebivalci ne vidijo sonca Po drugi svetovni vojni se je zelo povečalo število ljudi, ki so začeli potovati po vse mogočih krajih in deželah. Kdor več zmore, si privošči letalo ali svoj avtomobil, drugi se vozijo z vlakom; mnogo mladih ljudi pa si pomaga kar z avto-stopom. Jaz, ki že kar nekam lezem v leta, sem si za svojo poletno potovanje na Švedsko izbral kar vlak. Za danes ne bom opisoval Švedske same, ali Stockholma glavnega mesta te raz-sežne dežele, temveč b' hotel povedati nekaj o pokrajini katere prebivalci živijo skoraj vse poletje v nenehni dnevni svetlobi, zato pa seveda v zimskem času skoraj v neprenehni temi, ker ne vidijo sonca. Mislim, da bo že vsak či-tatelj« uganil, o kateri deželi nameravam pisati. To je Laponska, ki leži prav na severnem delu Evrope. Laponska se deli v štiri dele. Finnmarcken z 48.103 kv. km površine in s Sever, rtom pripada Norveški. Fincem pripada vsa visoka ravan Suola Selka; medtem ko je severni del Kolškega polotoka pod Sovjetsko zvezo. Ozemlje na jugu, ki je del Švedske, se imenuje Lappland. Glavno mesto Lapplanda je Kiruna, ki šteje okoli 25 tisoč prebivalcev. To mesto je bilo proglašeno za glavno mesto Laponske leta 1900. Vse na okoli tega mesta so veliki rudniki, kjer kopljejo najboljšo železno rudo v Evropi- Večina tujcev, ki pride na Švedsko, se ustavi v Stockholmu, v Uppsali, v Goete-borgu ali kateremkoli mestu južne Švedske. Rekel bi, da si ne upajo iti v brezkončne laponske pustinje, v katerih si v tesnem stiku s prelepo naravo, pa na.i bo v zimskem ali poletnem času. Res je, da je pot zelo dolga in naporna, ampak kadar si v srcu te dežele, si zares presenečen. Sever Skandinavije je ostal še neoskrunjen, ker se ga vsi nekam bojijo. Ne le pozimi, ko je zelo mrzlo, ampak tudi poleti, je v tem kraju malo turistov. In vendar imaš v teh krajih krasne turistične predele. Kaj je lepšega in zanimivejšega za našega človeka, kot videti, kako sonce mesece in mesece skoraj ne zatone? Bil sem v krasnem nanovo urejenem hotelu v Abisko nekaj lllllUlIžMllIlllllHlllllinMMMMIMlIHMHIMMIMHMMIIIIMIIMMHMIMMMHIHMIlimHMIHHHMHMMMMHMIIMMimMMMUMMIMIIMMMm Lepa številka «Galeba» 5. številka priljubljenega mladinskega lista prinaša , za naše mlade čitatelje zelo primernega čtiva Pred velikonočnimi počitnicami je naše šolarike obiskala nova, 5. številka letošnjega »Galeba«, ici prinaša na svojih 24 straneh obilo lepega in za naše mlade čitatelje zelo primernega čtiva. Prva stran je posvečena pomladi z dvema pesmicama, Medičevo »V predpomladi» in Gorinškovo »Vesno«, ki ju )e zelo lepo ilustrirala Sonja Bn-dalova. Fran Milčinski nadaljuje svoje zgodbe o kraljeviču Marku s tretjim poglavjem »Vila Ravijojle« (ilustriral M, Bambič), nato pa sledita dve kratki velikonočni pesmici Fr. Skalarja in Karla Široka, kateri je skupno z Gorinškovo zgodbo »Drugo mater si ji želel» in pesmico eSaljivka* ilustriral Milko Bambič, Golarjevi pesmici «Miška dela zobček« pa je dodala ljubko risbico S, Buila-lova. Prav prikupno in resnično zgodbico o Guštu z Višaje, ki je bil prani umetnik v žvižganju, je pod naslovom »Pa ga je ugnal« objavil S. Andol-šek, Bogdan Grom pa ji je narisal dve. na moč posrečeni ilustraciji prekanjenega »žviž-gavca«. Robert Hlavatv je ilustriral tekst »Razgovor dveh sosed« o tem, kako so njuni otroci prestali zimo. Isti u-metnik je ilustriral tudi ru» sko pravljico o «Lisici z bisago« ter športne zanimivosti, ki seznanjajo mlade športnike s hitrostjo, ki jo dosegajo tekmovalci v raznih športih. Ribičičeva Frice in Frače sta za sedaj končald s svojimi junaškimi podvigi, kar pa naj male čitatelje prav nič ne moti, saj ju dostojno zamenjujeta že nekaj številk sem Kid in Joe. Ce omenimo še Fr. Erjavca kratko basen o gosi, Skalarjevo uspavanko »Nina na-na», celo vrsto dopisov »Galebovih« prijateljev ter rubriko za bistre glave, potem smo povedali vse, kar je moč najti v tej štetulki. Kdor pn hoče vse to, kar smo tu naoedli, tudi prečitati, naj seveda čim-prej seže po njej in mu ne bo žal. kilometrov severno od Ki-rune. Po večerji sem skupaj z drugimi gosti različnih narodnosti sedel pri oknu v velikem salonu. Ob 11. uri zvečer sem še bral časopise pri sončni svetlobi, ki seveda ob tisti uri in v času, ko sem bil tam, bilo je v avgustu — ni bila ravno močna. Nekaj čez polnoč se je stemnilo, ampak v jasni noči sem imel vtis, da je vse naokoli na obzorju polno srebra. Vse se je kar bleščalo do pol treh zjutraj, ko se je že pričel novi dan, in ko je nebo okoli Toernetraskega jezera postalo zlatordeče barve. Bil sem v brzem vlaku »Nord Pillen*. ki je hitel skozi golo tundro. Na levi in na desni strani smo puščali za seboj mala jezera in hribe, ki v tej deželi niso ravno visoki, razen Kebnekaise, Akavare, Sa-rektjakko in Partefjallet, ki so nekaj čez dva tisoč metrov visoki. Kar naenkrat se je vlak ustavil sredi pustinje in vsi potniki so se spraševali, kaj se je zgodilo. Zato so vsi hiteli k oknom. Meni seveda ni bilo to treba, ker že tako vedno tičim pri oknu, Z velikim veseljem sem prvič v svojem življenju videl čredo severnih jelenov, ki so se mirno pasli prav na