GREGOR RUPNIK-GROGA SPOMINI PARTIZANSKEGA BOLNIČARJA Po prihodu okupatorja v naše kraje, ko je le-ta začel izseljevati naše ljudi, sva se s pokojno ženo Rozalijo dogovorila, da bova na skrivnem mestu v smrekovem gozdiču pod našo njivo pod Križem zgradila barako za pri bežališče, če bi nas Nemci nameravali izseliti. Barako sva založila s potrebno hrano, ki ni pokvarljiva, pečjo, drvanii. potrebno posodo za kuhanje in jedilnim priborom. Na pobudo Partije je Osv^obodilnu fronta organizirala v tem kraju splošno ljudsko vstajo v Poljanski dolini, ki sta jo vodila tovariša Maks Krmelj in Rudi Robnik. Tako sva s sinom Gregorjem dne 22. decembra 1941 odrinila v partizane, in sicer v Cankarjev bataljon — četo IHje Gregoriča. V raznih borbali v Poljanah, na Pasji ravni in v Dražgošah so se pojavili ranjeni in oboleli borci. S tem je navstal tudi problem, kam z njimi. Po bojih za Dražgoše s^•a se s sinom Gregorjem zatekla v barako in sva ostala tam, dokler ni popustila zima. Slavko Sorli in Albiti Mlakar-Bine pa sta prezimila v podzemnem bun kerju, ki ga je že prej zgradil Pavle Inglič iz Srednje vasi (pozneje ustreljen kot talec). Bunker se je nahajal v gozdu nad Tičnikom med Srednjo in Gorenjo vasjo. V tem času sem razmišljal, kako bi taka skrivna baraka lahko poslužila za zdravljenje ranjenih in ol>olelih borcev. Tako sva s sinom iskala pri meren prostor, kjer naj bi se zgradila stavba za zaklonišče in zdravljenje borcev. Tak primeren kraj sva našla za Križem v Krivčevem gozdu ob vodi. Z gradnjo smo piičeli nekako sredi marca leta 1942. Pri gradnji te bolnišnice, imenovane »Golnik«, so kot delovna sila sodelovali: Gregor Rupnik ml.- Grogče. Rozalija Ru|)nik, Slavka Rupnik. Albin Mlakar-Bine, Slavko Šorli, Jože Režek-Mežnar in njegova žena Frančiška. Z materialom so nam po magali Marija Cadež in Anton po domače Anžovec. Dali so nam potrebni les, vijake in žeblje, njihov hlapec Janez — Sovančerjev iz Dobja pa je ves ta material prevažal do Mežnarja. Potrebni les je že vnaprej pripravil in vezal Jože Režek-Mežnar, ki je bil tesar. Strešno lepenko je preskrbela Rozalija Rupnik (ne vem, o X 4 X 4 m. Dne 5. aprila 1942 se je v naši bolnišnici pojavil prvi bolnik Valentin Rihteršič, ki je imel ozebljeno nogo. Doma je bil iz Poljan. Dotlej se je Rihteršič nahajal v Gorenji vasi pri Antonu Oblaku (Oblak je pozjieje padel na Črnem vrhu). Tja ga je prihajal zdravit dr. .Mi lan Gregorčič. Rihteršič se je zdravil nekako do meseca avgusta. Dr. Gregorčič nam je bil \ sestransko naklonjen. Pomagal nam je s stro kovnimi nasveti, pripravljal in pošiljal nam je zdravila in potrebni sanitetni nmterial. izvrševal laboratorijske preglede urina, ki smo mu ga nosili od bolnikov, in nam dosiavljal izvide s priloženimi zdravili, katere so bolniki jemali po njegovem nasvetu (bolezni ledvic in druge notranje bolezni). [>r. Gregorčič je bil zaslužen za uspeh pri zdravljenju bolnikov in ranjencev \ tej bolnišnici, ker ni nikdar odklonil svoje pomoči. Kake tri tedne za Rihteršičem je prišla k nam Oblakova žena Ivana, ki je bila bolehna in je kot kompromitirana oseba odšla v ilegalo. Od tam je šla k svojim sorod nikom, za njeno nadaljnjo usodo pa ne vem. Y bolnišnico so večkrat prišli tudi o.stali borci iti kurirji po razne informacije, po municijo, ki sem je imel precej, po obveze za praske in žulje, prinašali so hrano in se pri nas večkrat tudi najedli. Prinašali so poročila in razno literaturo. Med njimi so bili tudi l>orci iz Poljanske čete. Njihov komandir je bil Peternelj Pavle, po domače. Brdarjev iz Viharjem. Zbral je skupino: Jaka Flego. doma iz Kobarida — prej je bil delovodja pri Dnkiču v Goreoaji vasi ^ Pavle Rus. po domače Katrin, Jože PlatiSa. po doJiiače Tonceljnov iz Hotovelj in njegov brat Pavle; ostalih dveh. treh se ne spominjam. 