175. številk*.
i. i a hI iana. v sredo 2 avgusta 1905.
XXXVffl. leto.
sattj* V,1L*  uao zvečer, izimSt . .«*qoij» Id praznika, t ar fella po poiti prejemaa aa avslro-ografca daiala aa vaa lata ta K, aa aal lata 18 K, aa Satrt lata 0 K 50 k aa an maaaa t K 80 h.   Za LJubljano ■ poiiUanJem na dom aa tn .{# 24 K,  ca pol leta  IX K, aa četrt leta 6 K, aa m mese« S K.  Kdor hodi sam panj, placa aa m lata 88 K, aa aal lata 11 K, aa 6atrt lata 6 K 60 h, aa en meaee 1 K 90 h. — Za tuja daiala toliko y«8, kolikor sn»5a poštnina. — >a aaročb« brei istodobne vpošiljatv« naročnine se ne eaira. — Za oznanila ae plačaj« od peteroatopne petlt-vrate pa 18 h, da aa aa eananile tlaka enkrat, pa 10 h, da 88 dvakrat, in pa 8 h, 88 se tiska trikrat ali  večkrat. — Dopta> sij '«e izvole ^rankovati. — Rokopisi se ne vračajo. —  Uredništvo in upravnlatvo ie v Knaflovib alieab it. 6, ia sicer eredniltve v I. nadstropja, apravništva pa ▼ pritličja. — UpramiStm naj se blagoTolijo pošiljati naročnine, raklamaaijet
eananila, t. J. administratimo itvart.
„Slovenski KFarod" telefon št. 34. Posamezne Številke po 10 h. „Narodna tiskarna11 telefon št. 85.
Rojaki!
Vaša požrtvovalnost je omogočila podpisanemu odboru postaviti na najlepšem ljubljanskem trgu najgenijalnejšemu našemu pesniku dr. Francetu Prešernu dostojen spomenik po osnutku mojstra Ivana Zajca.   Ta spomenik se bode ob navzočnosti mnogoštevilnih
slovanskih gostov slovesno odkril
IO. septembru t. 1.
Rojaki!
Podpisani odbor za trdno pričakuje, da se slavnosti odkritja Prešernovega spomenika udeležite kar najštevilneje. Saj ima ta slovesnost pomeniti poklonstvo manom duševnega velikana, kakršni se redko porajajo na svet; s kakršnim se ima torej temveč povoda ponašati mali slovenski narod, ki v dr. Francetu Prešernu ne slavi samo svojega velikega pesnika, temveč tudi preroka in političnega navduševalca.
Ne pozabimo, da nam je v trenotkih največjega pritiska, ko mu je krvavelo srce zaradi brezpravnosti sloveoskega naroda, zaklical Prešeren poln preroškega daha. „ d a se vremena bodo nam zjasnila" in da je s plamenečimi besedami načrtal pravec vsej naši politiki, ko je s povzdignjenim srcem zapel da „največ sveta otrokom sliši Slave".
Rojaki!
Temu pesniku torej odkrijemo spomsnik dae 10. septembra t. 1. spomenik v takih razmerah, kakor ga slovenski narod ni še postavljal in ga bržkone tudi postavljal ne bode.
Podpisani odbor nikogar izmed Slovencev ne bode posebej vabil k slovesnosti odkritja; zdelo bi se mu to razžaljivo, ker ve. da se vsak rodoljub zaveda, kaj je dolžan spominu Prešernovemu.
Vabljeni ste torej tem potem vsi vkup in vsak posebej; vabljena zlasti društva, o katerih je že^ti, da se udeleže slavnosti z zastavami
Da bode pa mogoče glede slavnostnega sprevoda ukreniti vse petrehno, naj blagovole društva, ki se slavnosti udeleže z zastavami, naznaniti to sopedpisanemu odborovemu tajniku najkasneje do 8. dne septembra t. L
V Ljubljani, dne 2. avgusta 1905.
V imenu odbora za postavljenje Prešernovega spomenika:
Ivan Hribar
mestni župan predsednik.
Fran Trdina
mestni knjigovodja tajnik.
Klerikalno gospodarsko
delovanje.
i.
Ni še dolgo temu, da je dr. Krek v »slovencn« napiaai navdušeni slavospev klerikalni gospodarski organizaciji in njenim uspehjm. Tisti sobotni članek »o treh občnih zborih« se je čital *icer kakor jako c-ca in z orna samohvala požrtvovalnega g. Evangelista. P& to mu je prav lahko odpustiti. Saj je bil tiste dni posebno in izvanrdno navdušen, zlasti vsled »lep h besedij«, katere »e prinesel dr. Laginja iz »kršne« Istre
Zategadelj se tudi prav me ne ćudimo, da se je gospodarski general klerikalne stranke, predao je začel opisovati splošni gospodarski napredek, zaletel v »Slovenski N*rod« in nas malo Gzmerjal. 05ita nam, da mi vsako gospodarsko društvo, katero danes »Slovenec« pchv&ii, jutri napademo in n|egove člar,e opsujemo z »g 'jufi in podrepmki«.
To pač ni resnica. Kajti g. dr. Kreku še nikdar nismo očitali, da je pGdrepmk ali še oelo goi;uf. In ven dar »Slovenec« ne opravka v gospodarskem oziru drugega posla, nego da d&n na dan hvali in povzdiguje klerikalna gospodarska pruštva, katera so vsa, od prvega do zadnjega, nadobudna dtca Krekove ženijalne agilnosti
Pač pa smo stali mi vedno in stojimo še danes na principijalnem stališču da pomeni klerikalna *a-družna organizacija veliko nevarnost za. slovensko ljudstvo. Nevarnost radi tega, ker pri nas niso dani vsi in zadostni p goji zanesljivo uspešnega »prediranja« zadružne str..sli.
Kako pa prodira ta misel med našim In dstiom? Dr Kr-rk pr*vi, da |e> izrastla iz ljudstva, da je nihče ni ljudstvu ukazal. In vkljub temu, da le zatirana po neumnosti in nerodnosti neveščih ali zlovoljnih, zmagovito prodira.
To se lepo čita, ali žalibrg so dejanske racmere povsem drugačne.
Vsakdo, ki zasleduje delovanje naših klerikalaev in ki pozna naše dobro in verno ljudstvo, ve natanko, da je vsa zadružna organizacija e d i n o i n nič dragega nego le sr e d s t v o n a š i h k 1 e r i k a 1 c e v za politično borbo. Ko so svoj čas spoznali, da se začenjajo našemu kmetu odpirati oči in da se ga z »duhovno« besedo ne da več vladati in strašiti, treba je bilo poseči po drugih izdatnih sredst/ih, da se po deželi vzdrže na površju. In ker je denar vladar sveta, so spoznali tudi klerikalci v njem svojega edinega rešitelja in sklenili, slovenskega kmeta spraviti v jarem klerikalne gospodarske organizacije, izvabiti ga v mreže klerikalnih posojilnic in si ga nevedneža s klerikalnim kapitalom potom posojiinidkega sprva ce-nega, a vedno dražjega kredita popolnoma osužnjiti.
To je bii pravi program te klerikalne narodno - gospodarske »vzgo>e«. In v tem znamenju seje začel pri nas pegubonosni konsu-marski »švindel«. Prav s tem Žalostnim namenom so začeli župniki in kaplani obetati ubogemu ljudstvu zlate gradove in zlorabljati samo na sebi zdravo »zadružno misel« v najgrše strankarske politične namene. Koliko se je ljudstvu raz lece pripovedovalo o »samopomoči«, kako ss ga je slepilo z ob- tanjem kensurnarseega blagoslov, !
In res ni bilo treba bogve kaj prigovarjanja. Kmetska pamet se kmalu vda. In tako so po vseh kotih naše dežele kar čez noč začeli vstajati in poganjati kensunv. Vseka vas je dobil- poleg kensuma še svojo posojilnico, torej dvoje zsdružn h ustanov. V kratkem času se ti je kranjska dežela spremenila v velki vrt, kjer so poganjale vsakojake cvetke zadružne organizacije. Ljudje so trume-ms znašali svoj denar v po-sojilnioe.   Sa z večjim veseljem pa
so si jeli najemati pri njih posojila to tembolj, ker se jim je pod raznimi pretvezami naravnost prigovarjalo k lahkomiselnemu izposojevanju itd. Po drugi strani pa so konsumi kar en gros naroČali[najrazličnejše blago in »štacunarsko robo«, sklepali kupčije z raznimi židovskimi tvrdkami in hoteli s smešno nizkimi pod-cenami kar nsmsh ubiti naše narodne munjše trgovce po dež?ii, ki so jih hoteli župniki ra v.iak način spraviti iz pota kot edino cviro svoje obče vsegamogočocsti in ket edine »trne v farških petah«.
Nekaj Časa, recimo, nekaj I-1 se je ie to novo gospodarstvo razvijalo na tihem, v navidezno najlepšem miru in redu. Kmet je imel dovolj izposojenega denarja in je bil prav selo zadovoljen, kakor vsakdo, ki ima žepe polne — četudi izposojenega denarja. Za ogromne intabulaoije ia za roke vračevanja se t&čas ni brigal, saj so mu g. župnik obljubljali, da ga nikdar nihče terjal ne bode, da se hoče z obrestmi č&kati kolikor časa mogoče itd
Tako se je živelo in gospodarilo tja v en dan. V konsumiti se ie popivalo, v posojilnicah sipalo denar skozi okno in vsem se je godilo prav dobro.
Toda kmalu, kmalu in le prehitro je to »gospodarsko« veselje jelo pojemati. Povsod so sa prikazivale neizogion- pes-edice velikanskega nereda, strahovite nemarnosti in kaznive brezbrižnosti, s iimei so klerikalci uprizorili svoj gospodarski mv I never. Kdor ni imel prilike preiskati razmer pri tem aH onem kmetijskem društvu, le-ta sploh nima in ne more imeti pojma o naravuoit gorostasnih hcmst>jah, v katere so zabredie vsled pomanjkanja vsakega poštenega vodstva skoro vse zadruge na Kranjskem.
Začelo je pokati na vseh krajih in koncih. In počasi so se začele uresničevati svarilne besrde »Slo-j venskega Naroda«, ki je takoj izpo-! četka z velikim poudarkom razkrival
Nemški „Drang nach Osten".
(Konec.)