sredi proge. Strojnik in nekateri sprevodniki so morali stopiti z vlaka ter zapoditi te lepe in pogumne živali, da bi lahko nadaljevali pot. V starih časih je v teh krajih živelo mnogo severnih jelenov, sedaj pa jih je manj. Zato oblasti pazijo na te živali, ki so zelo pomembne za Laponce. Severni jelen živi udomačen v velikih čredah. Na vratu ima majhno grivo, dlaka je rdečerjava in postane pozimi temnosiva. Na glavi ima veliko rogovje s parožki. Samica - košuta nima rogov. Jelenovo rogovje odpade vsako leto v začetku februarja. Samec se pari z več, košutami konec avgusta; košuta pa nosi Štirideset tednov. Domači severni jelen služi Laponcu za vprežno živino ter ga oskrbuje tudi z mesom, s kožo in zelo dobrim mlekom, Laponcev je zelo malo. Računajo, da jih je še vseh skupaj okoli 30.000. Več kot skandinavske je Laponcev finskougrijske skupine. U-kvarjajo se z rejo severnih jelenov, z lovom in ribolovom. Zdi se, da izvirajo iz Azije, kakor nam kaže njihova nizka postava, rjavo-rumenkasta barva njihove kože, široki obraz in izbokle ličnice. Njihovo življenje je nenavadno nemirno in so zato pogumni v boju z medvedi, volkovi in tatovi severnih jelenov. Črede severnih jelenov, ki so njihovo bogastvo, gonijo skozi tri dežele na skrajnem severnem koncu Evrope. Nekateri se stalno naselijo, večina pa so še sedaj nomadi in živijo po šotorih ter se neprenehoma bore z divjo ali prelepo naravo. MARIO MAGAJNA NOVA ZANIMIVA KNJIGA Kragulje gnezdo letečega Kranjca Ludvika Stariča, tega slovitega slovenskega dirkača, motociklista in svetovnega prvaka iz časov med obema vojnama, smo spoznali lani tudi kot pisatelja. Založba Mladinska knjiga je namreč izdala knjigo njegovih spominov z domačih in tujih dirkališč. Knjiga, ki je izšla pod naslovom «Leteči Kranjec*, je vzbudila veliko zanimanja. Pri vseh bralcih, posebno pri mladini, je zanimivo opisovanje doživljajev na motornih dirkah postalo izredno priljubljeno. Zdaj pa je Ludvik Starič izdal svojo drugo knjigo «Kra_ gulje gnezdo*. V tej knjigi se nam slavni dirkač predstavlja kot pilot. Malokomu je bilo znano, da se je slavni motociklistični dirkač že leta 1927 seznanil z letalstvom. V času med obema vojnama je postal najprej jadralni letalec, kasneje pa še motorni pilot. In kot športni pilot se Starič udejstvuje tudi po osvoboditvi. V knjigi »Kragulje gnezdo*, ki jo je prav tako kot prvo knjigo izdala Mladinska knjiga, je Starič zbral svoje spomine o doživetjih pilota. V e-najisti-h poglavjih nam Starič zanimivo opisuje svoje najraz. 1'čnejše doživljaje in uspehe v letalstvu. Laponec v narodni noši v Tjallasenu. MiiiimitiHitiiliHfiMimiiintititiifiiitiitilitifimftHiiiimmHMiHfiimitiiHMHHliiiMiiiiiiHimiiiiiMiiiiiHMliiuiHMimiiiimiiliiimiiliMHititiiiitiiiuiiiilimlliiiilliiliuiiimtliiimiiiiiHMtimliill FILATELISTIČNE^ Nove znamke republike Nikarague novi neprijetni mednarodni spori pazovanja, potem od njih res ni treba več zahtevati. Onstran teh meja se namreč že pričenja stopnja, ki daje potrdilo za vstop v krog tistih, ki pričenjajo resno misliti na literarno delo. Ne bi se hoteli prenagliti v sodbah, vendar se pa zdi, da se tak že javlja tudi med bivšimi ali Pa še sedanjimi sodelavci »Literarnih vaj«. Pri branju posameznih pri-spevkov je tako v izbiri motivov kot v sami obdelavi dostikrat, močno občutna razlika. Pri nekaterih sodelavcih imamo res opravka s suho kroniko, drugod pa je celo pripovedovanje nepomembnosti nekako privzdignjeno, tako da ga kar radi beremo. Nekatere nerodnosti bi pa moral urednikov svinčnik odstraniti; čudno se n. pr. sliši, če kdo govori o polčasih glasbene produkcije. Sicer verjamemo, da je urednik že imel mnogo dela pred, objavo Pfl“ spevkov, vendar pa bi btla potrebna še večja strogost zlasti v stilistiki. Ponekod se tudi vse preveč brezskrbno uporabljajo tuje besede, ki si niso še niti pridobile oznake »tujke«. V tej številki se konča daljši prispevek »Na svidenje, Trst!« Ne omenjamo ga posebej zaradi njegovih umetniških vrlin ali pomanjkljivosti. Ob njem nam . le prihaja na misel, da smo v «Literarnih vajah» zaman pričakovali *** stavkovj jci bi slavili junaška dejanja iz naše bližnje eg°-dorine. iz borbe proti vsakovrstnim zatiralcem in okupatorjem. In naši dijaki bi !>°' tevo znali take stvari napisati. Mislili smo, da hočejo pač »Literarne vaje» varim voziti — po sredi, izogibajo se vsake »politike«, čeprav smo v državi, kjer je odporniškemu gibanju posvečen celo P°' seben praznik, 25. april. Tega nismo odobravali, vendar tu 1 vi smo o tem govorili. Moen nas torej čudi, če se v »1,te' rarnih vajah« sedaj lahko P’ še, da je kdo »bežal pred krivico«, ko gre za begunca ^ Jugoslavije. In pravica 1 »zakleta kraljična, ki -'P* zanj in za njegov narod«. In C* pogledali v prejšnjo števil d bi našli n. pr. tnjvi-ju ----- besede: tPosta do kaj brezdomci iz ljubezni T0Z- ostal Nikaragua, mala republika v Srednji Ameriki, izdaja kot vse ostale države v tem delu sveta svoje pisane znamke. Vendar pa so znamke v Ni-karagui nekaj posebnega. Kadar poštno ministrstvo naznani izid nove znamke, se domačini pripravljajo na najslabše. Domačini