'Pretji bolnik je bil kurir Franc, doma iz Puštala pri Škofji Loki. Priimka se ne spominjam, vem pa, da je ime! ženo in dve hčerki. Ranjen je bil v levo nogo nad kolenom in skozi mečo. zato je že po enem mesecu ozdravel, a ko se je vrnil iz bolnišnice, je \ Gaberški gori srečal razirgance. ki so tamkaj taborili kot partizani. Zvabili so ga k sebi in ga ubili. IVaslednji ranjenec je bil Adolf Kosterev-Janez, doma iz Stožic pri Ljubljani. Ranjen je bil v Bukovem vrhu. in sicer v gornji del leve noge. V začetku se je zdravil kakih 14 dni na neki kmetiji v Bukovem vrhu. ko pti se mu je rana pričela močno gnojiti, so ga prinesli k meni. Na zdrav ljenju je ostal kake tri mesece. Ko je lahko stal tudi na ranjeni nogi. je pomagal v kuhinji. Bil je izvrsten kuhar, čeprav star šele 17 let. Večkrat me je nagovarjal, da bi napadli Nemce v farovžu na Poljanah, kjer so cesto prirejali ples. Ker je bil Janez še \edno bolan in ker tudi jaz nisem mogel zapustiti bolnišnice brez nadzora, njegovi želji nisem mogel ustreči. Ko pa se je Janez vrnil zdrav v svojo edinico, je v neki borbi, ko se je četa umikala, ščitil umik čete. Za ta njegov j>odvig so mu dali mitraljez in ustregli njegovi vroči želji, da bi z mitraljezem maščeval svojo ranjeno nogo. Kmalu zatem sem od drugih tovarišev zvedel, kako je z mitraljezom na Selu pri Zireh podrl trojko esesovcev, dodeljenih spremstvu avtobusa na progi Škofja Ix>ka—Ziri. To mi je tudi sam pistneno sporočil po kurirju: >Groga, svojo nogo sem že maščeval. Padli so trije esesovci. ostali še slede.« Zatem je piispel k nam Adolf Kalan-Muki iz Žabje va.si. Partizansko ime je dobil v naši bolnišnici. Ranjen je bil na Hotovljah pri Gorenji vasi, in sicer v stegno. Ranjenec je prebil dva dni v Žirovskem vrhu. nakar je v spremstvu moje žene peš in s palico- prišel k iiani. Na poti v bolnišnico je 46 srečal otroke, ki so lovili ribe. Da bi otrokom ne postal sumljiv, jih je ozmerjal, zakaj brez dovoljenja lovijo ribe. Pozneje so otroci pripovedovali, da je sedaj v službi neki novi, šepasti ribji čuvaj. Bil je vselej dobre volje in je s svojim humorjem mnogo prispeval k zdravljenju in dobri volji ostalih tovarišev. Na zdravljenju je ostal 5—6 tednov. Potem je prišel \ spremstvu dr. Dušana Mravljaka-Mroža, ki ga je vodil kurir Rafael Buh, ranjenec Rudi Puhar. doma iz Polja pri Ljubljani. Bil je borec 2. grupe odredov, ranjen v borbi z Nemci na Gaberški gori. Imel je prestreljena pljuča ter prestreljeno roko nad komolcem. Po šestih tednih je popolnoma ozdravel in se vrnil v svojo edinico. K hitremu ozdra\- Ijeiijii je najbrž prispeval njegov dober apetit. Naši stvari je bil zelo vdan in to. da ga je vleklo nazaj v edinico. je pTij>omoglo k hitrejšemu okrevanju. Dr. Mravljak-Mrož se je še tisto noč vrnil v Drugo grupo odredov. Pri nas se je zanimal, kako smo bolnišnico zgradili. Podrobno si jo je ogledal in pripomnil, da bo treba tudi na Štajerskem napra^^ti nekaj podobnega za preskrbo ranjencev. Ob slovesu nam je še enkrat priporočil ranjenega Pu- harja, naj ga negujemo tako. da bo čimprej ozdravel in se vrnil v svojo enoto. 14 dni po Puharjevem prihotlu je Anton Peternelj-Igor pripeljal dva ranjena borca 2. grupe odredov, ki sta bila ranjena i.stega dne ko Puhar. se zatem izgubila in ostala 14 dni brez vsake hrane v Gaberški gori. v nekem gozdiču. Ponoči sta odhajala k nekemu kmetu v bližini gozdiča in tam z gnojišča pobirala zelje, ki ga je kmet zavrgel, ker je bilo pokvarjeno. Do ljudi nista upala, ker jih nista poznala. Doma sta bila nekje z Dolenj skega. Jože je bil z dum-dum kroglo ranjen v ramo. Zdrobila mu je kost. Njegov spremljevalec Tone je bil ranjen v uho. Njihovih priimkov se ne spominjam, v bolnišnico sta prišla jKcvsem izčrpana in ušiva. Jože pa še z močno ognojeno rano. polno črvov. S težavo smo ju zdravili. Dajali smo jima več hrane kot ostalim, da sta pozimi 19. januarja 1943 leta odšla čez jnejo v Ljubljansko pokrajino. V začetku septembra leta 1942 je prišel k nam z nogo, zvinjeno v členku, Pavle Rihteršič. brat Valentina Rihteršiča. Po štirinajstih dneh zdravljenja je zapustil bolnišnico. Kakšno funkcijo je opravljal, mi ni znano. Naslednja ranjenca sta bila Simon, politdelegat iz neke edinice. in njegova sestra Špela, oba iz Ljubljane. Simon je bil ranjen skozi lopatico in pljuča. Špela pa bolehna. Simon je absolviral železniško šolo v Mariboru. Pozneje sem zvedel, da je padel, o Špeli pa nisem nič več sli.