Nemci imajo dalje tudi piko na slovanske socialne demokrate in jih hočejo pridobiti za svojo vsenemško pohtiko. Svoj Čas sta že bila ruska socialna demokrata Herzen m Baku nin pot&zujoča aa proti Mdrksu za narodnost ruskih socialnih demokratov, nazvana z grdo, nezasluženo psovko: »ruska špiona!« Tudi pisec brošure je doživel pred dobrim letom podoben Žalosten slučaj od strani ivovskih urednikov. To so »germanefili«, ki uničujejo svoj lastni narod Pangermam prikrivajo svoje uspehe, pomanjšujejo svoje delo, njih geslo je »stili in verborgener Arbeit«. Da vendar ne obude ni-kakega gumničenja v svoji zahrbtni nakani, namreč pogoltniti Slovane, so poverili desorganizujoče delo Slovanom samim. Postavili so na Dunaju in v Berolicu vseučiliške sto-iee za alavistiko, na njih sankcioni-
rajo s svojo ZJif»nstvirno avtoriteto ti. »hof sla viati« teorije, katere im predlaga germanska politika. Prvi »hefalaviet« Kopitar je zlorabil Vuka pri sestavljanju znane r»f rm» srbske szbuke, katera je za dolgo osl&b'la zvezo srbstva s slovanstvom. D>ugi »botslavist« Miklošič je dal povod, da se je zamenila pri Romunih cirilica z latinico in je znanstveno »aokcijoniral maioruski a* peratizem. Tretji »hcfđlavist« je pa — Jag ć. — Kdo nastopi za Jigićem slnžbo ger-roanofilskega »hofalavista«, se danes še ne ve. V tem tonu piša D. N. Vcrgun svoja razmotrivanja dalje ...
Brošura se more res nazvati, kakor jo je nazval avtor sam, »mene-tekel fares« obupanega slovanoljuba. Pred sto leti, ko so obupavali češki rodoljubi, kakor Dobrovski nad vstajenjem svojega naroda, bi bil m rda avtor modern, a danes, ko pomenimo Slovani v svetskem premetu vendar že nekaj, se zdi, da pretirava. D. N Veigun, ki nam je klieal ▼ veličastni odi v začetka 20 stoletja, t. j. še pred petimi leti, da ae je pričel »iek slavjansfci«, ae je dal najbrže od brezpomembne miku japon-
ske vojne tako vplivati, da je postal najhujši pesimist v slovanskem vprašanju. Kakor mora leži na njegovi duši germanska Furija s strašilom neupogljivega duha Bismarko-vega, ki se baje ni zaračunal, ko je prerokoval svojim rojakom koneo s-ovanske tragedije s smrtjo glav nega junaka, še nedoraslega mladeniča Slovana. Avtor kliče kakor spartanski Tirtej v boj, v pravično osveto nad Nemci in protestira v vzvišenih besedah proti stoletni germanizaciji. Vendar vselej ni zadel zaželenega učinka. Kako malomestno in omejeno se čitajo na drugi strani mesta, ko s slastjo ia nekim samozadovoljstvom pripoveduje, kako smo mi Slovani vsrkavali (»vpityvali«) v ae nešteta tuja plemena. Ako je hotel avtor efekta, ako je hotel o pravični stvari bralea prepričati, — in to je hotel — bi moral poslednje opustiti. Na ta način postane avtor tupatam t tvoji pretiranoati ameien. Brošura je neke vrste etnografiška študija, vsaj nekaj takega je hotel D. N. Ver-gun sestaviti, a temu ni bil kos. Lingvističke točke sploh ne vpošteva. Da ie posamezni slovanski rodovi
med seboj a!i sploh ne razumejo ali ie slabo, o tem noče slišati. Angleže in Nemce dandanes vsakdo razločuje, D N. Vergunu je German prvi kakor drugi in oba sta — eno. Ti nazori avtorjevi so jako nekri-tiški, da ne rečem, fantastiški. Njegovo lingvistiško stališče bi imelo morda pred tisoč leti več vrednosti, danes nima nobene. Etnogrefiški študiji je treba dalje t. i. »folklora«, treba je tudi, vsaj novejši čas, klasifikacije po laseh, po črepinah itd. Tega avtor nima, in se tudi tako zelo ne pogreša. Oiede arheološkega stališča posname iz »avtohtonske šole« Sembere in Kawozynskega to, kar je itak napačno. Pod poglavjem »nemeokije zahvati v prošlom« bi želeli mnogo več in drugače, kakor ae nam podaje. Pravi sicer, da ima pri sestavljanju nemške vira pred sabo, a ti viri, vsaj kolikor jih navaja, ao precej prazni. Da bi nam podal priiore ii dobe breaobiirne germanizacije, o katerih nam poročajo nemški viri ie od sedmega stoletja dalje, bi veliko več dosegel. Is del Fredegarja, Eginhardta, Vidu-kinds, Ditmarja, Adama Brernskege,
Helmonta itd bi mnogo več izvedeli o žalostnem obupnem boju alovan-sko-polabskega živija s kulturno nad-kriljujoČim nemškim življem, nego iz fantastiške hipoteze D N Ver-guna »o rasprostraneniji slavjaa na Vostok«. Res je, da je bil kriv tako rapidno napredujoče germanizacije slovanski značaj, a ta značaj ni bil »gipnoz prostranstva«, marveč lahko-mišljenost, lahkovernost tujeem, omejeno, pstrijarhališko življenje in neČut za združevanje in organ začno Slovanov — o čemer mnogo por čaj 5 omenjeni stari nemški pisatelji.
Vrednost brošure torej ni v ne-kritiških raznotrivanjih avtorievih, marveč v statistiško-topografiškem delu, cbsegajočem skoro polovioo brošure. Tu je nabranega res precej materijala v številkah, ki ima gotovo svojo vrednost, v kolikor se naslanja na resnične podatke. Zlasti iz odstavka »Nemci v Rusiji«, ki je posnet po Langhausovih kartah in po knjigi »Handbuch d. Deutschtuma im Auslande«, zvemo mnogo zanimivega o nemškem prebivalstva ¥ Rusiji. Jos. Mencej.
klerikalni gospodarski manever in svaril preslepljeno ljudstvo pred velikansko nevarnostjo in pred pogubo nosnimi posledicami, ki prej ali alej morajo iarasti ia tega lahko miselnega političnega »kmetolovstva« nadih kranjskih klerikalcev.
Vojna na Daljnem Vitoku
Z mandžurskega bojišča.
General L i n e v i 6 je bn o javil SI. julija v Petrograd:
»Pri frontah obeh armad se ni ničesar spremenilo.« — Dne 25. m. m. je imel ruski oddelek pri Erdagu hud spopad z japonskimi predstra-iami, vendar so Rusi zavseli vas, naskočili Japonce ter jih pregnali iz njihovih pozicij. Boj je trajal ves dan ter bo  imeli Japonci znatne izgube.
»Novoje Vremja« poročajo iz Tacjujana:
Deževna doba se je pričela; štiri dni že nepretrgoma dežuje. Lije kakor iz vedra, pri tem pa se še temperatura rapidno spreminja. Potočki so deroče reke, ceste pa blatni jarki. Mnogo vojakov je zbolelo vsled nagle spremembe temperature, pred dežjem je bila pek len ska vročina, sedaj pa je mokrotno mrzlo, da gre človeku do mozga. Ako se misli vojna nadaljevati, se mora v prvi vrsti priskrbeti pravočasno topla obleka vojakom.
Japonci na Sahalinu.
Iz japonske armade na otoku Sahalinu se poroča »uradno« v Toki) o:
Sjvražnik, ki od 17. julija stoji nasproti našemu desnemu krilu šteje 3000 mož in 8 topov, dočim šteje rusko desno krilo 2000 vojakov in 4 topove.
O kaki okupaciji otoka Sahalina še dolgo ne more biti govora. Otok je večji kot vse planinske dežele v Avstriji, jako slabo obljuden in skoraj brez vsakršnih zvez. Otok je po temtakem kakor ustvarjen za razcepljeno vojskovanje, v katerem spret-neiši sovražnik, ki so mu vsi kraji j dobro znani, kakor Rusom na Sahalinu, polagoma in posamič pokonča še tako mnogobrojnega sovražnika ali mu VBaj prizadene veliko škode. Na takem obsegu se japonska armada, ki šteje kakih 15 000 mož, uprav ratgubi, ker mora imeti zastražene vse tiste točke, ki jih je enkrat zavzela. Blokirati otoka Japoncem ni mogoče, ker nimajo toliko ladij, sicer pa pride kmalu čas, ko bi bila blokada celih šest meseov nemcgočv, ker morje zamrzne. Ako se tedaj mir ne sklene, imeli bodo Japonci s Sahalinom lahko opraviti še par let.
S Koreje.
Iz Koreje je došlo 25. julija poročilo, da so odrinili ruski lovski od-
delki proti gorskemu prelazu V u -ao Ion g. Japonei ao hoteli ruske lovoe zasledovati, toda artiljerija jih je zapodila nazaj.
O generalu Steslu.
Car je poslušal poročilo vojno aodne  komisije o  kapitulaciji Port Arturja,   Car je nato odstavil generala Stesla od poveljništva 3. sibir akega voja, a generalni adjutant še ostane.
V kakšnem stanju so bile zaplenjene ruske ladje.
»D»i)y Telegraph« poroča ia Tokija, da si je neki japonski minister ogledal zaplenjene ruske ladje ter povedal, da so bile v toliki nesnagi, da je les gojil vsled nesnage. — Seveda je to zlobno obrekovanje, pri katerem Japonci in Angleži uprav tekmujejo Svetovno je anano namreč, da so ladje ruskega prostovoljnega brođovja najsnažnejše v eelem Sredozemskem morju in tudi red je bilnateh ladjah od nekdaj najvzor-n e j š i
Mirovna pogajanja.
Neki japonski urednik iz Tokija, ki je prišel z mirovnimi pooblaščeno! v New York, je izjavil, da njegovi rojaki splošno sodijo, da čas za mir še ni prišel.
Rekel je: »Najprej moramo imeti Harbin in Vladivo-stok, japonska vlada mora glede mirovnih pogojev upoštevati narodna čuvstva, ali pa mora vlada odstopiti Japonci mislijo, da imajo pravico do vseh vojnih stroškov.
Nasprotno pa je izpovedal Sat o, da le mikado napoveduje vojno ter sklepa mir.
Iz obrtnega odseka
Dunaj, 1. avgusta. V današnji seji permanentnega obrtnega odseka so se dognali §§ 116, 117, 118 in 119, ki se tičejo notranjih razmer pri zadružništvu. Posebno Živahna je bila debata pri § 119, ki govori o načinu zadružniških in pomočniških zborovanj. Vladni zastopniki so se zavzemali za zborovanje po delegatih, kar se je končno tudi sprejelo.
