GEOGRAFSKI OBZORNIK DIDAKTIČNI PRISTOPI K ZBIRKI NARAVNE NESREČE Tatjana Ferjan V slovenskem prevodu je leta 1993 izšla zbirka treh knjig avtorice Jane Walker z naslovom Narav- ne nesreče (Natural disasters), in sicer Potresi (Earth- quakes, prevod J. Vintar), Snežni in zemeljski plazo- vi (Avalanches and landslides, prevod B. Popovič) in Lakota, kobilice, suša (Famine, Drought, Plagues, pre- vod J. Vintar). Zbirka prikazuje naravne nesreče s po- močjo številnih slik, zemljevidov in zgoščenega be- sedila. Naravne nesreče so sestavni del pokrajinske soodvisnosti. Povzročajo jih notranje sile (potresi, vul- kani) in zunanje sile (viharji, poplave, suša, erozija). Naravne nesreče prizadenejo človeka, njegovo de- lo v pokrajini, njegov bivalni prostor. Kljub napred- ku znanosti se jim ne moremo izogniti ali jih prepre- čiti. Danes veliko govorimo o problemih okolja, o te- žavah, ki jih povzroča človek s svojim nepremišlje- nim delom v okolju (onesnaževanje vode, zraka, pr- sti). O naravnih nesrečah govorimo malo. Ker so te mnogokrat in mnogokje aktualna problematika, jih je treba predstaviti mladim. Ker je učitelj vedno znova pred vprašanjem, ka- ko uresničiti določeno vsebino, je naslednji prikaz zato zanimiv. Prva didaktična poteza je, da učence seznanimo z zbirko knjig, ki bo služila kot osnova pri delu. S tem jih pritegnemo. Poglavja v knjigah mo- ramo didaktično razvrstiti: po vsebini, zahtevnosti in grafičnih prikazih. Zbirka prikazuje problematiko naravnih nesreč. Opisuje, prikazuje pojave, procese, njihov razvoj, potek in posledice. Poglavja so vsebinsko različno zahtevna. Slovarček pojmov in podatkov s področij, ki jih knjiga predstavlja, povečuje uporabnost knji- ge. Vsebina in zahtevnost poglavij sta povezani z gra- fičnimi prikazi. Z didaktičnega vidika so pomembni predvsem zato, ker z njimi olajšamo memoriranje in razumsko osvojitev snovi od deskripcije k problem- ski predstavitvi. Zbirko lahko uporabimo: • pri splošni geografiji pri obravnavi naravnih ne- sreč, • pri regionalni geografiji ob obravnavi dežel, ki jih naravne nesreče pogosto prizadenejo, • ob prikazu določenega aktualnega problema do- ma ali v svetu kot dodatek k obravnavi, • pri samostojnem študiju. Zbirka je zaradi zgoščenega besedila učinkovi- ta v smislu posredovanja informacij. Nazorna je v be- sedni in slikovni smeri, zato dviga zanimanje in ak- tivnost ter olajšuje doseganje učnih ciljev. Delo lahko poteka: • po modelu, ki ga vodi učitelj, • po modelu, ki ga učitelj ponudi učencem, • po modelu, ki ga samostojno oblikuje učenec. Možnost dela po navedenih načinih omogoča pre- hod od posredovanja dejstev k razvijanju mišljenja učencev in seveda tudi prehod od poučevanja k sa- mostojnemu učenju. Po prvem in drugem modelu je možno zbirko uporabiti zelo različno, odvisno od vse- bine ter sposobnosti in znanja učencev. Z uporabo knjig ne razložimo le pojava kot takega, ampak tu- di njegove posledice ter pot za omilitev pojava ozi- roma preprečitev posledic (npr. vulkan: kaj je, kako pride do izbruha; primeri vulkanov v svetu nekoč in danes; kako ukrepati: napoved, zaščita). V nakaza- nem primeru gre za deskriptivni prikaz določenega pojava ali procesa. Učenci se učijo razmišljati o da- nih primerih in se usposabljajo za zahtevnejše na- čine proučevanja. Model, ki ga samostojno oblikuje učenec, omo- goča dve poti: • problemskost učne vsebine in • učenčevo samostojno pridobivanje znanj. H knjigi lahko pristopimo problemsko. Problem- skost učne vsebine želimo prikazati s pomočjo razi- skave posameznih primerov, pri čemer statične uč- ne vsebine nadomestimo z dinamičnimi. Vprašanje je, koliko so učenci sposobni odkrivati probleme. Ob- stojajo variante od absolutne postavitve problema s strani učitelja, prek delne variante, do tega, da učen- ci samostojno odkrivajo probleme in ugotavljajo mo- rebitne rešitve. Logično in poglobljeno mišljenje razvijamo pri proučitvi lakote v Afriki. Raziskava teče razvojno po poglavjih iz knjige. Učenci evidentirajo problemsko situacijo (suše), čemur sledi postavitev problema (la- kota) in nato reševanje problema (pomoč lačnim). Učenci spoznajo določeno zaporedje, problemsko prizadeti pa so šele ob posledicah. Z zbirko Naravne nesreče želimo, da učenci sa- mostojno pridobivajo znanje. Teme so primerne, ker so iz življenja in so široke po vsebini. Proučevanje poteka v razredu, zato je raziskovanje le simulaci- ja. Učenci zbirajo elemente v besedni, slikovni in gra- fični obliki. Analizirajo pojave in procese od nastan- 26 GEOGRAFSKI OBZORNIK