pravijo: »Znamke so večkrat škodovale naši republiki. Nesreče države so odvisne samo od znamk. Nova znamka je zagotovljena nesreča* Pred mnogimi leti je neka znamka te državice skoro sprožila vojno. Ta znamka je namreč prikazovala zemljevid države, v katere mejah je bila označena tudi pokrajina, ki je last Hondurasa (približno tako kot italijanske televizijske znamke, ki so označevale v mejah republike tudi Istro). Ta pokrajina ima svojo zgodo, vino. Honduras in Nikaragua se kregata že sto let za ta košček zemlje, ki je poznan v celi Latinski Ameriki kot «territorio en litigio*. V preteklosti so skušaii rešiti ta problem z najrazličnejšimi pripomočki, a pokrajina je o-stala nestalna. Seveda je Honduras ostro protestiral proti tej znamki in,kmalu bi prišlo do vojne. Nikaragua je republika v Srednji Ameriki, kateri na- sprotujejo vse sosedne repub- ge strani je Lesseps, ki je bil Ficko piše Dragi pri Morski! Pov Sod govo Rijo od pla Ninske Rože. Tudi Pepi Bombardina. Meni je pravil: »Ja, ja! Niso vervali, niso, da taka roza strašansko počasi rase in daje saldo Delikat. Posebno lete ob Morju, koje Suša in ni tiste Rose kot na Planini, ki je nje Dom, rase se bol po časi. E, ki je vre, ko so jo sjali tam pri ma Tiči. Sem tudi jest po Magal. A sose jim smejali in jih dražli: No, kije Roža, kije Cvet in kije Sad, še Bile ni, kaj boste vi! A od ma Tiče: Saj ni Goba, in ni Slak! po Trpite! Vi nečko govo Rite, nas pa Delat pustite! In zdaj je zrasla. Je se zelena še ni zrela, ko je tako rumena. A Zdaj jo hvaljo tudi tisti, ki sose smejali: No, ste vidli Našo Rožo? Ja, ja!« Ali meni ne stojte pravit od Rože, jo poznam, ki je el Vira od mo dnov, in je res Pridna in Kokola in Strašno lepo poje, ko Slavček ali ko Lugr, in je piščanc. To je čudno. Je Igra Narave? In re Nato koder Mac ni noben piščanc, pa je tudi Priden pri pla Ninski Rozi: A Lukešov joško! Ta, ta je šele priden! «Tako je Kokolo tisti joško«, je rekla Linča z Rebide, «tako lepo Poje, in vse kar pove, je tako grozno Smešno, in pleše ko Fr-lek/» A ko bi neblo ko Bala, kije Vse s frdirbano Nogo panal, daso vse «Zjale pozable na Žlikrofe» in nečko p ko Bala zjale. In vsi Drugi tudi! Tone Sapa je pravil: «Tam v Istri paso kmetje res Nazaj, bol ko mi. Se ben vidi, da jih je treba se dosti pod Učit, in imajo vsi vsak Dan Solo in pre Davanja in Knige in bro Sure, in nečko jim morja kazat kako se sadi in Seje in kopa in škro/i. Kdaj smo mi vre to znali! Se ranek Nono seje navadil od sojga nonota in še zdaj tisto znamo. Zemla je zmerom tista, dragi moj!« Zdaj ne znan, čeje Tone Sapa mislil zares, ali... In tista na Taša s Sežane, kise nič ne zgane, da ni s Krasa še nobenga Glasa! Pa je tako reč delala, dabo Ona po Kazala, kako se more Pisat inda bojo vsi kraski Bubci meni Pisali od Vseh Krajov. Tudi s Trsta! Vre sen se bal kam bom stavil tolko pisem. In zdaj pa Nič! Sose morbit ustrašil, koso vidli, da tudi oni delajo Napake? No, bom videl, kaj bo! Te pozdravla FICKO like zaradi njenega diktatorskega režima in zaradi njenih imperialističnih teženj. Ostra nasprotja obstajajo tudi med Kostariko in Nikaraguo. Pred leti so v Nikaragui izdali znamko, na kateri je bilo prikazano vojno letalo. Kostarika je takoj protestirala in mobilizirala, češ ta znamka je bila znak imperializma Nikarague, ki ima toliko vojnih letal, da jih lahko prikazuje celo na znamkah. Tudi v tem primeru bi kmalu prišlo do vojne. Ko so Američani sklenili, da je treba zgraditi prekop med Atlantikom in Tihim oceanom, so bili na razpolago trije načrti: prekop skozi Mehiko, skozi Nikaraguo in skozi Panamo. Ostre polemike so se vnele ne samo v Ameriki, marveč tudi v Evropi. Strokovnjaki so kmalu odpravili kandidaturo Mehike: ostali sta samo Nikaragua in Panama. Načrt prekopa skozi Nikaraguo ja bil najlažji. Bilo bi dovolj izkopati 17-kilometrski prekop na pacifiški obali do velikega jezera, ki je dolgo kar 9li kilometrov in nato omogočiti plovbo po reki San Juan do Atlantskega oceana. Poleg tega ,je bil ta prekop mnogo bližji ameriškim oporiščem v Kaliforniji in v Mehiškem za-ilvu, čeprav bi bil daljši od Panamskega. Logično je, da sta obe vladi vložili vse svoje politične sposobnosti v to, da bi prekop šel .po njih • ozemlju. Nikara-I guanci so se obrnili na pomoč k francoskemu cesarju Napoleonu III., ki jim je obljubil vso pomoč, a ki ni mogel te pomoči izpolniti, ker je imel druge skrbi po glavi. Z a i. maj « INTEREUROPA MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT — KOPER Izvršuje mednarodno ln lokalno špedicijo, carinske ln posredniške posle, shranjuje blago v lastnih skladiščih, izvršuje orevoze vsakovrstnega blaga ’ lastnimi ali izposojenimi prevoznimi sredstvi v inozemstvu S svojimi poslovalnicami v: BEOGRADU Telefon Štev. 20-631, 32-226 ZAGREBU in tuzemstvu. na REKI V LJUBLJANI MARIBORU SEŽANI KOZINI PODGORJU NOVI GORICI In PREVALJU 36-260 27-11 30-170 34-80 50 10 4 čestita vsem svojim klientom za praznik dela J. maj Delovni kolekliv tovarne motornih koles TOMOS KOPER čestita vsem delovnim ljudem za mednarodni praznik dela I. MAJ Cloriško-beneski