Kriza na Ogrskem.
Budapešta, 1. avgusta. Uradni list razglaša naredbo brambovskega ministra, da se bodo v bodoče p o-zivnice k orožnim vajam nabile le na orožniških vojašnicah. Proti tej naredbi se je vzdignilo vse opozicionalno časopisje, češ, da je to prvi vladni korak k javnemu nasilstvu.
Budapešta, 1. avgusta. Krize bo kmalu konec. Vajcenski škof grof C s a k y je namreč izdal na svoje ver
nike pastirsko pismo, v katerem jih poživlja, naj vsak dan molijo, da nastane med kraljem in narodom popolno sporazumljenje.
Iz Srbije.
B e 1 g r a d, 1. avgusta. General 6 r u i č se zelo trudi, da bi se o b e radikalni skupini združili „v korist dežele in radikalcev". V ta namen je izdal celo tiskane pozive na volilce. — Dopolnilne volitve so vlado spravile iz ravnotežja. Z ozi-rom na ta izid se v kratkem pokličejo najodliČnejši srbski poslaniki, kakor V a i č z Dunaja, dr. M i 1 i č e v i č iz Berolina, dr. V e s n i ć iz Pariza in S i m i č iz Carigrada k važnemu posvetovanju v Belgrad.
Dogodki v Macedoniji.
Belgrad, 1. avgusta. Sultan je pomilostil albanske voditelje iz P r i z renda, Djakova in Peča, ki so bili pred tremi leti na zahtevo evropskih konzulov pregnani v Malo Azijo. Med pomiloščenimi je tudi naj grozovitejši albanski nasilnik, R u s t e m-K a b a Š, ki je s svojimi četami požigal več let po celi Stari Srbiji ter pomoril na stotine Srbov. Umevno je tedaj, da se srbsko prebivalstvo trese pred njegovim povratkom, ker se je bati, da se bo grozno maščeval. -Baje nameravajo evropski konzuli protestovati proti povratku.
Cetinje, 1. avgusta. Predsednik državnega sveta Božo Petrovič je odpotoval v B e r a n o, kjer bo imel sestanek z valijem vilajeta Kosovo v zadevi mejnih konfliktov in kaj bi bilo storiti, da se na meji zopet naredi mir. — V Skadru je postal vali divizijski general M ustala Nuri paša.
Dogodki na Ruskem.
Petrograd, 1. avgusta. Danes je bila zopet konferenca pod carjevim predsedstvom zaradi Bulvginovega načrta za ljudsko zastopstvo. Ves načrt se baje temeljito predela v liberalnem smislu.
M o s k v a, 1. avgusta. V Sorma-novu blizu Nižnjega Novgoroda je nekdo vrgel bombo v poslopje, v katerem so za časa štrajka nastanjeni vojaki. Polovica poslopja je zrušeoa, atentatorja je raztrgalo v kose, a koliko je mrtvih vojakov, se javnosti prikriva.
Petrograd, 1. avgusta. Carje imenoval posebno komisijo, ki naj preišče demoralizacijo pri mornarici. Načelnik mornarice je admiral B i r i 1 e v.
Varšava, 1. avgusta. Listi poročajo, da se kmalu proglasi nad vso Poljsko obsedno stanje.
Nemški  cesar  na Danskem.
Ko dan j, 1. avgusta. Komaj se je cesar Viljem dobro poslovil od ruskega carja, že ima zopet sestanek, in sicer je prišel na Dansko, kjer je bil gost starega danskega kralja Kristjana na gradu Bernstorff. Na
Angleškem so vohali za tem sestankom nove spletke nemškega cesarja, toda pomirilo jih je, ko so zvedeli, kako hladno se je vedlo dansko prebivalstvo pri sprejemu cesarja Viljema v K o d a n j u.
Haeckel kapituliral pred Wasmannom.
(Konec.)
Občudovanja vredna s istematična uporaba laži pri jezuitih (Wasmann, Sauder in drugovi) je velika nevarnost za šolo in za višjo duševno izomiko. To je — tako nadaljuje Haeckel — najbolje dokazal Hoensbroech, ki je sam 40 let bil v službi jezuitskega reda in je imel dovolj prilike spoznati njegovo zvijačnost in tihotapstvo. Ta pravi  v  svoji   knjigi   Das Papsttum
(tiskani v 40.000 izvodih): Papeštvo___
je najuspešnejša zmota vse svetovne zgodovine. To veliko zmoto obdaje tisoče lažij njenih zagovornikov; in ta zmota in te laži se bojujejo za tisto obliko moči in gospostva ki se zove ultramontanstvo . . . Nikjer se toliko in tako zistematiško ne laže, kakor v uitramontanskem znanstvu . . .
S tako uničujočo sodbo o jezuitskem znanstvu sploh, in o Wasmannu posebej, je Haeckel v svoji znani neu-strašenosti odgovoril svojemu nasprotniku. In kaj je storil naš „Slovenec" ? ! Prav po pravilih najpremetenejšega in najbrezvestnejšega — jezuitstva je ta odgovor Haecklov predočil svojim čitateljem kot—kapitulacijo Haeckla pred Wasmannom. In na kak način je to podlo delo izvršil ? Iztrgal je iz Haeck-lovega odgovora pol stavka in s skrajno drznostjo pristavil „kdor ne verjame, naj sam Čitau!
Zaslugo pri tem nizkotnem činu posvečenih oprod ljubljanskega škofa krati edino okolščina, da njihov čini povsem originalen.
Ko je bil namreč Haeckel dne 14. aprila letos skončal svoje predavanje v Berolinu, naznanilo se je takoj brzo javno v London, da je on, Haeckel povsem priznal novo teorijo Wasman-novo in se prepričal o napačnosti darvinizma, enako da se nauk o razvoju ne da uporabiti za človeka, kojega razlikuje duševna posebnost. Ta brzojav je prešel iz Londona v Ameriko in v časopise vseh dežel. Pobožni falzifikat je imel seveda le kratke noge. To pa gospode pri „Slovencu" ni nič zadrževalo, da bi tri mesece kasneje istega manevra ne bili poskusili v nekoliko drugi obliki na novo. Saj — namen posvečuje sredstvo !
Nizko moralno kvalifikacijo gospodov v škofovem uredništvu smo že davno spoznali; ako jo označuje eden dogodek več ali manj, to nima veliko v sebi. O njem nam ni treba nadalje govoriti, saj sam dovolj v kričeče označuje klerikalno taktiko. Z njim p* nam je dana prilika, da pristavimo k sklepu še nekoliko besed.
V članku „Vera in znanost" v 98. štev. „Slov. Naroda" z dne 29. aprila t. 1. smo ne oziraje se na Haecklova predavanja v Berolinu dobrohotno navajali način, kako Wasmann in Sander skušala v sklad spraviti cerkveni nauk in pa temeljne nazore novodobnega prirodoznanstva. Opozarjali smo istotaui enako na blage pa vendar s krepkim smotrom zasnovane nasvete konciljant-nega škola Bonomellija, ki enako skušajo premostiti nasprotje med vero in
znanstvom. Z naše strani se je torej storil pomenljiv korak v smislu pomir jenja v eni načelno važni stvari. Naj članek je končno naravnost apostrofira! cerkvene kroge, naj imajo v mislih po. sledice in naj nas ne tirajo na skrajno krilo nasprotnega tabora.
Škofovi petelini se za naš pomirje valni korak   niso   zmenili.   Čim manj imajo sami strokovne izobrazbe na širnem polju znanstev o prirodi, tim več neukročene bojaželjnosti imajo in drznosti, da ne morejo prenehati izpnŠčati z jezuitskim   strupom  otro vani h pšj, na nas, čeprav ne morejo zadeti. Oni ne pomislijo, da nam je zoper jezuitski strup vedno lahko najti protisredstvo, da   zoper   popačeno nltramontansko psovdoznanost vsekdar moremo uveljaviti jasno znanstveno resnico, in da jim krinka pobožnosti ne zadostuje več, da bi neopaženi  uspešno  zvrševali svoja običajna sleparstva.   Ako so gospodje nasprotni  vsaki  trohici   miroljubja m „Slov. Narodu" celo v skrajni smelosti priporočajo Haecklova  berolinska predavanja, natisnjena (v 10.000 izvodih) v knjigi pod naslovom: Der Kampf um den Entwicklung8gedanken — bilo bi res vredno na to inicijativo knjigo primerno predelano podati slovenski javnosti pod klavzulo: „z dovoljenjem ia na priporočilo konzistorija ljubljanskih knezoškofijskih duhovnih petelinov." Saj bi ne mogli   ugovarjati, ako   bi Širši naši krogi čitali   nauke, kakršnih doslej   še   ni   javila  nobena slovenska knjiga, a so   našli  pomenljivo, burno pritrjevanje   najizobraženejših krogov ene izmed najodličnejših  metropol mo dernega znanstva. Y.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 2. avgusta, — Kanov bodi naš boj v Trstu? Tako se vpmsue včerajšnja »Elinost«. Istočasno pa tudi odgovarja na naša odkrite besede, ki smo jih pred kratkim napisali na njen naslov. Vsake in tudi lastne hvale je vredno, če stremijo tržaški voditelji za tem, da si utrdijo ekonomično pozicijo in preko te.dospo tudi do politične moči. Mi |im iz sroa želimo najlepše in najboljše uspehe. Ali nji* hovo dosedanje delovanie ni pravi boj. O tem poglavju smo zadnjič napisali svoje mnenje. In najsi bodi boj le sredstvo ali kaj drugega, z sgol) •Jadransko banko« in s vsemi drugimi obljublienimi ustanovami se ravno »narodna eksistrnoa« ne da utrditi. Da nas Itah|ani in Nemci puščajo v miru, nismo n'kdar dosedsj mogli opaziti Da se pa »EimosUin njeni poglavarji pri vsa* i priliki vtaknejo v naše kranjske razmere in prelivajo debele solie čez najmanjšo pobtično ali literarno nesrečo, to je pa istina, kateri se skoro ne da ugo-variati. Zategadelj so popolnoma opravičene naše želje, naj se tržaška gospoda v prvi vrsti zanima le za tržaške razmere in dogodke. Gradiva, in sicer prav hvaležnega gradiva ima vse polno. Z tkaj tedaj vedno in vedno st skate rep in se 8 strahom, da ne pridete do svojega cilja, itogibate vsaki polemiki, vsaki  kritiki in vsa
Brat Justin.