šal. Simon je bil ranjen nekako v mesecu oktobru 1942. iz bolnišnice pa je odšel 19. janu arja 1943. Z njim je odšla tudi Špela, Skoraj istočasno so prispeli v bolnišnico še naslednji tovariši: Milče, Jože iu Metod. Milče je bil doma nekje iz Črnuč pri Ljubljani. Bil je poln turov, da je bilo na njegovem telesu več bolne kože kot zdrave. Iz bolnišnice je odšel po poldrugem mesecu zdravljenja. Pozneje sva se srečala. Bil je komandant bataljona, zdi se mi da Škofjeloškega oa naročila Milki Mezek, naj opozori najino hčerko Slavko, ko se bo vračala iz mlina, naj ne gre domov, ker so tamkaj Nemci. Milka je šla Slavki nasproti in jo obvestila. Slavka je 7. našim konjem vozila proti Gorenji vasi k bratu Antonu, kjer je pustila konja in voz. Od brata je Slavka odšla v bunker nad Tinčiiikom, kjer se je že nahajala moja žena. Poslej je tudi moja hčerka Slavka pomagala v bolnišnici. Kuhala je in negovala mater, ki se je nahajala v buiTkerjti nad T inčnikoni. Moja žena je imela takrat močno zasenčena pljuča, zato smo jo izolirali od ostalih bolnikov v posebnem bnnkerju-zaklonišču, kjer je ostala dva meseca. Ko se ji ni obrnilo na bolje, jo je dr. Gregorčič napotil in spremljal v bolnišnico na Golniku. Z Režekom, po domače Mežnarjem, sva se dogovorila, da nas bo ob veščal o vsaki nevarnosti, ki bi nam pretila. Tako je prav on izpod bol nišnice v grapi posekal bukve in pripravil drva. Ko je zapadel sneg. je Mežnar zvlekel drva iz grape domov, da nam je tako napravil gaz. po kateri smo odhajali po hrano in po kateri smo dobivali tudi poročila o takratnem fftanju. Za znak nevarnosti pri našem odhodu iz bolnišnice v dolino je bil »semafor«, ki nas je že od daleč opozarjal, če je blizu nevarnost ali ne. Ta »semafor« je bil bukov kol, ki je v vodoravnem položaju pomenil nevarnost, v pokončni legi pa nas je opozarjal, da je pot odprta, da ni nevariu)sti. Dne 14. januarja 1943 smo že zjutraj med 6. in 7. uro zaslišali nekje v dolini streljanje. Tega dne sem mislil odriniti v dolino, da se prepričam, kaj pomeni to streljanje. Ko sem prišel do »semaforja-; sem opazil, da je v vodoravni legi, kar je |>onienilo, da je pot zaprta. Vrnil sem se v bolnišnico. Dne 19. januarja 1945 smo za dne slišali močno streljanje nad našo bolnišnico, na Plečnem brdu. v bližini kmeta Krvina. Tam si je skn|)iua partizanov uredila prezimovališče. V tej skupini so bili: dr.Mnrn. ing. Ko- stja. Albin Mlakar-Bine, Nada Tav&ir in drugi, katerih imen se \ eč ne spominjam. Bilo je 10 oseb. Ko sem se 19. januarja 1945 vračal zvečer od »semaforja« v bolnišnico, je za menoj prišel Mežnar in mi sporočil, da so ob streljanju dne 14. janu arja 1945. ko je sovražnik napadel skrivni bunker, padli moj sin Gregor, 48 Franc Ravbar-Vitez — sedaj narodni heroj — in Stane StaJC-Fazan, rojen na Primorskem. Njegovi so stanovali pred drugo svetovno vojno v Mariboru, on pa je bil aktivni jugoslovanski narednik. Njegov brat je bil učitelj in je padel na Blegošu. V bunkerju, ki so ga napadli Nemci, je bilo 5 borcev, od katerih so omenjeni trije padli, živa in nepoškodovana pa sta ostala le \alenfin Rihteršič in njegov brat Pavle, ki pa sta bila takrat ujeta. Po osvoboditvi sta se oba živa in zdrava vrnila iz nemškega ujetništva. Mežnar mi je povedal, da je streljanje nad našo bolnišnico terjalo nove žrtve. Nemci so napadli prezimovališče na Plečnem brdu pri Krvini. Tam je večina borce\ padla, Nemci so ujeli le ranjenega dr. Murna, eden pa je nepoško