—   291    —
Novičar iz slovanskih krajev.
___                                              v
Od sv. Trojice na Staj. 1. sept. V nedeljo, 20. augusta , je bil za faro sv. Križa posebno pa za srenjo sv. Trojice prav vesel dan, ker je bil novi oltar sv. Antona, ki ga je Leopold Gocel iz Celja lepo naredil , slovesno blagoslovljen. — 30. augusta je bila solarska preskušnja pri sv. Križu ; veselo je bilo otro-čicke prav lepo po slovensko odgovarjati slišati; posebno v keršanskem nauku prav dobro podučeni, so se tako dobro odrezali, da so se stariši in tudi drugi gospodje nad njimi čudili; velika hvala gre zato nevtrudljivim gospodam katehetam J. Kugler-ju in Kalin-u.
22. augusta so otroci na nekim škednu v Ločki vasi poleg Slatine zakurili, vender so iz Slatine precej z brizglami prihiteli in obranili, da oginj ni naprej segel. 29. augusta je pa v Gerličah, eno uro od nas, troje staniš pogorelo; kakor ljudje pravijo, je oginj tudi po otrocih bil vstal. Starši! pazite za Božjo vvoljo na otroke.                                                     Janez Zaberl.
Iz NabreMna na Krasu.   M.....č.   Delavci
železnice pri nas pogostama nepokoj delajo. Ni davnej je razberzdan taliansk delavec železnice v kerčmi nekiga našiga soseda z nožem ubodil tako močno, da je kmalo potem umeri. Rajni je bil okoli 42 let star, in je zapustil revno staro mater, ženo, ubogo siroto, in pa troje neodrašenih otrok.
Pod Nabrežinam pri studencu Brojinci,   kjer s (K
—   292   —
cesarski inženirji obilo vode našli za postrežbo kolodvora in Teržaškiga mesta, je veliko dodelanima; pa nekaj dni sem je to delo iz neznanih vzrokov ustavljeno.
Naših primorskih bregov se je tudi grojzdna ples-noba lotila; oljke je pred nekimi tedni strašen vihar polomil in zernje oklatil, tako da zamoremo le malo olja in vina letos pričakovati.
30. dan preteklika mesca se je pri nas strašna nesreča primerila. Pastirci iz bližnje vasi sv. Križa so svoje cede na srenjski pašnik prignali, kjer je strašno globoka jama. Otroci skakljajo okoli te strašne jame in mečejo kamne noter. Enimu spodleti, ter pade v strašno 45 sežnjev globoko jamo; z velicim trudam ga ob 4. popoldne po vervih izvlečejo vsiga zdruzeniga!
Iz Nemške vasi 2. sept. J. K. Grojzdna ples-nina se semtertje prikazuje; pri muškateljevim grojzdji sini jo jez zapazil, posebno na takih brajdah, ki so pod streho; to sim vidil v Čretežu, v Nemški vasi, v Sremiču tudi na černinskih grozdih; po nogradih je do-sihmal še nisim vrajmal. Da bi to le ne bilo slabo znamnje za prihodnje leto!
Iz Ljubljane. Za občinstvo važniši sklepi poslednje seje mestniga odbora so bili sledeči: prevdark Cpre-liminare) mestnih stroškov in dohodkov za prihodnje leto naj pretrese za to izvoljeni odbor, potem naj se skozi 14 dni pri magistratu očitno na mizo položi, da ga vsak mestnik pregledati za more, za tem pride v pretres mestnimu odboru; — ker se ima za realno šolo slu ž ni k vdinjati, naj vodstvo te šole razpiše to službo, v kteri služnik dobiva iz dolo-čeniga mestniga denarja 18 fl. na mesec, 4011. za sta-niše, 25 fl. za kurjavo, 8 fl. za svečavo; — že več let razodevanim zeljem: da bi se na cesti od Malica do Latermanoviga drevoreda drevored (ale) napravil, ker poleti na ti poti sonce hudo pripeka, se bo sedaj vstreglo, in na desni strani drevored z divjimi kostanji še to leto delati začel ; vodni žlebi se bojo zavoljo tega iz desne strani na levo k zidu gosp. Malieeviga verta prestavili; cesarska cestna kaša bo k temu dala 491 fl. 16 kr., stroški pa, ki bojo zadeli mestno kašo, so prevdarjeni na 535 fl. 35 kr.; ker pa je odbor sklenil, naj magistrat sam to delo prevzame, se je nadjati, da bojo stroški še manjši; — tudi gosp. dr. Hlubek, kterimu je vlada izročila železnico, nje postaje in kolodvore na Štajar-skim in Krajnskim z drevjem zasaditi in ki je bil te dni nalaš za to v Ljubljani, da se je pomenil z Ljublj. kmetijsko družbo, ki mu bo lepih murv in topolov v ta namen dala , bo še to jesen začel jame kopati za napravo drevoreda po celi dolgosti Ljublj. kolodvora od Dunajske ceste noter do druziga konca doli; še en drevored bi pa rad napravil od konca Blatne vasi do kolodvora in je naprosil: naj bi mestni magistrat mu od posestnikov bližnjih zemljiš dovoljenje pridobil za postavo nekterih dreves na ti poti, na kteri je poleti tudi senčen drevored sila potreben; nadjati se je, da bojo posestniki dovolili v to, ker jim ne bo nobene škode pri-zadjalo, mesto pa olepšalo. —
Ker je vsacimu očitno, ki ima oči in hoče viditi, da je magistrat to leto veliko storil za olepšanje Ljublj. mesta, sosebno v cestnih zadevah, nas teži še eno reč, tudi prav potrebno in od popotnih , ki v naše mesto sedaj pogostama zahajajo, že mnogokrat ogovorjeno, magistratu prav živo na serce položiti, in ta je: pot na grad. Večidel vsak popotnik gre na grad ogledat lepo okolico Ljubljansko, — ali kako grozno gerda pot je gori, naj ga peljemo od šolskih ulic ali od Rebra! Po celih kupih čepinj mora človek začeti krevljat, in če višji
pride, tudi ni veliko bolji! Nočemo ravno govoriti od lepe poti na grad v Gradcu in terjati, da bi tudi naša taka bila — ali zboljšati bi se vunder dala na vsih straneh, in nova nar pripravniši in nar lepši morebiti narediti memo ledenice. Naj bi častiti magistrat in mestni odbor t o za dobro ime bele Ljubljane gotovo važno reč v prevdark vzel in storil, kar se storiti da! Potreba je očitna.