(Iz dnevnika samostanskega novica Priobčil Bistri čan.) (Da^e.)
14. septembra.
Tesno in težko mi je pri srcu. Ura je že deset, a jaz sem tak ne-ubogljivec, da se ne maram uleči v plesnjivo koruzno elamo. Rajši stojim pri oknu in gledam v zvezd nato nebo in diham v se sveži zrak, ki je prepojen z različnim vonjem, ki prihaja od bližnjega smrekovega gozda. To me bolj okrepčuje nego najtrdnejše spanje, pa naj pater magister ali kdorkoli trdi nasprotno.
Danes popoldne sem šel opravit
vesoljno spoved v Vreteno. Pri odhodu vprašam patra magistra, kdaj moram biti zopet doma.
»Da le do večerje pridete«, mi je odgovoril in pokaial hrbet.
Spoved sem hitro opravil, ker se nisem zanjo bogve kako pripravljal in ker tudi nisem imel kaj posebnega povedati.
Po spovedi me pot ni peljala naravnost na Kremenee, ampak sem naredil ovinek proti Velikemu loga. Nemirno mi je srce utripalo in noga mi je pogostokrat zastajala. Gledal iem zamišljeno v tla pred seboj in nisem zapazil, da se bližam človeku.
Skora} bi bil vanj butnil, ko se zr m kvišku in zagledam pred seboj — Albino. Pošel mi je glas, pošel razum, pošla sploh govorica. Kri mi je oda-rila v lice, iz grla pa ni bilo spraviti besedice.
»Tako zamišljeni?« izpregovori deklica, »zdi se mi, da sem vas motila s svojim srečanjem. Oprostite!« in hotela je oditi naprej.
»Ah, ne hodite proč!« sem vzkliknil kakor v sanjah in skoraj planil proti njej. V trenutku sem se pa streznil in povsem mirno dejal:
»V Vretenu sem bil in tam opra vil vesoljno spoved; namenjen sem bil zdaj k vam, ker ste me zadnjič povabili.«
»Jas grem v Vreteno, vrnem se kmalu,« je dekličin odgovor.
»Ali vas smem morda spremiti?«
»Jako ljubo mi bo, boste povedali, kako ae kaj počutite v samo stana.«
In ko sva Šla avojo pot, me je vprašala:
»Jutri boste torej preoblečeni?«
»Jutri po sedmi mali.«
»Smem priti pogledat, kako se vam bo podala nova obleka?«
»O prosim. Obleka aieer ni glavna ■tvar pri redovnika; da bom le dolžnosti natanko spolnoval, katere ai bom i njo naložil na rame.«
»Ako imate poklic, vam to ne bo težko «
»Će imam poklic, to je ravno vprašanje,« odvrnem zamolklo.
»Ali menite, da ga nimate?« in ozrla se mi je v obraz.
»Zdi se mi, da ne «
Ko rna nič ne reče, dostavim:
»Menda  nisem prišel s pravim namenom noter; prišel sem eem iskat srečo in mir, toda, kakor pravi pesnik: Ne vlada vselej svet pokoj Sred' tihega zidu, Ce ne prineseš ga seboj, Ne najdeS tu miru. Sicer me mo|e preteklo življenje ne more prav nič vleči med svet in s najboljšimi upi sem prestopil prag svoje eelioe, a miru, takega miru, kot bi ai ga želel, zastonj čakam.«
»Caa vas bo ie privadil na samostansko življenje,« me tolaži Albina, »saj imate eno leto čas za premislek, kakor je pravil o novioih pater Vigilij, in če vam ni na noben način všeč, pr dete še zmerom lahko zopet med avet«
»Lahko pridem in mislim, da tudi pridem.«
»Tako govorite danes, a kmalu boate drugačnih misli,« me je zavrnila.
»Ako ne bom drugačen, ne bom ■rečen, gospodična!«
»Nič gospodična, pokličite me po
krstnem i t eiiu! Gospodične so t-sv , ki se gibljejo v svili in žametu, jaz pa sem vendar kmet ško dekle. Ka d»r boste že m»šiik in spovedovali, pridem k vam k spovedi, ali mi boste dali odvezo?« me je vprašala in se ljubko nasmejala.
»Jaz ne bom nikdar nikomur odvezoval grehov«, odvrnem trdo.
»Gospod, vam se je moralo nekaj posebnega pripetiti v samostanu, da ste danes takih, skoraj bi rekla, čudnih m sli, ker pravite, da vas vaša preteklost ne more nič vleči med avet,« in gledala me je v oči, kakor bi hotela brati v srcu težo, ki ga teži.
»Res, to mržnjo do samostana nosim v sebi samo par dni in Čim-daljo jo nosim, toliko neznosnejša mi je« Pripovedoval sem ji dogodke, ki sem jih doživel doadaj tukaj, pravega vzroka pa nisem mogel spraviti na dan, obležal mi je v srou. In morda je tudi Albina zapazila, da sem ji nekaj zamolčal, in s cer glavni varok. Zato me je skušala razvedriti s različnim pripovedovanjem drugih reči in reči moram, da je dosegla svo) eilj in namen. Njeno pripovedovanje je bilo tako izbrano in marsikaj je omenila, is česar sem aposoal, da je deklica prebrala in sicer natanko prebrala vež nego navadno kmetiiko
dekle. Dobil sem do nje spoštovanje tudi zaradi tega in ko sva se ločSa, mi je bit duh v istini veder in prest. K njej na dom pa nisem šel, saj sem dosegel to, kar sem danes hotej doseči Kolikor bolj pa sem se bližal sa-moBtanu, toliko težje so mi bile noge in srce. Priznati sem si moral, da čutim do Albine prssrčno ljubav, katero mi b vanje med samostanskimi prebivalci le pospešuje. Zanjo bi dal vse, srce, dušo ... In obrnil sem se do Boga in ga vprašal, zakaj me je pripeljal v samostan, ko mi je dal srce za ljubezen do deklice. Neki glas mi je pa odgovoril, da je to paž edini pot, po katerem sem ae seznanil z Albino!
Pri večerji je naznanil pater gvardijan 09li družini, da bodo jutri trije kandidati preoblečeni v redovno obleko po sedmi m»Ši. Povabljeni da so vsi patri in fratri, t. j. cela dru žina. Meni se je to nainanilo zdeb popolnoma slično tistemu, ki naznanja, da bo ta in ta dan obešen gotov hu dodelnik.
Ia v samoti, v kateri bivam, mi stopajo današnji dogodki pred oči Ijubeiniva, lepa deklica Albina, ki je podoba najlepšega ideala, ter požrešni fratri in patri, ki jim je mar le njihov telesni hasek. Ni težko uganiti, ka tera družba mi je ljubša! (Daljo prih
fceoiu uporu loper lasto naailstvo? ja kaj vas brigajo kranjski Luekmani in Švegelni? Najprvo nastopite malo polj »bojevito« zoper »Vašega« Vene-lisna, potem si Vas prav radi in takoj vzamemo ia igled našemu boju Đa Kranjskem!
— nMi delamo in nas ae vsled tega boje*1, tako je zago-t»vljal svoje verne poslušalee Danidar Darinko na »koncertu«, ki so ga v nedeljo priredili kamniški klerikalci baje na korist »Družbe sv. Cirila in Metoda«. Za podV! Kaj si vsega ne domišljajo ti daničarski revčki! Pra tjjo, da delajo. Doslej še tega nismo opazili, razen ako se smatra za »delo« popivanje po farovžib, pobožna romanja in prijetne zabave na duhovniških primieijah. In zaradi takega dela pravijo Daničarji, se jih mi liberalci baje bojimo. Uboge reve, gotovo so se jim zmešali možgani, da bolehajo sedaj na akutni megalomaniji. Kdo pa se briga za te duševne ičle, ki ne znajo drugega, kakor da ge potepajo po župniščih in, kadar so v »rož'cah«, zabavljajo na liberalce?! Tako »delo« je nam prav ljubo in $e bodo klerikalčki v tem zmislu nadaljevali, smo prepričani, da bo naše ljudstvo prav kmalu spregledalo in spoznalo »prijatelje«, ki sami prav radi uživajo življenja slasti, nerazsodno maso pa tolažijo z upom na ;; iše življenje onkraj groba. Spooai-najoč se v svojem govoru »Družbe 97. Cirila in Metoda«, je izrekel »slavnostni« govornik«, kakor poroča včerajšnji »Slovenec«, tele »duhovitosti«: »Ljubezni tihi spev je pozdravil njeno rojstvo, spev radosti, ki se je porodila v duši naroda, videčega, da so njegovi sinovi pripravljeni braniti njegove bodočnost, njegovo deco. &di se, kakor bi bil tedaj narod instinktivno čutil, da ni več daleč čas, ko bode čez n»ša polja zavela strupena sapa liberalizma... Zato se je takoj oklenil nove družbe z vso lju
znijo in ta je pognala tako močne korenine v narodovem organizmu, da jih ni bilo več rrmc izruvat'.« Iz teh besedi zveoi gorostasna klerikalna nevednost in omejenost ali pa brezmejna kler kalna podlost in zlobnost. Vsakomur je pač znano, da »Družba s*. Cirila in Metoda« ni bila osnovana zbog tega, ker se je bilo bati, »da laveje čez naša polja strupena sapa liberalizma«, marveč zbog tega, da obvaruje našo mladino v obmejnih krajih potu.čevarja. To je plemeniti smoter te družbe in mislimo, da bo družba sama v svojem interesu protestirala proti temu, da bi ji nezreli fantički Marinkovega Za-libra, podtikali druge postranske namene. In bas zaradi plemenitega namena — varovati našo deco potujčevanja, se je naš »narod« oklenil z ljubeznijo te družbe, toda ta asrod so bili naši inteligentni sloj i, ki še danes vzdržujejo družbo, ki bi bila po vzoru »Naše Straže« že zdavna propadla, ako bi bila navezana Da klerikalno podporo. To je razvidno iz družbenih letnikov Družbo vzdržuje napredna inteligenca, tako e in nič drugače. To si naj zapomni zeleni Daničar, družbeno vodstvo pa si naj v bodoče prepove — in to tudi zahtevamo — take zagovornike, ki lahko dražbi več škodujejo nego koristi jo!