dovan in bos ušel, ker je tekel 4 km bos po globokem snegu do kolen ter pri Lužarju v Gorenji vasi našel zavetišče. Nadalje mi je Mežnar prinesel tudi naročilo Maksa Krmelja, takratnega sekretarja Pokrajinskega komiteja, naj bolnišnico izpraznimo, ker je verjetno izdana, ker padajo okoli nje skrivni bunkerji. To naročilo sem posredov^al kolektivu, ki se je takrat nahajal v bolnišnici. Takrat so me bolniki nagovarjali, naj bi tudi midva s hčerko Slavko odšla z njimi, kar pa sem odklonil z izgovorom, da je tukaj padel moj sin in da bova tudi s hčerko ostala tukaj živa ali mrtva. . lako sva se s hčerko vselila v mali podzemski bunker nad Tičnikom, kjer sta prezimila prejšnjo zimo Slavko Šorli in Bine Mlakar. Vso zalogo hrane v bolnišnici sem razdelil med bolnike, ki so se takrat nahajali v bolnišnici. S hčerko Slavko sva ostala v bunkerju imd Tičnikom, dokler ni sneg skopnel. S lirano naju je zalagal moj brat Anton. Med prezimovaujem sem od sestre Julije Selhavs iz Škofje Loke prejel obvestilo, da ji je neki gestapovec povedal, da se nahajam v bolnišnici, ki je nekje pri Križu in da me bodo, ko bo sneg skopnel. že poiskali in kaznovali. Zaradi tega sva s hčerko Slavko napravila načrt za zgraditev nove bolnišnice, ki naj bi bila pod Brdom, blizu Koritarja. Za kurirja je bil dodeljen Ignac Novak, po domače Lukov z Brda. Ko je sneg skopnel, smo zapuščeno bolnišnico v nočeh še uporabljali za kuhanje hrane. Takrat se nam je pridružil tov. Edo Bregar-Don, ki je bil zaposlen v partizanski tehniki. Ob neki hajki so se ostali tovariši razšli, on pa je ostal sam. S selx>j je prinesel radijski sprejemnik, pisalni stroj in priprave za razmnoževanje poročil. Čeprav je v tehniki bil sam, so po ročila kljub temu nenehno izhajala. Pri tem smo mu pomagali tudi mi trije (jaz. hčerka in kurir). Vsak večer smo odhajali z gmajne v zapuščeno bolnišnico, si tam skuhali hrano, razmnožili poročila in že ob treh zjutraj odšli h gradnji nove bolnišnice. Njena lokacija je bila v drugi grapi ob vodi, oddaljena približno 2 km. Ko smo se 8. aprila nahajali Se v gmajni, smo zasli.šali nad nami nekako šumenje, ki pa je po kratkem času prenehalo. S hčerko Slavko sva se kmalu zatem odpravila v zapuščeno bolnišnico, da bi pripravila drva za kuhanje. Ko sva prišla do bolnišnice, sva v razdalji 10 m zagledala nemškega policista, ki je stal ob smreki in strmel v grapo, kjer so ostali policisti pobirali razne na.še stvari, ki smo jih putstili v bolnišnici. Čeprav naju je policist zagledal, ni streljal na naju in tako sva s Slavko srečno ušla ter obvestila kurirja in Dona. da so v bolnišnici Nemci. Kratko za tem se je f>okazal dim. kar je po menilo, da smo postali brezdomci, ker so Nemci požgali prvo partizansko 4 Loški razgledi 49 bolnišnico v Sloveniji. Zatem smo še bolj pospešili gradnjo nove bolnišnice, ki smo jo dogradili do kraja meseca aprila 1943. Material sta dala Anžonovca. tesarska dela pa je opravljal Mežnar. Nova bolnišnica je bila velika 4X4X3 m. V njej je bil pograd za ležišče, za kuhanje hrane pa smo si preskrbeli štedilnik. Kolikor se spominjam, je \ to bolnišnico prišel kot prvi ranjenec Jože Goličič-Lister, doma iz Suhe pri Škofji Loki. Ranjen je bil v desno roko. Nekaj časa je bil \ bolnišnici, ko pa se mu je stanje izboljšalo, je kot terenski delavec odšel na teren. Y bolnišnico je prihajal na previjanje. Z njim je prispel tudi Polde, ki je bil težko bolan na ledvicah. Njego vega priimka in doma se ne spominjam. Dr. Gregorčič je ugotovil diagnozo ter mu dal zdravila in navodila za zdravljenje. Hrano in kruh smo zanj pripravljali posebej. Zdravil se je ca. 3 mesece in je bil popolnoma zdrav odpuščen. \' maju smo sprejeli v bolnišnico dva borca, ki sta imela zelo hudo kožno bolezen. Prvi je bil pM>litdelegat tov. Zuti. drugi pa Francelj. po domače Mežnarjev iz Bohinja. Ta dva sta želela, da bi čim prej odšla iz bolnišnice. Odpuščena