dnevnik Danes 1. maj, praznik delovnih ljudi Na Goriš s hudo borbo soupada kovinarjev Delavska zbornica organizira zborovanja v Gorici, Gradiški in v Tržiču - Doberdobska godba na pihala bo igrala na plesišču v Rubijah Delavska zbornica za gorsko pokrajino je ob 1. maju naslovila na prebivalstvo sledeč! poziv. «Obletnica 1. maja se letaš proslavlja prav na dan, ko bojuje delavski razred Tržiča in njegove okolice že 56. dan hudo sindikalno borbo, ki nima primere v zgodovini goričkega delavskega gibanja. iZaradi tega dejstva ima proslava 1- maja letos posebni značaj za delavce Tržiča in za ves delavski razred v pokrajini. Izvršni odbor Delavske zbornice je organiziral v pilcrajini^ proslave praznika dela in delavcev ter zborovanja in manifestacije v Gradiški, Gorici, Gradežu in še posebej v Tržiču prav zaradi tega, da prikaže dim večjemu številu prebivalcev pokrajine ppmen isiAdikalne borbe, ki se vodi v- CRDA v Tržiču. ! Meščani, delavci in delav- Enotno prisostvujte proslavam 1. maja, ki jih organizira Delavska zbornica: ta dan poudarite svojo voljo po razvoju in demokratični obnovi; podpirajte in krepite Konfederalno delavsko zbornico, ki je najvažnejše sredstvo, da se dosežejo novi uspehi na poti sindikalne enotnosti in civilnega napredka v naši pokrajini in v državi*. Ob mednarodnem prazniku dela 1. maju Delavska zbornica v Gorici obvešča, da bodo v raznih krajih naše pokrajine sledeče proslave in prireditve: v Gorici bo na Telovadnem trgu ob 10.30 govoril o pomenu praznika poslanec Vitto-rio Marangone; v Gradiški bo ob 9.30 tradicionalni prvomajski sprevod; zbranim bo ob 10.30 govori! Fernando Vecchi od osrednjega vodstva Delavske zbornice; ke goriške pokrajine! Gospodarsko poročilo >rqny nske ibormce M marcu zastoj proizvodnje v ladjedelniški industriji h" — ” Kriza v prehramben' industriji, kjer je pnšo tudi do odpustov • Napredek v stavbarstvu m rrtoprevofmšlvu ilz zadnjega mesečnega poročila goriške trgovinske zbor-njce o gospodarskem stanju smo lahko ugotovili, da je prišlo na industrijskem sektorju do precejšnjega zastoja, pjedvsem kar zadeva ladje-dfelniško industrijo. Kot le žgano, stavkajo električni vo rilci že 56 dni in te se je nedvomno odrazilo na vseh sektorjih dela ladjedelniškega oddelka CRDA v Tržiču; zastoja po poročilu ni bilo v elektromehaničnem in železniškem oddelku. V tekstilni iijdustriji je položaj nespremenjen, predvsem v proizvodnji bombaža. V metalmehanič-ni injiustrii i je še vedno odprto vprašanje krize v proizvodnji odnosno prodaji kovinske embalaže. Zadovoljiv je položaj v lesni industriji, kjer s® je povečala proizvodnja parketov in furnirja. Precej nestabilen in negativen je položaj v prehrambeni industriji, ki je kot v ostalih predelih države zabeležila občuten padec. Pred-vsem je bilo to opazno v podjetjih slaščic in keksov proste cone, kjer je prišlo tudi do odpustov delovne sile. Ker se je stavbena industrija precej razmahnila, je to pozitivno vplivalo tudi na av-toprevozništvo, ki je v marcu doseglo precejšen razve). Na področju turizma vlada še vedno zastoj. ------- Mladenka iz Dreke v čedadsko bolnico Med delom si je ranila levo nogo 17-letna Adele Dres-cig iz Dreke. Odpeljali so jo v čedadsko bolnišnico, kjer so ji nudili zdravniško pomoč. «» ------ Dve aretaciji bratcev vinske kapljice Agenti letečega oddelKa goriške policije so predvčerajšnjim aretirali 43-letno Mario Cladini iz Raštela 32. katero je goriški pretor zaradi vi- njenega stanja v javnem lokalu obsodil pred dnevi na 15 dni zapora. Drugi aretiranec je bil 60-letni Carlo Massari z bivališčem v goriški hiralnici, katerega so agenti našli močno vinjenega v ljudskem vrtu na Korzu Verdi- «»------- Slaba igra Juventinc proti Sangiorgini Standreška Juventina je v nedeljo pokazala v San Gior-giu eno najslabših >ger letošnjega prvenstva. Lahko b' rekii, da so se igralci ze v samem začetku igre odrekli i-granju. Samo na tak način si lahko razložimo hud poraz 7:0 proti moštvu Sangiorgine. Nihče ni predvideval tako hudega poraza, kajti Sangiorgina je bila samo za tri to^ke pred Juventino, ki jih je imela 27. Sangiorgina se je po nedeljski tekmi z 32 točkami povzpela nu častno tretje mesto na lestvici. Upamo, da poraz ne bo moralno vplival na dobro enajdorico iz Standreza, ki je mod letošnjim phven-stvom čestokrat pokazala izredno dobro in inteligentno igro, ampak da bo izkoristila zadnje tekme Zato, da si popravi svoj plasma. Juventina ;e nastopila s sledečo po.tavo: Sirk; Picelli, Preccher; Re, Valussi, Tabaj: Dario, Grabba, Zanattini, Vižintin, Ferfolja. v Tržiču bo ob 10.30 n« Trgu republike zborovanje, na katerem bo govoril zastopnik lokalne Delavske zbornice; V Gradežu bo ob 10.30 tudi zborovanje kmetov, katerim bo spregovoril Eligio Simsig; popoldne pa bosta dve zabavni prireditvi, in sicer v gostilni Mozetič v Rubijah, kjer bo igrala godba na pihala iz Doberdoba in pa v Krminu, kjer bo ples na letnem kotalkališču. Novi prefekt prispel v Gorico Predvčerajšnjim je prispel iz Barija v Gorico novi goriški prefekt dr, Giacinto Ni-tri, ki bo nastopil novo službeno mesto danes 1. maja. Slaba poštna služba v občini Št. Lenart Ze skoraj eno leto se prebivalstvo vasi Utana in Kravarja iz šentlenartske občine pritožuje zaradi skrajno zanemarjenega dostavljanja pošte. Kljub temu pritožbe prebivalstva in tiska niso zalegle. Pošta prihaja še vedno z zamudo, kar povzroča upravičeno nezadovoljstvo. Upati je, da se bo po tolikem času IHlIllllNllUfllllllHIIIIIIIMIIIIIIlItlllllllllllHIII — KINO — CORSO. 