— Važni popravek. »Slovenska  dijaška  zveza v Ljubljani« am piše: Prosimo slavno uredništvo
'Slovenskega Naroda«, da z osirom -a notico z dne 31. julija t. 1. resnici •"•4 ljubo popravite sledeče: Ni res, 3a je večina članov »Slovenske di jaške zveze« »lemenatarjev«, res pa je, da so dosedaj le trije gg. bogo-siovai člani »Slov. dijaške zveze«. Vsi drugi člani so pa lajiki-visoko-ioloi. — aa odbor: Kožic, t. č. predsednik. B a j u k , t. č. tajnik. — S tem ^opravkom je dijaška zveza — re lena. Lemenatar in lajikvisoko-lolec, ki se naslaja na junaških govorih dr. Lsmpeta, sta za nas eno in isto. In eela »Slovenska dijaška tveza« a stojim občnim zborom vred s slabo in žalostno znamenje. Farški ?roŠi in neznačajnost, ki se prodaja!
— Cilll teutech allerwe-gen« Tako je končal dr. Pommer svoj govor, ki ga je spustil v Celju pri komerau prilikom poseta »Sahu-bertbunda«. In o »windisohen Tazzel-wurm« je klepetal ta dika oeljanskih nemškutarjev. Da ta človek ne apada v državni zbor, ampak kvečjemu v kako »Knelpbude«, je obČeznano. In če ne bode svojega »temperamenta« začel brzdati in krotiti, ga bode treba kmalu spraviti v kako norišnieo. Ssj o norišnioah se mu kaj rado aanja in je zadnjič v znanem svojem dr Žavnozborskem čez vse perfilnem in nedostojnem govoru blebetal nekaj o potrebi norišnic Res, vesoljna zemlja ne nosi ostudnejših ljudi, nego ao te celjansk-* nemškutarske prismode.
— 5oh.olab.ega izleta na
Jesenicah se po dosedanjih prijavah udeleži devet sokolskih društev. Pričakovati je torej, da bosta tako izprevod od Javornika do Jesenic, kakor javna telovadba impozantna. Javna telovadba se bo vršila v Mila novem logu, pričetek ob polu 5. uri. Po javni telovadbi bo istotam velika ljudska veselica, za katero se delajo obširne priprave. — Ljubljanske Sokole smo naprošeni opozoriti na od borov poziv v današnji številki našega lista.
— Šolska   vest. Učiteljica gdč. Antonija Hribar v Cerknici je imenovana za provizorično učitelpco na štirirazrednici v §t. Vidu pri Za tični.
— Vabilo k javni telovadbi in veli It i narodni veselici na Jesenicah ob priliki izleta slov. sokolskih društev v nedeljo, dne 6. avgusta t. 1. Vzpored: Ob 1*44 uri prihod sokolskih društev z vlakom na Javornik in pozdrav jeseniškega Sokola. Odtod skupni odhod skozi Savo na Jesenice. Sprejem občinskega odbora. Ob 4. uri javna telovadba in narodna veselica v Milanovem logu. Sodelujejo zbori raznih pevskih društev. Svira meščanska godba iz Kranja. Vstopnina k telovadbi in veselici 60 vin. za osebo, sedeži 1 K, na tribuni 2 K. — Člani sokolskih društev in otroci v spremstvu roditeljev so vstopnine prosti.
— Ob o ril i k i odkritja Prešernovega   spomenika izide, kaki -•   an     ze poročali, poli ud no pisana brošura o Prešernu, namenjena naišušlm narodnem masam in naši mladini. Kmižico, ki bo iiu8trov*na, je sp'sal Engelbert Gangi, pr znani  n&š  mladinski  pisatelj,  ki je nam dovoljno jamstvo za to,  da je knjiga pisana zanimivo, lahko umljivc in poljudno. Glavni smrter te knjige, ki  bo  nosila naslov »Slava Prešernu!«, je, da se popularizira Pre šrrna in da spozna našega psanik • velikana tudi naša mladina in 'lajširš sio]i našega naroda D » se pa to do seže, je potreba, da Be razširi ta bro šara v tisoč in ti^oč izvodih med našo mladino. Zato naj stori vsaka slovenska občina in vsak okrajni šolski   svet   svojo rodoljubno dolžnost in poskrbi, da ne bo nobe nega učene«   v   šoli, ki  bi ne imel knjige o Prešernu. V tem osiru jim naj bo v posnemanje mestni ob či tiski   svet  ljubljanski, ki je skleni), da nakupi toliko izvodov, kolikor   je   učencev   in   učenk na ljubljanskih slovenskih ljudskih šolah Poskrbelo   se  bode,  da   bo kn)igo odobril   in   v nakup priporočal t ud« dež šolski svet.  Prič* kujemo, da oe bo nobenega krajnega šolskega sveta na   Slovenskem,   ki   bi   ne nakupil vaaj nekaj izvodov za razdelitev med šolsko mladino  in  za šolsko knjiž nioo.   Prosimo  gospode  učitelje, da vplivajo v tem oz ru   na  krajne šolske svete !
— „Društvu slovenskch književnikov in časnikarjev" je podaril,  priatopivsi   mu   kot pod porm član, gosp. Jjs. K oš meri j v Ljubljani 10 K. Iskrena hvala!
— Odbor akad. fer. dru-Ntvo „Sava" naznanja, da se vrši redni občni zbor dne 9 septembra t. 1. in ne, kakor se je bilo preje naznanilo 5 t. m. Dnevni red isti.
— Velika ljudska veselica pevskega društva „Ljubljana", katera se )e vršila v nedeljo 30. |u ija t. 1. na Zelenem hiibu, se je obnesla nad vse pričakovanj izborno. Na obširnem, jako okusno dekoriranom in električno razsvetljenem vrtu se je razvila že rano popoldne jako animirana zabava, katera je trajala posno v noč. Pevski zbor »Ljubljana« je pod eksaktnim vodstvom svojega pevovodje gosp. prof. D e k 1 e v a zapel s njemu lastno sigurnostjo nekaj zborov, katere je pa moral na burno aahtevanie mnogobrojnega občinstva ponavljati. To pot je dokazal leta zbor, da je kos tudi najtežji nalogi. Jako mar-
ljivo je avirsla tudi vojaika godba, katera je igrala večinoma slovanske akladbe in aato lela obilo pohvale. Med petjem in godbo pa ao ti ivi gale narodne gospiee po vrtu ter ponujale svoj sreČolov ali ialjivo pošto, narodni  kolek ali serpentine ter s tem  mnogo  pripomogle do neprisiljene  sabave  in še več k materijal nema uspehu   Na kegljišču pa je vladala pravoata vojna sa prvenstvo in je tudi v podjetju vrgla lepo vso tioo v društveno blagajno. Z eno besedo,  bila je posrečena nabava, ka tera    zasluži   vsestranske pohvale. Končno imamo omenjati izborno po strežbo restavratarja g.   R e m i c a , kateri je z j v ko dobro pijačo in oku sno  kuhinjo  vsestransko zadovoljil obilo navzoče občinstvo.
— Zadruga, gostilničarjev, krčmarjev, kavarnarjev in žganjetocnikov v Ljubljani ima v četrtek dne 3. avgusta ob 3 uri popoldne svoj prijateljski sestanek pri g. F. Remicu gostilna pri »Žele nemu hribu«, Dolenjska cesta, kjer se bode med drugim posvetovalo in razgovarjaio o novem obrtnem redu Zatorej se gg. člani vabijo na mnogobrojno udeležbo.
— Talijo za rešitev življenja v znesku 52 K 50 v |e dob 1 kovač Karel Kobe iz Podturna, ker je v smrtni nevarnosti za lastno živ ljenje rešil utopljenja dečka Antona Auguština.
— Utonil je v nedeljo popoldne v Novem mestu v Krki 15letni Dular iz Cegelnioe. topil je na stalo, da bi prišel iz vode, pri tem mu je pa zdrknilo, da je padel vznak in izginil v valovih
— 6rozna vročina je vladala včeraj v Novem mestu. Toplomer je kazal na brezvetrnib krajih 5 2 stopinj Celzija, na polju pa 45 stnpin}.
— Planinske vesti. Do konca
julija je ob>saalo Tr>orlavsZo kočo na Kredarici (2515 m)  76 turistov, prvi dne 18. juii., Al aiev   dom   v Vratih (1000 m) pa 243 oseb    V spominsko knjigo v Aljaževem   stolpu   vrh Triglava (2565 m)  se je vpisalo v t.-m času 74 obiskovalcev, prvi dne 9 jul Vreme je   bilo v drugi polovici preteklega meseca   tako   ugoivto. da je en tur st celo prenočil   na vrhu Triglava v Aij&ievsm stolpu. V Aljaže vem domu  je  bival ted*-n dni gosp dr. Eiv. S 11» i mer  s sv. jo rodbin^, ki se je o uredbi doma in postrežbi zelo pohvalno izrazil
— V odvetniško listo za Štajersko je vpisan * dr K».--i Sirk kc t odvetnik b sedežem v R a d-
gon\
— Pri občinskih volitvah v Oplotnici pri Celju je predrla nemftfcutarskn stranka  z veliko
večino
— Nemška kultura. 0 priliki javne telovadbe brežiškega „Sokola" je znani „Ohrfeigmannit, nemški brivec Pajdaš, izzival na kolodvor odhajajoče goste s „pereatu in „Abzug" pod azistenco davčnega nadzornika Potočnika in sodnijskega pristava R o 11 a. Obžalujemo to akademično višjo kulturo, da se pajdaši s Pajdašem.
— Srbi v Sevnici. Kakor čujemo, priredi „Srbsko pevgko društvo" iz Zagreba v Sevnici dne 6. t. m. veliko veselico, katere se udeleži med drugim tudi več bližnjih slovenskih pevskih društev.
— Dobrnski nemčurji pokažejo pn vsaki priliki svo|o nestrpnost Gorn|egraj«ka požarna oramba je na svojo 20letn'co povabila vsa bližnja in nekatera da)|na gasilna društva. Med drugim s-- je taka tiskovina poslala tudi v D » orno, odkoder pa se je vrnila z značilno pripombo, da s« sprejemajo b&mo nemška pisma K»j ko bi Slovenci z sukali ost in |o obrnili proti Nemcem, da ne bi hoteli sprejemati nemških dopisov?!