ka prek kritične točke do posledic in poti iz krize. Vse je povezano z grafičnimi predstavitvami, ki služijo kot dopolnilo pri raziskavi. Učenci so razdeljeni v tri skupine glede na naravne nesreče: skupina za vul- kane in potrese, skupina za snežne in zemeljske pla- zove in skupina za sušo. Vsaka skupina ima svoje polje raziskave, svoj projekt in svoje rezultate. Kom- pleksnost dela učencev je prikaz naravnih nesreč po svetu v razvojnoposledični obliki. Učenci spoznajo, da so v naravi nesreče del pokrajine, ki se nepresta- no spreminja. Zavzemajo svoje kritično stališče do proučevanja naravnih nesreč in ugotavljajo, da je zna- nje o naravnih nesrečah nujno, kajti le to vodi k učinkovitejšemu boju z njimi. POLOŽA J GEOGRAFI JE V G IMNAZ I J SKEM PROGRAMU Vili Podgoršek K temu, da sem na papir prelil nekaj mojih raz- mišljanj o položaju predmeta Geografija v gimna- zijskem programu, me je spodbudilo pismo kolegi- ce Branke Gabrenja Muller v prvi številki Geograf- skega obzornika, letnik 42. Pridružujem se njenim ugotovitvam o slabem položaju predmeta Geogra- fija v srednjih šolah, ustavil pa bi se samo pri gim- nazijskem programu. Zakaj se je geografija znašla v takšnem položaju, oziroma kdo je temu največ pris- peval, tukaj ne bi razpravljal, ker bi se samo vneli spori med samimi geografi, k izboljšanju položaja geografije v srednjih šolah pa ne bi prispevalo po- sebno veliko. Na temelju geografskih učbenikov, ki smo jih še pred kakšnim letom uporabljali v srednjih šolah, si boljšega položaja ni mogla prislužiti. V mi- slih imam predvsem učbenik »Države v razvoju in raz- vite države«, ki na 91 straneh prinaša toliko učne sno- vi, kot se je sedaj predela v okviru Regionalne geo- grafije sveta v nekaj šolskih urah. O primernosti sa- me kakovosti vsebin v učbeniku ne bi razpravljal. Kot geografi si moramo priznati, da s takšnim učbenikom resnično ni bilo mogoče doseči več, pa čeprav so bili tisti, ki so večjemu obsegu geografije nasproto- vali, geografsko slabo podučeni. Omenjeni učbenik je bil namreč namenjen vrsti programom, med dru- gim naravoslovnim in družboslovnim šolam, iz kate- rih so v glavnem izšle sedanje gimnazije. Glede položaja geografije v gimnazijskih progra- mih v ostalih državah pa bi omenil Hrvaško, kjer ima geografija položaj predmeta z nacionalnim pome- nom in se zato poučuje v vseh štirih letnikih. Na okro- gli mizi ob tekmovanju iz dela obče geografije, ki je bilo letos spomladi v Rovinju, je dr. Mate Matas s hrvaškega ministrstva za šolstvo lepo predstavil pri- sotnost predmeta Geografija v različnih srednjih šol- skih programih in utemeljil takšen pomen. Pri nas se svetovalci za geografijo z Zavodov za šolstvo in šport že nekaj časa ukvarjajo s problemom, kako štiri zaključne celote geografije (Obča geogra- fija, Geografske značilnosti sveta, Geografske zna- čilnosti Evrope in Geografske značilnosti Slovenije) razporediti v tri letnike. Za štiri enote so se jim dale na razpolago tri »vreče«, v katere morajo sedaj str- pati vse. Naloga ne more biti uspešna brez čarov- niških trikov, mislim pa, da smo z magijo na šolah že opravili. Predlagam, da se čimprej uvede geografijo v vse štiri letnike gimnazijskega programa. V prvem letni- ku naj ostane obča geografija, v naslednjih treh let- nikih pa se razporedi vsebina v skladu s pristopom od daljnega k bližnjemu, kar zagovarjajo številni av- torji, ki se bolj podrobno ukvarjajo z didaktiko geo- grafije. V četrtem letniku bi tako dijaki spoznali geo- grafske značilnosti Slovenije, tisti, ki pa bodo ta pred- met izbrali za maturo, pa bi pridobili še kakšno do- datno uro na teden iz izbirnih vsebin. V tem trenutku ne vem, koliko gimnazijskih ma- turantov je letos delalo maturo iz geogafije, dejstvo pa je, da ostali tega predmeta v četrtem letniku, ki predstavlja nekakšen vrhunec srednješolskega izo- braževanja, niso imeli. Ker postopoma prihajamo do kakovostnejših geografskih učbenikov, predvsem pa do obsežnejših, bo potrebno začeti iskati drugačen, to je boljši položaj geografije v gimnazijskem pro- gramu. Kolegom geografom širom po Sloveniji se oproš- čam, da sem se ustavil samo pri položaju geografi- je v gimnazijskem programu, istočasno pa jih pozi- vam, da tudi sami vzamejo pero v roke in svoja raz- mišljanja sporočijo. KRAJEVN I LEKSIKON SLOVENIJE Milan Natek Novi Krajevni leksikon Slovenije so zasnovali, pri- pravili in uredili Milan Orožen Adamič, Drago Per- ko in Drago Kladnik, izdala in založila pa DZS, d. d. v Ljubljani leta 1995 na 638 straneh formata 27 krat 36,5 cm. 27