14.00: ((Prepovedani planet*, v cinemascopu, igra Walter Pitgeon. VERDI. 14.30: ((Imperij sonca*, dokumentarni film. VITTOR1A. 15.00: »Dvoboj na Mississipiju*, L. Baxter, v barvah. CENTRALE 15.00: ((Zadnja noč don Juana*, C. Danova, v barvah. MODERNO. 15.00: «Bob Roy tolovaj iz Škotske*. vprašanje rešilo in enkrat za vedno spravilo z dnevnega reda. 20 milijonov lir za vodovod vzh.Furlanije Na seji upravnega odbora CAFO v Gradiški so odobrili načrte za gradnjo vodovodnega omrežja v Farri, Verzi, Romansu, Villessu in Gradiški, Za tretji del gradnje vodovodnega omrežja vzhodne Furlanije bodo potrošili 20 milijonov lir. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO! V nedeljo tombola Zelenega križa Prva nagrada bo 60.000 lir V primeru slabega vremena bo tombola prihodnjo nedeljo Goriški Zeleni križ skuša z raznimi akcijami modernizirati svoje usluge goriškim občanom in ojačiti prevozniško službo ponesrečenih na cesti, doma ali na delu. Za slednje si je ta dobrodelna ustanova umislila članstvo v podjetjih, v katerih se več ali manj pogosto dogajajo nesreče na delu. Vsako podjetje bo plačalo določeno letno članarino, s katero bo imelo zajamčen brezplačen prevoz ponesrečenih uslužbencev v bolnišnice. Mnogo goriških podjetij se je že odzvalo povabilu ZK in upati je, da se bo njegova zamisel kmalu popol. noma uresničila. Za povečanje prometnega parka in kritje drugih stroškov je ustanova sklenila tudi organizirati posebno prireditev, ki hi privabila večje število ljudi. Tako bo v nedeljo 5. maja zvečer ob 20. uri na Travniku velika nočna tombola, h kateri vabi ZK vse meščane in okoličane. Pr va tombola bo znašala 60000 lir, druga 10.000 lir, «cinqui-na» pa 30.000 lir. III Hill Hill IIIIII Hill IIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllMllllll|l|lllllllM4IIIIMIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII V Njivicah zaključeno snemanje ^Slo v o od orožja» Umetniško in tehniško osebje odpotovalo v Rim • Prebivalci Njivic bi iz ekonomskih razlogov želeli, da bi ekipa še nadalje ostala Filmska ekipa Davida O’ Selznicka je v Njivicah zaključila snemanje nekaterih množičnih prizorov iz filma »Slovo od orožja*. Približno mesec dni so se številni tehniki in nekateri izmed glavnih igralcev, R. Hudson, J. Jones, B’ranco Interlenghi zadrževali v Njivicah; z njimi so nastopili v raznih seveda predvsem množičnih scenah številni domačini iz Njivic, ki so za svoje sodelovanje v filmu prejemali dnevno po 1.700 lir, kar je za prebivalstvo tega dokaj siromašnega kraja Benečije že lepa vsota. Vsekakor bo statistom in statistkam žal, da se je vodstvo ekipe odločilo, da nadaljuje s snemanjem množičnih scen v okolici Rima, ker jim je s tem odpadel dober zaslužek. Verjetno bodo vsi ne- llllimillllllllimilllllllllMIiHIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIMIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIJIIIMM Vprašanje Beneške Slovenije Potrebna je b na progi Stupica-Videm Avtobus se zaradi pošte pre-dolgo ustavlja v Sanguarzu Prebivalci Nadiške doline, ki se vozijo z avtobusi na progi Stupica - Videm in o-bratno, so že večkrat izrazili nezadovoljstvo zaradi predolgega ustavljanja avtobusa med jutranjo, opoldansko in večerno vožnjo v kraju San-guarzo. Potniki zaradi predolgega ustavljanja avtobusov izgubijo dragocene minute, ki jih potem pogrešajo, ko mo- PEVSKO DRUŠTVO »KRAS* IZ DOLA - POLJAN priredi v nedeljo 5. maja ob 16. uri v Prosvetni dvorani v Goric- PEVSKI KONCERT pod vodstvom pevovodkinje Pavline Ko m e lov e Na sporedu narodne in umetne pesmi Vstopnice: sedisča po 250 lir in 150 lir; stojišče po 100 lir, nabavite jih lahko na sedežu ZSPD v Ulici Ascoli 1 in v kavarni Bratuž rajo v Vidmu opraviti številna nujna dela. V Sanguarzu se namreč avtobus predolgo zadrži, da sprejme ali odda pošto. Ker so v tem pogledu prebivalci Nadiške doline, ki se poslužujejo avtobusne zveze, hudo prizadeti, medtem ko se bo z nastopom poletja zaradi pripeke muka zaradi čakanja še povečala, se priporoča pristojnim oblastem, predvsem pa poštni direkciji in vodstvu poštnega urada v Sanguarzu, naj se ta pojav, ki že predolgo traja, čimprej odpravi. Frizerski saloni danes zaprti Zveza obrtnikov sporoča, da bodo danes na dan 1. maja frizerski saloni ves dan za prti. strpno čakali predvajanje filma, v katerem so bili udeleženi v nekaterih scenah, ki so jim Njivice gotovo dale poseben čar. «»------- Rojstva, smrti in poroke Od 21. do 27. aprila se je v goriški oDČini rodilo 9 otrok umrlo je 16 oseb, oklici so bili 4. porok pa 7. Rojstva: Margherita Brando-lin, Bruno Pagotto, Luciano Bandelli, Arnaldo Palmisano Maurizio Ferligoi, Alba Gurt-ner. Mario Tuzzi, Maura