— Veselica   v Gornjem
gradu.    Na   slavnostnem prostoru za  vehko ljudsko  veselico  se prav marljivo dela. Stavijo se paviljoni in gostilničarBke ute. Dame pripravljajo okrasje in nabavljajo dobitke za are-čolov.   Oglasila so se razna društva in sioer: 1   Celjsko   pevsko društvo, 2  Celjski S »kol. 3 Stvioiski S kol v Mozirju, 4  Ceh&ka čitalnica, 5 Kam mška Lira 6  Kamniška čitalnica, 7 Bralno društvo v Bočni, 8 Učiteljsko društvo  gornjegra|skeora   okraia, 9 Savinska   podružnica  S.  P    D* 10 Požarna   hramba Sv. Frančišek K*a-verij,   11.  Požarna  hramba R-čica, 12  Požarna bramba Mozirje, 13 Sv vina,  društvo  kolesarjev gornjegraj-akega  okraja, 14 Pevski zbor v S ■ Pavlu pri Preboldu, 15. Zaveza spod-njeitajerskih   gasilnih   društev, 16 Pevsko društvo Edinost v Ž*lcu, 17 Zvezda na Dunaju (po zastopnikih). Od več društev sicer Še nimamo t ti-cijalnih obvestil, pač pa privatna na auanila, da pridejo   Imena društev, ki se če javijo, priobčimo pravočasno Prosimo  pa   predsedniška društev, naj naznanilo, za koliko oseh sa naj pretkrbi  kosilo itd.   Sprejem kranj-
skih druitev je ob 10. uri Dri »Pro dniku«, Štajerskih pa ob 9 uri. V Gornji savinjski dolini ao redkokrat večje slavnosti Ker pa je letos tako redek slučaj, da slavijo tri društva jubileje, kakor je sneno: čitalnica 25letnieo, Požarna bramba 20 letnico in Pevako društvo l5tetnioo, poziv ljamo rodoljube, naj polete v Gornji grad v poaet h gostoljubnim Savinj-čauom. Po veselici se lahko priredijo izleti v divne Savinjske planine. Kanadčani se zbirajo v nedeljo zjutrai ob 4. uri in lahko tem priklopijo drugi izletniki iz Kranjske, zlasti Ljubljančani!
— Poskusen samomor. V
ponedeljek si je 51 letni sluga Mi slo-v i č okrožnega sodišča v Maribora po gnal v neki gostilni eno kroglo v obližje srca, dve v levo sence in eno v ustno in nosno duplino. Poklicani zdravnik ga je za silo obvezal, na kar so ga prepeljali v bolnico. Vzrok samomora so najbrž domači prepiri.
— Smrtni padec. Martin K a n š e k v Colobinjaku, sodni okraj Sevnica, je z nekega voza tako nerodno skočil, da je na mestu  mrtev obležal.
— Griža razsaja v bližini Št. Ilja, okraj Maribor. Odrejeni so zdravstveni koraki.
— Izaledeni tatovi. Petek!i teden ao opoldne neznani tatovi vlomili v vinsko trgovino P*vlinov*ča v Trstu ter vseli 770 K denarja, nekaj drobiža ter samokres Policij* jih ;e zdaj izsledila in zaprla pomorščaka J žefa Simon Čiča. delavca Ju-»ta Kaisela ter Jožefa Coveriizza. Ti trije so na sumu, da imajo se neki drug' vlom na svoj« vesti.
— Samomor.  V Tr*tu se je
ustrelil  v   pondeljek  v  desno sence 33ietni   upravitelj  hiš Josip M o d e sto   B'l je takoj mrtev,    Vzrok ne-ozdravlj'va b l*»a*>n.
— Mlad samomorilec. Neki 15 do 16 **mt fantič si je v neti go sttlm v Tra u dal prinesti ponižno večerjo, katero |e z vidno razburjenostjo pouŽil. Nato ,e odšel na atra n-fc-. kj^r ae je ustrelil z majhnim samt kresom v dnsno senc-, da je bi takoj mrtev. EM je tutec in m im* 1 nobenih papirjev s*-b J. Pri s-»bi je imel le vozni Istek neke če&ke loknln** J*«l*»v.n'ci*
— V blaznosti se je hotela usmrtiti v Trstu lTletna de lavka Emilija Ostani k, ki se je vrgla iz tretjega nadstropja na cestni tlak, a je dobila le male zunanje poškodbe. Oddali so jo v opozovalnico splošne bolnice.
— Tržaško morje je v pri
staniŠču iu ob bližnjem obrežju pokrito z debelo, belkasto oljnato plastjo, ki onemogočuje kopanje na onesnaženih krajih. Ta plast je nastala od algov, ki rastejo na dnu morja in je njihovo seme, ker je ložje od vode, prišlo na vrh in plava zdaj po morju.
— Zaplenjene razglednice« V Puiju so revidirali organi > ndotnt-ga policijskega komi^arjata trgovine e papirjem in knjigami, tobačne tratite itd in r.aplemli vse razglednice, na katerih 80 b le z i'žele fotografi sne sl-ke pulrk-g* vojnega in trgova*ega pristanišča. Konfiscran»h r»zgledn»c je okoli sto tisi'6   Te koifi'kacne ni provsroeila
vojaška,  ampak politična oblast, ker b( če   imet<   princpialni  oll. k. kak sne razglednice   so v t-.r oz>ru dovođene in k*h«ne nn
— „5 gld. me košta!" V
ponedehek je n**ka o garar ca videla, da gre fant, ki m<sli, da ima do njrga pravico samo ona, z neko drugo punoo. Došla i u je na E nonoki cesti in brez ponrsit-ka takoj začela klo-futati svojo t*?km<>valko. K**r sa pa navzoči fant ni prav nič potegnil za svojo spremljevalko 10 tudi ni miril, ampak se na vse to samo od sroa smejal, se »e za tepeno dekle postavil neki njen sorodnik, ki je Šel ca njima. To je pa budo oigararico do viška ujezilo in z besedami: *K»j se bo pa ta hudič vmes vt a-i — 5 g>d. me košta,« se je zapodila tudi vanj n mu prisolila z»ušmoo, da mu je kar klobuk zdrknil a glave. Ker pa ta drugi oklofutaneo ne privo&di ubožni blagajni t'st h 5 gld., je klofuto koj na mestu vrnil in za name ćt-k dodal še eno Tako se je končala ta afera dosti slabo sa vse prizadete, srečno je opravil samo nezvesti lju bimee. čeprav je bil vsemu temu povod on s m.
— Žepna tatvina. Mariji Zavodnikovi ia Zagruiea je b>lo sinoči v Frančiškanskih uhc»h is žepa ukradena denarnica, v kateri je bilo 7 K denarja. Tatvine sta sumljivi dve ženski, ki sta bili aretovani
— S kolesi sta trčila vče
raj popoldne na vogalu st-menišča neki odvetniški uradnik in neki knji-goveiki vajenec. Vaieneo ae je tako aaletel v uradn ka, da ga je podrl s kolesa in ga levi roki lahko telesno poškodoval
— Hud fijakar je A J. Navedene« je podnevi tako nerodno vozil, da je hudo pokvaril voi in ko je a takim pričel domov ter ga je
gospodinja nekoliko okarala, je postal tako divii, da so tra morali aretovati.
— Delavsko gibanja. Vftera>
ae je odpadalo s luineg* kolodvor-v Ameriko 27 Hrvatov in 39 Slovencev, nazaj  je pa prišlo 54 H-v*tov. — V N-vo meato je šlo 10 češk h zidarjev, 15 Hrvatov in prišlo is S«ha«bsa.
— Ljubljanska društven* godba priredi danes ZveSer koncert v hotelo »Ilirija« (K >lndvor4k» ulice). Začetek ob 8 uri. Vatopnina 40 vin. — Jutri je koneert »Društvene godbe« v botelu »L'nvl« Začetek ob 8. uri. Vstopnina 40 vin.
— Majnovejse    vesti. 2
Sladkorni fabriaant Jaiugoc v Parizu je moral valed raznih ponesrečenih špekulacij napovedati k o n k u r z. Diferenca znaša 15 milijonov frankov. Pričakujejo še sedem konkurzov razn.h »l*d kormh fabrikantov J*ltc t je klerikalec in je bil v kupči|ski zvezi z mnogimi kongregacijami.
— Otrpnjenje tilnika. Pretekli teden so zainamovali v Š lezi ji tri nove obolelosti  na t»j bo lezni. Vseh takih bolnikov je zlaj 14
— Nemška nestrpnost. Vsi vladni predsedniki na Pruskem s dobili  odločbe, da ne smejo biti v tovarnah  us uibeni  ruski  in av stnjski   delavci   poljske narodnosti. *
Telefonska m orzo]avii* poročila
Budimpešta 2. avgusta. Posl. Juri Reczanvi je izstopil iz liberalna stranke
Budimpešta 2 avgusta. Poskus ministra Kristoffyja, da pri dob'1 zase socialiste, se je pone srečil.
Budimpešta 2 avgusta Listi zatrjujejo, da bo minister notranjih zadev, Kristoffv, predložil zbornici 15 septembra zakonski načrt o splošni volilni pravici
Petrograd 2. avgusta General Linevič je poslal to le brzojavko: Razni inozemski listi so opetovano priobčili vest, da je naša vojska obkoljena in da se nahaja vsled tega v zelo nevarnem položaju. Ker so tudi ruski listi posneli te vesti, ki lahko premotijo javno mnenje, javljam pokorno Vašemu veličanstvu, da ni bila naša vojska nikdar v kritičnem polržaju, niti je bila kdaj v nevarnosti, da bi bila obkoljena. Japonska armada je pač opetovano skušala obiti naši kr li, a vselej brez uspeha Sporočam, da se nahaja armada v izbornem položaju in da je navdahnjena dolžnosti, ki jo mora spolniti
Štokholm 2. avgusta. Na vajah pred žtokholmr m je zadela neka ladja na podmorsko mino in zletela v zrak. Utonile so 4 osebe, S pa jih je bilo ranjenih.
London 2. avgusta. „Nišiniši Simbun" zatrjuje, da je japonska armada osvojila vso južno pokrajino Kirin, Japonske pozicije so tako izborno razvrščene, kakor jih še ne pozna zgodovina. Sodi se, da je LineviČ izgubljen, Čim navalijo nanj Japonci, ker se ne bo mogel pravočasno umakniti v Harbin.
Tokio 2. avgusta. Uradno se razglaša, da je uvedel general Ha raguči na otoku Sahalinu vojno upravo
Ker je prekinjena telefonska zveza z Dunajem, so izostala najnovejša poročila.