pa sta bila. ko sta {Jopolnoma ozdravela. Ker v bol nišnici nismo imeli kopalnice, .se je zdravljenje kožnih bolezni zavleklo. Potem je v bolnišnico prišel kurir Ivan Krmelj-Vencel. doma s Črnega vrha. Ranjen je bil v zapestje z dum-dum kroglo, in sicer v Bukovem \rhii. Rana je bila huda. podlahtnica razbita. Zdravljenje je bilo zelo počasno. Tedaj se je v bolnišnici zdravil tudi Pavle Petruzov-Jelen iz l.oga. Ranjen je bil na Zirovskem vrhu. Mitralješki rafal mu je posnel precejšen del kože in mesa na hrbtu. K sreči je hrbtenica ostala nepoškodovana. Četudi je imel veliko rano. je razmeroma hitro ozdravel. Nato smo dobili ranjenca Krpanova, nekje iz okolice Kamnika. Po poklicu je bil mesar. Ranjen je bil v stopalo. Tudi on je hitro ozdravel, ker rana ni bila nevarna. Sedaj je rezervni major — vojaški upokojenec. Med našimi bolniki je bil tudi neki Janez iz Kranja, po poklicu čevljar. Ranjen je bil v stegno. Zdravil se je kakih Šest tednov. Zaradi kožne bolezni se je v naši bolnišnici zdravil tudi tov. Vojko, doma iz Preserja. Bil je politkomisar v Vojkovi brigadi. Zdravil se je pri bližno mesec dni. Bil je miren bolnik, mnogo je bral, posebno pa je cenil sadje. Sedaj je predsednik Republiškega odbora Združenja rezervnih ofi cirjev in podoficirjev v Ljubljani. Med bolniki je bil tudi Rado iz Ribnice na Dolenjskem. Bil je komandir neke čete. Njegovega priimka se ne spominjam Ranjen je bil na več mestih od drobcev ročne bombe. V bolnišnici ni dolgo ostal, k nam se je vračal na psevijanje. Sredi zime sta prispela v bolnišnico Jaka iz Gaberka pri Skofji Loki in Vinko Zakelj-Brko iz okolice Žirov, po domače Nacek. Oba sta bila bolna. Ko sta okrevala in ko sem ugotovil, da sta zanesljiva, sem zapix>sil naj se mi dodelita v bolnišnico. Jaka je bil naš kurir. Vinko pa intendant. Ko je bila moja prošnja rešena, sta ostala v bolnišnici, dotedanji kurir Nace pa je odšel v svojo edinico. V začetku marca 1944 so prinesli v našo bolni.šnico Tvana iii Vinka. Ivan je bil iz Žirovnice na Gorenjskem. V borbi pri Llotavljah je bil ranjen skozi pljuča in lopatico. \ dneh zdravljenja je pripovedoval lastne dogo divščine, kako mu je uspelo izrabiti dopust, ki je bil namenjen padlemu 50 nemškemu vojaku. Pripovedoval je: Na vzhodni fronti pri Smolenskem je besnela ruska ofenziva. \ nemškem odstopanju in neredu je zvedel, da sta dva nemška vojaka iz njegove čete imela že objave za dopust v Avstriji. Ta dva vojaka sta v umikajočih se borbah padla, zato sta Ivan in še neki tovariš s Koroškega pvobrala padlima vojakoma objave za dopust in objavi izkoristila. Oba sta srečno prišla im Koroško. Ivan pa je nadaljeval pot čez mejo in se takoj javil partizanom. Ko je to pripovedoval, je še fK)sebno p>oudaril, da je srečen, ker je v svoji domovini, čeprav je sedaj ranjen. S tem je ostale bolnike moralno dvigal. Vinko je bil s Kamnitnika pri Skofji Loki. Pri miniranju škofjeloške elektrarne je bil težko ranjen, a je junaško prenašal bolečine. Ta d\a ranjenca sta se nahajala v bolnišnici šele kakih 10 dni. ko me je 12. marca 1944 okoli 18. ure zvečer Mežnarica, Režekova žena Frančiška, obvestila, da je bolnišnica izdana in da naj se takoj uuiaknemo. Čeprav sem bil zelo prehlajen, s temperaturo 39,6 stopinj C. sem odredil umik bolnišnice. Za evakuacijo bolnišnice sem mobiliziral dva konja in dva voza za prevoz težjih ranjencev in materiala. Še tisti večer smo bolnišnico iz praznili in krenili proti Malenskemu vrhu, kamor smo prišli že opolnoči. Ranjene« smo razmestili v hišah, da bi jih laže skrili za slučaj nevarnosti. Mi smo se nastanili pri Primožu v Jazbinah, kjer smo imeli ambulanto in v njej težko ranjenega Vinka. Drugi dan smo Vinka prepeljali h kmetu Martinu v Ravne. Ta nam je pomagal napraviti v hlevu bunker, kamor smo ga začasno skrili, ker smo slišali, da gredo domači in nemški gestapovci iz Poljan v našo smer. Med tem časom je bila