Giordani in Bruno Ballarini. Smrti: 63-letni upokojenec Amedeo Iacone, 83-letni upokojenec Luigi Travisan, 63-letni Arnaldo Scadovelli, 82-let na Katarn a Černigoj, vd. Ho-jak, 75-letni kamnosek Fede-rico Tessari, 71-letna Angela Rossi, vd. Moretto, 61-letna Maria Feresin, por. Brando-lin, 63-letni kmet Peter Velikonja, 60-letna Katarina Bre m ec, por. Simoč, 60-letni upokojenec Itoberto Marin, 75-letni Anton Kurjanc, 64-letna Veronika P.iušič, por. Pavlin, 63-letni vratar Alojz Silič, 69-let-na Gizela Bašker, vd. Mihelj 50-letni kmet Luigi Bon in 69-letni upokojenec Luigi Bufa-lin. Oklici: mizar Primo Vecchiet in Bruna Bregant, šofer Alojz Plesničar in uradnica Liviana Curzola, agent javne varnosti Nino Va'ente in Franca To-neatti, prof. Vito Sanb in učiteljica Sebastiana Bonaccorso Poroke: podoficir Alberto Cauci in Catterina Botai. gent javne varnosti Giovanni Trippiteili in Giovanna Co cianni, oficir trgovske mornarice Pao.c Debes in visokošol ka Mana Luisa Valli, trgovski potnik Emidio Tasca in An-to-.iia Bauzon, industrijec Venceslav Frinčič in učiteljica Maria Ccščut, agent javne varnosti Pellegrino Pontecorvo in šivilja EDna Bratkovič, šofer Romano Comi in tkalna Anie se Comisso. «»-— DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan ln ponoči lekarna Kuerner, Kor-zo Italia 4, tel. 25-76, do 12. ure pa je odprta lekarna Ve-nuti Ul. Rabatta 18. tel 21-24 Športni dnevnik Po zmagi nad Botvinikom Vasilij Smislov osvojil svetovno prvenstvo v šahu Prihodnje lelo povratni dvoboj MOSKVA, 30. — Smislovu je končno le uspelo osvojiti naslov svetovnega šahovskega prvaka. V 22. partiji je Botvi-nik, ki je igral s črnimi figurami, v 11. potezi ponudil remi in Smislov je ponudbo sprejel, ker mu je za osvojitev prvenstva zadostovalo samo še pol točke., Po zmagi je Smislov izjavil, da je bil dvoboj z Botvinikom zelo naporen. Za povratni dvo boj, ki bo že prihodnje leto, se bo temeljito pripravil, kar pa bo gotovo storil tudi Bot-vinik, ki je bil prvak od leta 1948. Od takrat do danes je moral trikrat braniti svoj naslov. Prvič ga je obranil pred Bronsteinom z neodločenim izidom dvoboja, drugič pa pro- Jugoslaviji, predlagali naslednji program: Nedelja 2. febr. slalom za moške Ponedeljek 3. febr. slalom za ženske Torek 4. febr. treningi Sreda 5. febr. veleslalom za moške Četrtek 6. febr. smuk za ženske Petek, 7. febr. treningi Sobota 8. febr. veleslalom za ženske Nedelja 9. febr. smuk za moške. Italijanski delegat in obenem predsednik komisije za slalom in smuke Otto Menardi bo predlagal, da sme vsaka država prijaviti le 12-člansko ekipo (6 moških in 6 žensk) ter po dve rezervi. BOKS Robinson-Fullmer danes v CHICAGO, 30. — Četrtič v svoji karieri bo skušal 37-let-ni Ray »Sugar* Robinson o-svojiti svetovno prvenstvo v srednji kategoriji v svojem jutrišnjem povratnem dvoboju z Genom Fullmerjem, kateri ga je premagal letos januarja v New Yorku. Čeprav Robinsona še noben boksar ni premagal dvakrat, ja Fullmer vendarle favorit s 3:1 predvsem zaradi svoje mladosti. Nogomet v Jugoslaviji Priprave Jugoslovanov na srečanje z Grčijo Zmaga Ljubljane in poraz Odreda v I. conski lig* ti Smislovu pravtako z neodločenim rezultatom. Po dvoboju so strokovnjaki izrazili mnenje, da je Smislov pokazal pravo virtuoznost v končnicah in da je v tem nadigral celo Botvinika. K njegovemu uspehu je pripomoglo tudi odlično obvladanje otvoritev. Skcraj v vseh partijah je Botvinik izgubil mnogo časa za razmišljanje v otvoritvah, zaradi česar je potem v časovnih stiskah izgubil marsikatero točko. Smislov je po Steinerju, La-skerju, Capablanci, Euveju, Aljehinu in Botviniku sedmi svetovni prvak v šahu. Njegovo upravičenost do tega častnega naslova potrjuje ves njegov sahovski razvoj. Ze v zgodnji mladosti (rodil se je 24. marca 1921 v Moskvi) se je od očeta naučil igrati sah. Kot 17-letni dijak je delil prvo in drugo mesto za prvenstvo Moskve 1938, za kar je prejel naslov mojstra. Cez 2 leti je ua 12. prvenstvu SZ zavzel tretje mesto pred Botvinikom in Keresom. Z 20. leti je postal najmlajši velemojster na svetu s tretjim mestom na turnirju šestorice za naslov absolutnega prvaka SZ 1941, Mel vojno je bil trikrat prvak Moskve, na svojem prvem povojnem turnirju v Groeningenu je bil tretji za Botvinikom in Euveom. Na turnirju petorice za svetovno prvenstvo 1. 1948, ko je Botvinik osvojil prvenstvo, je bil drugi. Zmagi na turnirjih kandidatov '. 1953 in 1956 sta mu dali pravico, da je dvakrat izzval Botvinika, pri čemer mu je drugi poskus tudi uspel. TENIS NEAPELJ, 30. — Ostala finalna srečanja na mednarodnem teniškem turnirju v Neaplju: Zenske posamezno: Long (Avstral.)