Brate Sokole
se udeleže izleta na Jesenice v kroju, prosi odbor Ijubljansk* ga Sokola da sannesl|ivo pridejo k redovnim vajam, ki bodo ▼ četrtek zvečer ob pol 9   uri v telovadnici   »N«r. doma«
Na sdar!
Darila.
Upravm&tva nafiega lista so poslali:
Za družbo sv. Cirila In Metoda: Gosp.
Al. Kol ene, učit. k and. Čemienik 9. SO K nabral t Trojanah in siosr so darovali g Fr. Kau-iok 2 K, g. Joief Oeepek 1 K ostali pa 60 v. — G. Pavel MagdiČ is Ljubljane 10 K kot iz gub U eno stavo. — Skupaj 13 K 50 v. Hvala lepa!
Za Prašernov spomenik: Go*pa Cenka Jerele 24 60 K nabrala na svoji svatbi v Želsz-nikih. — Gospa J. St 1 K kot izgubljeno stavo ia lepo vreme.      Skopaj 35*60 K. Hvala lepa)
Za Učit. ko n vi nt. GdČ. Kristina Demšar učiteljica v |šmartnem pri Litgi 12 K ia sicer ga. pl. Marica Trnkocsj 10 K in kegtjaskl klub v gostilni Bobavs S K.
Ceneno domače zdravilo. Za uravnavo ta ohranitev dobrega prebav^janja se priporoča raba mnogo desetletij dobro znanega, pristnega .JMollovetjaSeitilite-praska", ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse težkoce prebavljenja. Originalna skatljica 2 K Po po&tnem po vzetju razpošilja ta praSek vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na 1DNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deček" je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan b varnostno znamko in podpisom. 1 7—11
Bonna poročila.
Ljubljanska „Kreditna banka" v LJubljani.
Ursdoi knrzi dim. borao 1. avgust* J 905,
NRloibenl        'T ■
4*
majeva renta ....
srebrna renta.....
k°Q avetr. kronska rent* fc% m slat* n *•/„ ogrska kron»k* „ . . 4r 0 „ alat* „ . . . |*/a posojilo dežele Kranfeke . »Vi0 o posoule mesta Sp:;at . *7l7o s n Zadar ■ **/»*/■ bos.-here. žel. poa. 1902 ic . Češka, dei. bank* k. o.
ž. o.
**/■•/• Pešt« ftotn k  0 *•
10« .  pr. . iV,c    rac', pisma lsnetst. hr.
Vjtj9    .      r    «g"ke cen. dež. nr.....
t«/a* ■ *• P18- o?1- hiP- ban- -IV,*/, obl.  ogr.  lokalnih is-
leeuie d. dr.....
t1 g< . obl. češke ind. banke VI0 prior  Trst-Poree lok. žel
4% prior. doL Šel.....
«o o u jnž. žel. kup / -V ,°    ivst. pos. s* lel. p o
Srtcks od 1. 18601 ,
,      -   r 1M4 ■ tizske
zen  kred. I. smiaij«
„    ogr. hip. banke ,     srbske 8 frs. 100*-9     turske   . .
Sasilik* »rečks .
Sredite * ,.
inomošk* -
arakovsk« 0
ujubljsuftks c
Avst. rud. krii*
Ogr.    „     „   • ■
SndolfoT« s
Salcburšk«
Dunajsb« kora. „
Južna železnic* ' Državne železnice avstr.-ogrske bančne delniee kvatr. Kreditne bank# Ogrske       „ > žrmostensk« m Premogokop ▼ Mostu (Brnx)
i. Vod*'
100- 65
101- 25 10O60
119-40
96*M 116 05
99-61« 100*60 100 101* 100 ib 100 26 ICO 80
BtetV
100- 86
101- 45 10080 119-60
9716 116 25 101'-101 60 100-— 108-— 100-75 100*80 101*75
ti Q 1« 10710 100-50 101-60
100-2 v
100 05,
loo—!
100*75; 99 90j Sf-fiO
818-85
101 05
100 60
101 —
101-101*7«
100- -SSO 85 10* —
9i —; 1*3 —
i93 — 295 — «6.^ 75 181 75 M'2— 30 — 302-— •J68 — !02 -
310 50 875 —
107 90 141 90. 142 85 27-50 483 —
«3 — 94 25
70
55 75 36 '^5 no-50
77 — §42 —
i'6-— *76 —j 78--! 88 25 *6
54 75 -4 5
r.1 50 73 — 35 -
86 V5 171 50
87 75 67*2 50 '632 — »«42
75   667 75
783 — 446-— 657
784 — 247-~
S60 — 632 — *710-5S1 50 «9«.-— 564 —
157 —
Alpinske montan 631 —
>raAke >e\ indr. dr 2690 ainx*-Mur^uyi   , 650 50
rrbovljek* prem. družbe 186 Ivstr. orožne tovr. družbe .       560 — 3eške sladkorne družb«
0. kr. cekiB SO fr-tcki ... tO mark t- . SovereiRui ■da--     .    . ■ L»»šk« b»oko»e: .
Oolsrji.
Žitne cens v 8ud!rr;:eit .
Dne 2. avgusta I9(;r>.
T - p i - : S D -
*§enica *» oktober
^enic* n april 1&06
21 a oktober
■Corur* . m-. 1906
Oves - oktober  . .
i 1-3?» 19 10 18*41
25-95 117-2p
9f 5c i'c'2 75
za 100 kc
.   100 „
, ioo n
. 100 . -  100 .
I j 39
23*55 S4-U3 117-45 9k 70
858*76
S 1598
n 16-46
12 88 . I 2 10 . 1154
Nespremenjeno.
Heteorulogično poročilo
'išina uad morjem 306 S.   nrtuiu- snzul *i».k 7j m
tO <	Čae opazc-vnnja	Stanje r.aro-uietra v mm	9 s« a. z Č3	Vetrovi N^b-
1.	b. 3V.	734 6	23 6	brezvetr. obiaCno
2. •	7. 7j. ?. PUD	738 3 ■'62 3	19 4 27 6	brezvetr. jasno er. jjzah jpol. oblaki
	Sredn?	a ;'-rai5r.]-		t err. p' i nir ar^ : 24 2°
normalc 19 7
Stanovanje
« vporabo vrta Be odda za novembrov termin 1905 v vili na Elizabetni cesti. 2427 Poizve se na Rimski cesti št. 13, parter na desno.
Kuharica
samo8toJDa, Bnažna in urna, se takoj Bprejme. Plača po dogovoru.
Ignacij Paar
rudniška restavracija 2418—1 •feseatlee-Fnžln
Hlapec
trezen, priden in ubogljiv, ki zna govoriti slovensko in nemško, se sprejme takoj. Plača 12 gld. 2417—1
rudniška restavracija Jesenice — Fužine.
Stanovanje Stanovanje
na Tržaški cesti st. 13
s   (J*em»\   aohsjiTie   in   priti lil i rta in i »e t**k<"'i «'ddvi §428 1
U nojem se odda takoj
na    dobrem    proatf ru    v L)ubl|an:
Naslov  pove upravništvo »Slov N*rod»v. 2429—1
Učenec
sin poštenih staršev, s primerno izobrazbo se sprejme v trgovino z mešanim bla-^rom. Ponuditi se je na tvrdko
Maks Lavivncie v Spodnji Siski
pri l,Jul»l|n»l. 2403—2
Stanovanje"
v II. nadstropju, s 4 sobami in priti klinami,   popolnoma   prenovljeno, se takuj odda. 8290—6 Natančneje poizvedbe pri lastniku Franc Dolencu, Stari trg št. I.
2 učenca
krepkega zdravja, ne pod 14 let stara, s   primerno   izobrazbo   in   iz poštene hiše,   se  sprejmeta  v trgovino   z me šanim blagom 2-23 1
Jakoba Petrovčiča u Trebnjem.
Pogoji   po dogovoru.
s 4 sobami, kopalno sobo in z vsemi pritiklinami, se z novembrom t. 1. odda v# Wolfo*ih ulicah št. 12 (Auer-jeva hiša). 2424 Več se izve istotam v pisarni. — ; Stanovanje se lahko ogleda vsak delavnik od 8. zjutraj do 2. popoldue.
"rtloal!
v bližini južnega kolodvora, zelo le pih prostornih, obokanih in Čisto suhih 1 se odda za novembrov termin v najem.
Ponudbe na gospo M. Mikuž I v Kolodvorskih ulicah št. 3. 2414 2
u hiši št. z Z na BJeiojeisoui cesti
se odda s 1. novembrom
stanovanje
Trgovski pomočnik
23 let star, vojaščine prost, izurjen v špecerijski in železninski stroki, želi do 25. avgusta premeniti službo.
Naslov pove upravništvo „ Slovenskega Naroda". 2346—4
Učenca
sprejme takoj v trgovino z meš. blagom j
Franc Ksau. Aumanna sin !
V   il^ l'^k<»lll.     2419—1 ;
Spominjajte ae dijaške In ljudske kuhi nje pri Igrah In stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri neprlčako-= vanlh dobitkih. = -
s 3 sobami v pritličju.
Vpraša se v pisarni Filipa Supen-čiča na Rimski cesti 20. 23H1-3
Restavracija
»Narodnega doma"
v Mariboru
se odda na račun vestnemu natakarju; službo je nastopiti dne 30. septembra 1.1. Prednost imajo oženjem, katerih žena je dobra kuharica. 2420
Ponudbe na naslov: Ante Kocjan,
restavrater v Mariboru, „Narodoi dum*.
iz dobre hiše se sprejme za prihodnje šolsko leto v dobro oskrbo in vestno nadzorstvo. Lepo zračno stanovanje s kopalno sobo. Klavir in instruktor na razpolago.
Vpraša se pod „Dijrk 18", poštno j ležeče v Ljubljani ali pa pri upravništvu } „Slov. Naroda". 2394 —2
U hiši št. 5 u Subičevih ulicah
je oddati takoj ali s 1. novembrom
stanovanje
s 4 sobami v III. nadstropju.
Vpraša se v pisarni Filipa Supan čiča na Rimski cesti 20.      2388—3
Stara žganjekuba na ueliko
r»    Hrtaikem 2415—2
išče za Štajersko, Kranjsko in p'a-ninske dežele veščega
U hiši štev. 20 na Rimski cesti
se odda za 1. avgust
stanovanje
s 5 sobami v I. nadstropju.
Vpraša se v pisarni Filipa Supan-čiča na Rimski cesti 20. 2390-3
Pri j. vodiku »8?ot si j potnika.
se odda takoj:
1 ueliko stanovanje z balkonom in Z mali stanovanji
Ravnotam se proda 242-5—1
blagajna in steklena stena.