vzpostavljena zveza z bolnišnico ;Franjo«, kamor smo takoj prepeljali težko ranjenega Vinka v spremstvu VDV skupine. Ivan pa je še isti večer, ko smo prispeli na Malenski vrh, odšel s kurirjem Francem Kovnikarjevim proti bolnišnici »Franji'-. kamor je tudi srečno prispel. Ker sta bila intendant Vinko in kurir Jaka zelo dobra, Vinko kot pre udaren gospodar. Jaka pa kot dober delavec, sem se odločil, da napravimo novo, tretjo bolnišnico, ki naj bi bila sodobnejša ko prvi dve. Odločili smo se, da, jo bomo zgradili v smrekovem gozdiču pod Malenskim vrhom. Ma terial smo zopet dobili od Anžouovih. tesarska dela pa je opravil Rezek, po domače Mežnar, torej isti ljudje, ki so nam pK>magali že pri gradnji prvih dveh bolnišnic. Pri tesarskih delih nam je tedaj pomagal tudi Anžaj z Brda. Bolnišnica je bila tako zgrajena, da je imela zasteklena okna in je bil do nje napeljan tudi voflovod. Cevi za vodovod nam je dal kmet Jakopan z Malenskega vrha. Ta bolnišnica je bila približno tolikšna kot prejšnji dve: 4 X 4 X 3 m. V njej so bili pogradi za ležišča in štedilnik za kuhanje hrane, ki smo ga pripeljali iz prejšnje bolnišnice. Zasteklena okna smo pripeljali iz moje hiše v Srednji vasi. Bolnišnica je bila gotova konec meseca nmrca leta 1944. V tej bolnišnici smo lahko kuhali podnevi in nič več ponoči, ker smo za kurjavo uporabljali bukovo oglje, ki nam ga je iznajdljivi intendant dobavljal z Blegoša. Oglje smo uporabljali zato, ker se ne dimi. V bolnico smo takoj sprejeli vse bolne in ranjene, ki so se nahajali v hišah pri kmetih. Takoj zatem so se pojavili tudi novi ranjenci, med kate rimi sta bila Rezka iz Kranja, sekretarka AFZ v kranjskem okraju, in Emil, ki je bil politični delavec na terenu. Oba sta bila ranjena, ko sta šla im konferenco in sta padla v nemško zasedo. Emil je bil ranjen v nogo. Rezka pa v nogo in v debelo meso. ** 51 Zatem sta prišla % bolnišnico d\ a 1 ržačana iz Garibaldinske brigade. Prvi je bil ožuljen, drugi pa laže ranjen. V bolnišnico smo dobili tudi Franca Posasca iz Gorenje vasi, ki je bil ranjen v borbi. Potem je prišel neki trafikant iz Škofje Loke, ki je danes zobotehnik. Nato še ranjeni fant, neki brivec iz Škofje Loke. Maček, član VOS, je bil ranjen v nogo, ko so jih iznenadili belogardisti na njihovem sestanku v Škofji Loki. K nam je prišel tudi starejši vodnik, pripadnik 14. U. D., ki je bil ranjen ob pohodu na Štajersko. Ime mu je bilo Franc, doma pa je bil z Javorij nad Poljanami. Bil je težko bolan. Na pljučih je imel odprto TBC. Po nekaj tednih je umrl. Pokopali smo ga na domačem pokopališču v Javorjali. Zdravili so se še naslednji tovariši, ki so bili v raznih borbah ranjeni ali pa so zboleli: Vinko Stano\ iiik. po domače K.(>larje\ iz Gorenje vasi, d^a brata Streško\a iz Volče pri Poljanah, mitraljezec \ itiko iz Sovodnjega (sedaj je nekje v Kranju). Med njimi je bila tudi borka Saša s kožno bo leznijo. To je bila hčerka Martina Kožuha, ki je bil politični delavec, mati pa je padla v lM>rbi. Bilo jih je še več, njihovih imen pa se \ eč ne spominjam. Priliv ^anjence^ in bolnikov v to bolnišnico ui bil neposreden, pač pa so bolniki prišli do malega kmeta po domače Bandita, od tam pa k nam. Tako je bilo urejeno tudi za bolnišnico nad Križem, ko je bila javka pri kmetu Mežnarju, za bolnišnico pod Brdont pa javka pri kmetu Koritarju. Spominjam se še, da smo že takrat odločali kolektivno kot samoupravni organ. Tako smo npr. dobili večjo količino jajc in smO' z glasovanjem dolo čili, da jih ne bomo pojedli, pač pa porabili za rezance na juho. Drugič smo od gosix>darske komisije prejeli loj za zabelo. Z glasovanjem smo določili, naj se z lojem manj začinja ter s prihrankom skuha milo za pranje in umivanje. Bolnišnico smo razsvetljevali s petrolejem, pri obvezovanju ranjencev pa sem uporabljal baterijsko svetilko. Ko sem nekoč obvezoval nekega ranjenca, se oglasi hudomušni Muki in pravi: »Glej no. kako smo v zdravljenju že napredovali! Rane že električno obsevajo.