-Ramorino (It.) 6:2, 8:6. Moške dvojice: Davidson, Schmidt (Sved.) - Bergamo, Fachini (It.) 7:5, 6:3, 6:3. Mešane dvojce: Long, Ayala (Av-stral-Cile) - Sampson, Steward (ZDA) 6:2 6:1. • * » HOUSTON, 30. — Amerika-nec Herb Flam je v finalu turnirja »Rives Oaks* premagal Avstralca Mervyna Rosea s 7:5, 6:2, 6:4. Nogometno prvenstvo jugoslovanske prve lige je tokrat počivalo zaradi priprav jugoslovanske nogometne reprezentance na tekme z Grčijo za svetovno prvenstvo, ki bo 5. t.m. v Atenah. Kandidati za reprezentanco, ki so zbrani v Skoplju, so včeraj odigrali trening tekmo proti skopskemu Vardarju in zmagali z visokim rezultatom 6:1 (1:0), Kljub vidnemu rezultatu pa reprezentanti niso dali zadovoljive igre. Zlasti negotov je bil branilski par Spajič-Crnkovič. Mitič in Bo-škov pa sta se zaman trudila, ča bi povezala raztrgano igro. Igra kandidatov se je zboljšala šele v drugem polčasu, ko sta sestavljala branilski par Herceg in Crnkovič in ko je v napadu Veselinovič zamenjal Antiča. Najbolj so zadovoljili Beara, Zebec, Vukas in Spajič kot srednji krilec. Prvenstvo v conskih ligah pa je imelo svoj redni potek. V I. conski ligi je Ljubljana dosegla svojo drugo zaporedno zmago in si s 15 točkami že zagotovila obstoj v ligi. Premagala je zagrebško Treš-njevko z 2:1. Odred, ki je gostoval v Pulju, je izgubil proti Uljaniku 2:0 in si znatno poslabšal možnost na rešitev. Ostali rezultati: Tekstiiac- Turbina 3:1, Sibenik-Split 3:0, Metalac-Grafičar 2:0, Jadran-Reka 2:1. 1. Poblet (Sp.) 5.52'29”, povprečna hitrost 38,725 km; 2. Van Looy z zaostankom 25”"; 3. Van Steenbergen 27”; 4. Wagtmans 33"; 5. Moser 43"; 6. De Bruyne 50"; 7. Impanis 55”; 8. Favero 58”; 9 Defilippis 59’’; 10. Dall’Agata 1’5”; 11. Monti ITI”; 12. Carlesi 1’27” itd. Splošni vrsini red po 7. etapi; 1. Wagtmans 30.57’31”; 2. E-miliozzi z zaostankom 153,,', 3. Moser 2'49”; 4. Poblet 3’25 5. Van Steenbergen 5’08” Impanis 6'6”; 7. Monti 7’37 , 8. De Bruyne 8’31”; 9. Gismon-di 9'59”; 10. Rolland 10T6f Carlesi J1T2”; 12 11’22”. 6. .. - . n- Defilipp'* Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarsk* zavod ZTT ■ Trst KOLESARSTVO NOGOMET SMUČANJE Program prihodnjega svetovnega prvenstva DUNAJ, 30. — Organizatorji prihodnjega svetovnega smučarskega prvenstva, ki bo leta 1958 v Ead Gaistenu, bodo na kongresu Mednarodne smučarske zveze, ki bo junija v BUDIMPEŠTA, 30. — Radio Budimpešta je javil, da se bo v soboto sestal »vet predsedstva madžarske nogometne zveze in razpravljal o reviziji disciplinskih ukrepov proti nogometašem, ki so se udeležili nedovoljene turneje v J. Ameriko. Radio je omenil možnost, da bodo igralcem, ki so se vrnili, kazen odpustili in da bodo lahko takoj nastopali. AVTOMOBILIZEM ATENE 30. — Francoz E-stager s Ferrari 2500 je zmagal na V. Rallyju «Acropolis» ki je trajal od 24. do 29. t. m. na 2870 km dolgi progi z dvoj. nim startom v Trstu in v Atenah. KINO SKEDENJ predvaja danes 1. maja ob 16. uri barvni film: «DALJNA ZEMLJA* Igra JAMES STEWART V četrtek 2. maja ob 18. uri barvni film: «Polet na Mars» Poblet zmagal v sedmi etapi Vrstni red v sedmi etapi, Ascoli Piceno-Spoleto 227.500 km (202 v prosti vožnji in 25.500 za motorji): Kino v Križu predvaja danes 1. maja ob 17. uri film: «SAMOA» Igrajo: Gary Cooper, Roberta Haynes KINOPROSEK-KONIOVil predvaja danes 1. maja ob 16. uri LUX barvni film: «NANA» Igrajo: Charles Boyer in Martine Carol Mladini izpod 16 let vstop prepovedan predvaja danes 1. maja z začetkom ob 13. uri barvni film: m asSsteKa Igrajo VIRGINIA MAYO, GEORGE NADER. PETER LORR® V četrtek 2. maja ob 18 uri ponovitev istega filma. Od 21. do 22. ure televizijski prenos »ODNEHAŠ ALI NADALJUJEŠ n GEORGES SIMEN0N oooooooooooooooooooooc ooooojoooooooooooooooooooooooooooooooocoooooocoooooooooooooooooooo Joot)oot)tJoo«'ooocotocoooooooooooooooooooooooooooooooouoooooMoo[;0ooJDčOu,.«a,v,ouot)cJ'ocio^oGoo^^ «In zelo verjetno je ta okvara v zvezi z njegovo smrtjo-* # # * 12. »Na kaj?» ' svojem^stanovanju. Torej se je le vrnil domov in se ni bal, V hipu je Maigret zaprl knjigo in potegnil k sebi telefon^1 aparat. Zavrtel je številko policije. :i «Daj mi Lucasa, prosim! če ga ni v njegovi, je pa v rnoj pisarni. Si ti, Lucas? Kako? Novice? Trenutek!* . , Hotel je govoriti najprej on iz strahu, da ne bi sli»al tistega, do časar se jc že tako sam dokopal. »Pošlji takoj nekoga, najraje Eriaua ali Dubonneta, te na razpolago, na Nabrežje Henri IV. Zaslišati moram v8? vratarje in stanovalce, pa ne samo iz hise št. 63, pač pa tu« iz vseh sosednjih hiš. Ne bo hudega, kakšnega bomo že naS ki je opazil rumeni avto. Potrebujem natančne podatke, kateri uri je prišlo do okvare, da se je ustavil, in kdaj ' zopet lahko odpeljal, čakaj, še ni vse. Morda so za &v potrebovali kakšen nadomestni del. Pregledati je treba vse garaže v bližini. Za sedaj nič drugega. No, govori ti!» »Trenutek, gospod šef, moram na drug aparat.* . Jasno je bilo, da Lucas ni sam; nekdo je bil pri njem, P ni hotel, da bi slišal ta pogovor. . «Halo! Bolje tako, da naju nihče ne posluša. Na vrsti J še zmeraj avto. Pred pol ure je bila pri meni neka stare)3,, gospa in sem jo sprejel kar v vašem uradu, žal, da je videi neuravnovešena...