Samo   strokovne,  dobro uvedene prve sile naj pošljejo ponudbe na uprav, j „Slov. Naroda" pod šifro .Bodočnost'.
stainu
3 J
C. in kr. dnavm vopo min strst»».
OidelBk 13. št. 1270 iz I. 1905.
Izvod iz razglasa.
Povodom razpisa odd. 13. št. 1270 od 21. julija t 1. si namerava c. in kr. državno vojoo ministrstvo raziične vrste in opravne predmete iz usnja priskrbeti za c. in kr. vojsko v letu 1906. pri malih obrtnikih.
Glede pobližjih pogojev navajamo na razglas z zgorajšujo številko in datumom, prijavljen v polnem obsegu v tem časopisu štev. 172 od 2(J. julija 1905. Ta razglas se tudi lahko pogleda pri intendancijah vojaških krajevnih povelj-ništev, dalje pri rnontumih skl; ^ć'h v Bro :. Ctida-PeŠti, Gradca in na Dunaju (Kaiserebersdurf, dalje pri vseh trgovinskih »a obrtnih zbornicah monarhije. V GRADCU, dne 24. julija 1905.
C, in kr. intendancija 3. voja.
obstoječe iz 5 sob, predsobe, kopalnice in pritiklin ter s porabo vrta, se cdda takoj ali za novembrov termin na Bleiweisowi cesii dt, I a, III. nad.
Nadalje se odda za novembrov termin
stanotanje
obstoječe iz 3 sob, kabineta, predsobe, kuhinje in pritiklin ler s porabo vrta, v I. nadstropju hiše na Bfetwf*isr<>vi cesti ittev. I. 2421—1 Vec se izve pri hišniku istotam ali pa v prodajalni Alojzija Korsika v Šelenburgovih ulicah št. 6.
I Slovenske muzikalije
ravnokar izšle!
Govekar  Fr.: Rokovnjaei, uglasbil Vila ton Parma, kompletno K IO-70 Posamezno:
1. Ouvertura za klavir K 2 50
2. Kuplet za moški glas & klavirjem......„ T—
3. Zora vstaja, za sopran 8 klavirjem......M 1 —
4. Cvetočih deklic prsa bela, samospev (sopran) z mešanim zborom ob sprem-Ijevanja klavirja   .   .  .  „ 2-
5. Mladi vojaki, koračnica za klavir in petje   .   .   .   .   „ 120
»i. a Oj zlata vinska kaplja , ti, samospev z moškim zborom. „ '6
b) Povsod me poznajo, samospev iz „Zđravic"
Govekar   Fr.: Legijonarji, uglasbil Viktor- Parma, kompletno K II 20. Posamezno :
1. Zapoj mi, ptičica, glasno, p< za sopran s klavirjem   .   K 12
2. V petju oglasimo, moški
zbor s klavirjem       .   .      1 '80 3 Kuplet za moški glas s
klavirjem......1*—
4. Romanca, samospev tenor; z moSklm zborom i b 8prem!jevanju klavirja  .  „ 180
5. Ptička, pesem za sopran s fciavirjem.....„ 120
6. Skoz vas, koračn;ea P j besedah J Stritarja. Za »clavir < s petjem adlibitum) „ 1'2C'
7. Sezidal sem si vinski hram, samospev z moHdn zborom. Za petje in klavir iz „Zdradc".....„ 3 —
Dalje: .268- 39
Viktor Parma:  Mladi vojaki, korač
niča s pet;em ad libitum. 2e 1 iz
daja........K 120
Viktor Parma: Mladi vojaki,
za citre.......„ V-
Viktor Parma: Slovanske cvetke, pctpourri po slovanskih napevih   .   .   .   .   „ 250 Viktor   Parma: Tri-lavske rože, valček po slovanskih napevih 2 5"
Viktor Parma: Zdravice, za petje in klavir..... 3 —
Žirovnik Janko:   \ar«.dne pe«ni'
z napevi,  I. zvezek K 12o po pošti K 1 30. Žirovnik Janko :   Narodiit- feaval z napevi.   11. zvezek  K V-, po puSti K 1 10
Največja zaloga muzikalii v LJnldjam Katalogi gratis in franko. Izposojevalnica mnzikalij obsega 10jOOO Številk. ' Mesečni abonement s premijam!. Razpošilja tudi na zunaj
Oton Fischer
trgovina z mnzikalijami v LJubljani.
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
I
w
Ernest Hammerschmidta nasledniki 3474-3b trajovlna zelfznlii In Uovln
Valvasorjev trg št. 6 - Ljubljana — Prešernove ulice št. 50.
Velita zalosa Minjsta orodja in Be oprave.
C kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
"Z^<ra>čL Iz trozriG^a rada.
Veljaven od dne 1. junija 1905. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE ju*, kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. on 24 m ponoči osobr vlak v Trbiž. Be!«ikt Celovec. Pnuisenafeatt  Enomoil  Monakovo. Ljubno, če« Sela^hal v I S^luoprad. če*  Klei -Reiflin^ v  Steyi,  v Lin«.,  iia  Dun^)  via Amstetteu. — Ob 6. uri zjutraj osobni vlak v Trbiž od 1. :nnija do 10. septembra ob nedeljah in praznikik. — O'  7 nn >B %jntr^> osobni vlak \ Trbiž, Poatabel, Beljak, Ceiovec, PnuUMBlfaata, Ljubno, Ouaaj, čea Bab > I Solnograd, Inomost, čez (Ciem-Reitling v Line. Budejevice, Pisen, Marin     ara, He r*r»: vare. Karlove vare, Prago, Lipsko. čez Aicatetton na Dunaj. — Ob ll.  iri 44 m dopoldne os^i viui  ? Trbiž. Pontebei, l^eljak, Celovec   Ljubuo Selsthal, Dunaj, Boinogcad, Inomost, iBre^ Žecev&, Pari2. — Ob 3. uri 15 m popolne osobni vlak v Podnart-Kropo,  samo ob nedelj praznikih. — Oh 3. uri 68 u. popoldne osobni vlak * Trbiž, Beljak,  Pontabelj, Celovec, r . zensfeste. Monakovo, Ljubno čez Klein RaiflJTl^     Sre>i   ljiuc, Bodejsviot, Pizeo, Marijino va: Heb, Francove vare, Karlove  vare, Prago  | Ljubljana-Linc-Praga   direktni  voz I.  in II. razi Lipsko   ca Dunaj cez Amstetren        Ob 10. un ponoči  osobn  vlak v   Trbiž, Beljak,   b i zensfeste. Juomoat, Mouakovo (Ljubljana-Monako\o direktiii voa 1. in  U razreda).   - F V   NOVO   MESTO   IN   KOČEVJE.   Osebni   vlaki.   Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni flak Noto  mesto,  Stražo, Toplice,  Kočevje,   ob l uri 5  m pop   istotako. —   Ob  7. ur' zvečer > Novo mesto,  Kočevje.  — PRIHOD V LJUBLJANO juž.  kol. PROGA IZ T H 01-  b.   .in i 3 m sjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten,  Monakovo   (Monakovo-Lju direkt. voz 1., II. raz). Inomost, Franzensfeste l>olnograd Line, Steyr, Aussee, Ljubno,   (k; rec Beljak  Ob 7. uri 18 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni Viit z Dunaja   čez   Amstetten. Lipsko, Karlove vare, Heb, Marijne vare,   Prago  (Praga Linc-Ljul liana direktni   voz   I.   in   11    razreda), Plzen,   Budejevice, Solnograd,  Line, 5teyr, Ženevo, Cunh, Bre^n«:    tnoaiust,   Zeli  ob Jezeru   Lend-Gastem,   Ljubno,   Celovec m> Postale!.      Ot 4   ni       o-  r.>po!di*e  osebni   rlaa a ^""fjf   L^^bn«, oe^uj*«, B CelovCK, Monako- e^a, m. mosta, Franzenafesta, Pontabla. — Ob 8. uri 06 m zvečer osobni tU t Dunaja, Lipskegu Prage, Franzensfeste,   Karlovih   varov Heba, Mar. varov, Plzna Bo« Linca, Ljubua, Beljaka  Celovca, Poutabia  tez  Selzthal od   Tnomosta  in Solaograda. — Ob uri 5 m zvečtr iz  Lesec Bleda   samo ob  nedeljah in  praznikih.  —  Ob 10 uri 40 m iftft osobni vlak iz Trbiža od 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikih. PROGA NOVEGA MESTA IN KOČEVJA, (bobni vlaki : Ob 8. uri 44 m ajutraj osobni vlak SI Novega mesu Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Topl:c Novega mesta, Kočevja VQ ob 9  uri 36 tt avečer  istotako.   -   ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK.   Mešani vlaki: Ob 7. ar £5 m zjutraj, ob  S. uri  5 m popoldne, ob  7 ari 10 m zvečer.  — Ob 10. uri U   m ponad aamo   ob   nedeljah   in   praznikih    -   PRIHOD  V  LJUBLJANO  drž.   kol.  (Z    KAMNIK.V Mešani  vlak1:  Ob 6. ari 44 m  zjutraj, ob tO, uri  69 m dopoldne, ob • uri  10 mive Ob 9, ar; 65 aa ponoči  sam   ot»   edeljab    i   pravnikih. — Srednjeevropski   čas  *e za Vi no m prod krnjevniro časom v L»c>i 8L_/
Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po najraznovrstneJBih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt a zmanjaujocimi se vplačili.
Vsak Član ima po preteka petih let pravico do dividende.
vzaje m xx a zavarovalna "banka v Pragi Ru, fondi: 31,865.386*80 K. Izplačan« odškodnine in kapitallje: 82,737.159-57 X. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
s vsjrsjiiozl slovansko • narodno upravo. 5—89
Vm pojMnUa daj«:
generalni za sto p v Ljubljani, degar pisarne so v lastne) bančnej hiši w «so»sai»s»sA^b^lAa nUeailt &*ow. 12sl. sjaaaajaajajaaaM
Zavaruje ^alopja in premičnine proti po Samim Škodam po najnižjih cenah Škode cenjnje takoj in najkulantneje D&va najLolj&j sloves, koder posluje
Dovoljuje iz Čistega dobiCka izdatne podpore v narodne m obCnokoristno namene.
Izdajatelj in odgovorni^urednik: Dr. Ivan Tavčar.
baitnina in tuk „Narodne tukarnc".
64