< Za izpiranje in razkuže\anje ran smo uporabljali domače žganje, ki smo ga še enkrat prekuhali, da je postalo bolj čisto in povišalo odstotek alkohola. Vanj smo namočili arniko. To žganje .sem deponiral pri raznih kmetih in na skrivnih krajih v gmajni. Ob neki hajki vlasovcev so le-ti pri nekem bajtarju v Dolenjščicah izsledili več litrov takega žganja in ga popili, nakar so še bolj podivjali. V septembru 1944 — nekako ob tretji nri zjutraj — točnega datuma se ne spominjam več, nas je obvestil zidarski mojster z Malenskega ,vrha, tov. Martin, da smo izdani in da je najboljše, če to bolnišnico zapustimo. B')ln:-.-i i? bila izdana od neznane osebe, ki je v slovenščini pismetio spo ročila žaudarmerijski postaji v Poljanah točen opis, kje se pod Malenskim vrhom nahaja partizanska bolnišnica. To pismo je snažilka-domačinka (nje nega imena ne vem), videla na jjisalni mizi komandirja postaje, ga prečitala in to po vezi sporočila že omenjenemu Martinu. Ss istega dne smo pred zoro zapustili bolnišnico ter ranjene in bolne premestili \ zapuščeno partizansko čevljarsko delavnico v gozdu Zako- biljeku, ki je od dotedanje bolnišnice bila oddaljena kake 3 km. V tem času se je okrepila belogardistična dejavnost. V beli gardi je bilo tudi nekaj'domačinov, ki so imeli v vaseh svoje sorodnike. Ti so svoje 52 gozdove dol>ro poznali, zaradi tega je bilo potrebno spremeniti taktiko pre skrbe in zavarovanja ranjencev oziroma bolnikov. Poslej nismo bili več navezani na stalno mesto, pač pa smo se premeščali iz delavnice v hiše, od tam pa zopet % neko zapuščeno kurirsko barako, ki je bila v bližini Dolenjšč pod Kočarjem, zatem \ kako naslednjo vas. in tako se je naša bolnišnica selila sem in tja. Težje ranjene in težke bolnike sem takoj odpremljal v bolnišnico /Franjo«. V bolnišnici so nastale spremembe. Intendant Vinko-Brko in kurir Jaka sta odšla v edinico. bolnišnici pa sta bila dodeljena dosedanja bolnika Albin Mihcev s Podobena kot intendant in Pavle Ldamov iz Vinhar kot kurir. ^ pokretni bolnišnici se je fjovečalo število ranjenih in bolnih. Med drugimi smo sprejeli Viktorja Dolenca-Krjavlja. doma od Sv. Lenarta nad *5kofjo Loko. ki je bolehal za skorbutom in je pozneje padel tik pred osvo- Ijoditvijo v Budalih, zatem Robidovčega-Jernača iz Volče, ki je bolehal za revmo. Pavle iz Krope — je bil prometnik na železnici — revma. Nato neki politkomisar. kapetan, doma z Gaberka nad Škofjo Loko, ki je bil ranjen. Tri tedne zatem, ko je odšel od nas. je padel nekje pri Zireh. Franc Petrič-Lute iz Žabje vasi je imel kožno bolezen. Padel je pred osvobodit^-jjo. Spominjam se. da smo napravili tudi kopalnico v javorškem farovžn. Dobavil nam jo je Ciril Kožančev iz Hotovelj. Da bi ne bilo sum ljivo, ker so kopalnico peljali skozi Poljane, smo prevoz organizirali tako. da jo je vozil voznik, ki nam ni bil naklonjen. Potlej smo srbečico in kožne bolezni sploh bolj uspešno zdravili, ker so se bolniki (partizani, kakor tudi civilisti) lahko kopali. Ker smo postali pokretni. smo se nekega dne nastanili v Košančevi hiši \ Jazbinah. Tam smo ostali nekaj dni. Ko se je kuhalo kosilo in sem pre vijal ter ^pisoval izdana zdra\'ila, je skozi okno priletela dum-dumka in razbila šipo nad mizo. K sreči ni nikogar zadela. Ugotovili smo, da so nas z drugega brega opazili belogardisti in na« obstreljevali. Mi smo sicer od nesli zdravo kožo. f>ač pa so belogardisti požgali domačijo z vsem inven tarjem in živino. Tako smo za nekaj časa morali zasesti že omenjeno zapuščeno čevljarsko delavnico. Po kratkem času smo zopet šli v hišo. Ob neki veliki hajki pozimi od 1944/4-5 smo se zatekli v že poprej omenjeno kurirsko barako. Zima je bila huda. temperatura do 22" C i>od ničlo. Naša pot v barako je ^•odila po vodi, polni tolmunov, ki nam je segala do pazduhe. V baraki smo se