* Kako neki ne! če neka preiskava le količkaj pronikh med ljudi, zmeraj privabi na policijo vse mogoče blaznež po Parizu. ^ «Stanuje fu na Nabrežju Charenton, malo dalje od sklad'8 Bercy.» Ob tej podrobnosti se je Maigret spomnil neke preiskav*’ ki jo je vodil pred leti v neki čudni hišici na tem nabrežJ'' Pred oči mu je stopilo Nabrežje Bercy; na levi ograja 0 skladišču in pred njo velike platane, na desni zid ob Se:in ■ Nekoliko dalje, onstran mostu, ki se mu ne more spomm' imena, se cesta razširi in ima na eni strani vrsto majhh1 dvonadstropnih vil, kakršnih je mnogo v mestni okolici. Dolga vrsta čolnov na Seini, privezanih ob bregove, 8 vleče v daljavo, kolikor nesejo oči. (Nadaljevanje sledi) Maigret in njegov mrtvee Detektivska zgodba j »Ko si ga pa venomer vlekel.* »Se ti je zdelo?* Maigret se je čudil ženinemu vtisku. Vse, kar je povedal, je bilo strogo natanko tako, tudi dvom glede zdravja. Kdaj pa kdaj se mu je dogajalo kakor tokrat, da se je spravil v po-; steljo in da se ni prikazal iz sobe, kadar neka preiskava ni šla, kakor je hotel. Tedaj so z njim vsi ravnali zelo obzirno. Tako se je lepo odtegnil vrvežu in hrupu na policiji, nadlegam vseh tistih, ki so se zmeraj obračali nanj in se sto in $to takim vsakdanjim sitnostim. Njegovi sodelavci so prihajali k njemu ah pa so mu telefonirali. Vsi so bili z njim zelo potrpežljivi in so se zanimali za njegovo aaravje. In čeprav je moral sem pa tja popiti kakšen gnusni čaj, je dosegel od postrežljive žene prenekateri odlični punč. V resnici je imel nekaj skupnega s svojim mrtvecem Da bi se moral preseliti, še ni bila taka reč, si Je večkrat mislil, le to ga ie morilo, da bi pri tem moral spremeniti tudi sredino. M'sel da zjutraj ne bi več gledal napisa »Lhoste A da ne bi več hodil v urad zmeraj po isti poti, se mu ni zdeli Jcar nič rožnata. Z neke vrste ugodjem je razmišljal, da sta z njegovim mrtvečem l* iste mestne četrti. Pokadil je pipo in jo znova natlačil. » «Ali misliš, da je res imel kavarno* »Morda sem res malce pretiraval, ko sem trdil s takim prepričanjem, a zdaj, ko mi je nekako ušlo, si želim, da bi bilo res. Veš, veliko dajo na to.» «Na kaj?* »Na to, kar jaz rečem. Sprva nisem mislil iti tako daleč, zdelo se mi je, da si izmišljam. Potem sem videl, da je moje izvajanje čudovito dosledno, in sem nadaljeval.* »Pa če bi bil čevljar ali krojač?* »Doktor Paul in Moers bi mi bila povedala.* «Kako naj bi vedela?* »Doktor bi bil odkril, ko je preiskoval zdelane in žuljave roke, Moers pa bi bil to dognal iz praha, ki ga je stresel j. obleke.* »In če je bil kaj drugega, a ne gospodar majhne kavarne?* »Potem bo pa smola. Daj mi knjigo!* Ko je bil bolan, se je rad poglabljal v branje nekega •romana Dumasa starejšega. Imel je celotno izdajo teh romanov v poljudni izdaji in iz starih orumenelih strani, okrašenih z risbami, je dihal značilni vonj po starinskih knjigah in ga spominjal vseh njegovih majhnih bolezni. «Vzeti boš moral aspirin,* je dejala gospa. «Misliš?» »Zakaj misliš, da se Je obrnil na nekoga drugega?* Iz besed Maigretove žene se je mogla razbrati želja, da bi mu pomagala. Navadno mu ni stavila vprašanj glede njegovega dela, ko pa je videla, da si ne da pokoja, čeprav je Dolan, ni mogla več skriti zaskrbljenosti. Kolikokrat že se ji je zdelo, da je Maigret doma čisto drug človek, na policiji se pa kaže različnega, dela in govori kot pravi komisar. Njegov razgovor s sodnikom Comčlianom jo je zmedel in ta misel Jo je ves čas motila, ko je štela zanke pri svojem pletenju. «čakaj, Maigret...* Dvignil je obraz iznad knjige malo nejevoljen, ker ga moti pri branju. «Nečesa ne morem in ne morem razumeti. Ko st govoril o Oare de Lyon, sl dejal, da si ni upal domov, ker bi zasledovalci šli za njim.* »Ze mogoče, da sem rekel.* »Včeraj si pa dejal, da se je doma preoblekel.* »Da. In potem?* »In potem si pravil sodniku, da je jedel polenovko v svojem stanovanju. Torej se je le vrnil domov in se ni bal, da bi mu sledili celo do tja.* Ali ni Maigret malo prej razmišljal ravno o tem? Kaj pa, ce je sodniku odgovarjal kar tjavdan? »Vse se natanko ujema.* «Kako?» »Na postajo Je šel v sredo zvečer, ko se še ni bil obrnil name, in je upal, da bo že kako ušel zasledovalcem.* «Misliš, da naslednjega dne niso bili več za njim?* «Seveda so bili. Toda jaz sem dejal, da se je premislil okoli pete popoldne. Ne pozabi, da je še nekam telefoniral in da je zahteval ovojnico.* Ni bila kdo ve kako prepričana in je dodala: «Gotovo imaš ti prav.* Zopet je zavladala tišina, ki jo je prekinjalo samo pošu-mevanje strani Maigretove knjige. Ona je odprla usta, kakor bi hotela nekaj reči. Maigret jo je opogumil, ne da bi obrnil pogled od knjige: , »Le povej!...* »Saj ni nič takega. Vidiš, da se je pregrešil, ker so ga kljub temu ubili.* »V čem se je pregrešil?* »Ker je šel domov. Oprosti! No, le beri!* Pa ni bral. Cez nekaj časa je vzdignil glavo in je dejal s poudarkom na vsaki besedi: »Pozabljaš zadevo z avtomobilom.* V tistem trenutku ga je spreletelo, da je morda prišel na neko 'novo sled, da je našel špranjo, ki bo skoznjo zagledal rešitev. »Treba je izvedeti natanko, koliko časa je stal avto zaradi okvare pred tisto hišo.* Zdaj ni več govoril z ženo, pripovedoval je samemu sebi. Ona je razumela in ga ni več prekinjala. »Taka okvara je nepredvidena ovira in zmeša vse načrte. Iz tega sledi, da so dogodki tekli drugače, kakor bi bili morali.* Pogledal je ženo s hvaležnimi očmi, saj mu je ona pokazala pravo pot.