pre- (tblekli, ranjence sem previl in vsak bolnik je dobil šilce žganja. Intendanta Albina sem poslal na teren, da bi opazoval sovražnikovo kretanje in da nas t) tem obvešča. Proti jiitru se je še v temi vrnil in nam sporočil dobro novico, da se je položaj precej izboljšal. Brž ko se je začelo svitati, je v bližino naše barake padla sovražnikova mina, ki je ©ksplodarala z močnim pokom. Naš kurir Pavle je bil slabih živcev in je skočil z gornjega pograda, da bi ušel iz barake. Bil je prepričan, da smo najmdeni. Komaj sem ga zadržal in pomiril. Proti koncu so se poleg dosedanjih Nemcev in belogardistov pojavili še četniki, ustaši in drugi, da ni bilo več varno, zadrževati se JH) hišah. Najbolj varno je Se bilo v gozdu, na prostem, kjer smo postavili zasilne šotore iz starih šotorskih kril. rjuh in vejevja. 53 \' aprilu smo se znašli na Mladem vrhu, kjer nam je v noči zapadli sneg potrgal rjuhe, da smo brez popravljanja ostali poti rjuhami in snegom. Bilo nam je kar prijetno toplo- vse do jutra. \a Mladem vrhu smo dočakali svobodo. Okrog nas in na drugih bre govih so se nahajali sovražniki: Nemci, ustaši, belogardisti in drugi. Po njihovem umiku smo se spustili v Selško dolino v vas CeSnjico. četudi so se v sosednji vasi Selca še nahajali belogardisti. Ambulanto smo vselili v tamkajšnjo gostilno, kjer so nas ljudje radi sprejeli. Ležišča smo uredili \ gostinski soi>i, meni in hčerki so nakazali sobo v L nadstropju. V njej sta bili dve postelji. Ker nisem mogel v postelji zaspati, sem na pod položil blazinico za pod glavo in se pokril s prešito odejo, nakar sem prav hitro zaspal. Ko sem se zjutraj prebudil in pogledal proti postelji, kjer je spala hčerka Slavka, sem opazil, da tudi ona spi na tleh. Vprašal sem jo, zakaj ni spala \ postelji, pa mi je rekla, da ni mogla zaspati, ker je postelja pre- mehka. Takrat sem pomislil, kako čudno naključje je to. da sem z borbo začel \ Dražgošah in jo zaključil v Češnjici, ki je od Dražgoš oddaljena le uro hoda. Takrat sem se tudi sjK)mnil. da smo začeli borbo štirje v družini, svobodo pa dočakala samo dva člana. Sin Gregor je padel dne 14. januarja leta 1943, žena Rozalija pa je podlegla dne 2'>, septembra 1945 na Golniku, kjer so Nemci pospešili njeno smrt. Dne 9. maja 1945 smo se iz Cešnjice pomikali v dolgi koloni proti Škofji Loki. kamor smo prišli v popoldanskih urah. V vsaki vasi so nam na poti ^>šrangali«. nas zadrževali in gostili. V Škofji Loki sem takoj organiziral bolnišnico v prostorih kapucinskega samostana. Tam sem kot upravnik bolnišnice ostal do 10. septendjra 1945, ko sem bil demobiliziran, bolnišnica pa razpuščena. V bivši jugoslovanski \ojski sem končal bolničar«ko šolo. Po končani šoli sem bil še 9 mesece\ \ lekarni vojne bolnišnice. Tako mi je znanje koristilo \ NOB. Od 22. decembra 1941 do 2. aprila 1942 sem bil bolničar v četi Ilije Gregoriča — Cankarjev bataljon: od 2. aprila do 15. marca 1944 sem bil vodja bolnišnice, ki je spadala h Gorenjskemu odredu: od 15. marca leta 1944 do 9. maja 1945 sem bil vodja bolnišnice, ki je spadala k Škofje loškemu odredu; od 9. maja 1945 do 16. junija 1945 sem bil upravi\ik vojne bolnišnice v Škofji Loki: od 16. junija 1945 do 10. septembra 1945 sem bil upravnik bolnišnice Zbirni center prihodnikov. Nešteto kjnetoN je nudilo našim bolnišnicam v.sestransko pomoč, tako materialno, kakor tudi moralno (pranje perila, likanje, šivanje, preskrba s hrano in drugim materialom) in nas obveščalo o kretanju sovražnika, kar je bilo za obstoj bolnišnice velikega pomena. Topla hvala vsem tem do- brotnikoin v imenu vseh takratnih bolnikov in \ svojem imenu. V bolnišnicah je vladal dnevni red. Prostore smo vsak dan Čistili, bolnike redno umivali, imeli smo dnevno politične ure s prebiranjenj literature in čitanjem poročil o stanju pri nas in v svetu. Dovolj časa pa je bilo tudi za humor, ki je bil pri zdravljenju najuspešnejše zdravilo. 54