266 Dopisi. Iz slovenskega Stajarskega. (Razpust deželnega zbora našega; nove volitve). Med tistimi deželnimi zbori, kterim je presvitli cesar slov6 dal, je tudi naš graški zbor. Hvala niinisterstvu, da je Njegovemu Veličanstva dalo ta dobri svet! Ako Bog d& in poštenost slovenska, ne bodemo vprihodnje trpeli več sramote, da dva Nemca in to še prav zagrizena Nemca zastopata nas Slovence v državnem zboru dunajskem, kjer je, bahaje se, Rechbauer svoji kKki kazal Brandstetterja in Seidl-na, rekoč: glejte, da na Stajarskem ni Slovenca! Zdaj tedaj gre za to, da se slovenska naša zemlja reši take sramote. In rešili seje bomo, kajti oni, ki so bili oslepljeni pri zadnjih volitvah, spregledali so in se sramujejo slepote svoje, in ne več, kskor pri zadnjih volitvah, ne bodo smeli cesarski uradniki, žan-darji in drugi pomočki njihovi očitne sile delati zoper poslance, ki jih mi Slovenci bomo hoteli voliti. Tako imenovanim „liberalcem" in „ustavovercem", ki ovirajo spravo z narodi v Avstriji in le edinega Nemca hočejo gosp6da imeti, je odkljen&alo! Presvitli cesar sam hoče nov deželni zbor in nov državni zbor. — Že so razpisane volitve: 4. dan prihodnjega meseca volijo od kmečkih občin izbrani možje deželne po- 267 slance, — 7. dne septembra volijo mesta, trgi in kupčijske zbornice, — 9. dne pa veliki posestniki. Rojaci! zdaj veljd, cesarju in svetu pokazati, da smo še Slovenci in da na zastavi naši, s ktero gremo k volitvi, lesketajo se še zmirom besede, iz srca nam vzete: „vse za vero, dom, cesarja!" Ni je še bilo za nas tako važne dobe, kakor je sedanja. Zato na delo! Iz Celja 6. avg. — Vaš ljubljanski „Tagblatt" ima res povsod nastavljene take pisače, ki gnojnico njegovega lista množijo z lažmi in škandali. Priča temu je dopis iz Celja v listu 178., kteri pripoveduje, da „Sokol" ljubljanski pride v Celje in da ž njim pride še 400 Slovencev, povabljenih od tukajšnjih dveh treh rogoviležev slovenskih itd. Vsemu temu pa dodaja še cel koš psovk na narodnjake, „Sokola" itd. Sploh ]e tukaj misel ta, da fabrikant tega spisa je neki dr. Glantschnigg, ki menda nima nikakoršnega dru-zega posla kakor to, da zalezuje tukajšnje domorodce, uho nastavlja, kaj govorijo, in kar je od daleč napačno slišal kot resnico „Tagblattu" prodaja. Tako je pred nekimi dnevi v gostilnici „pri kroni" nategoval dolga svoja ušesa, ko je nekdo, videvši njega, nalašč pripovedoval, da „Sokol" pride v Celj. In najd! je skoval oni nesramni dopis za ljublj. „Tagblatt". Temu Glantschniggu je menda hud trn v peti to, da se je osnovalo tukaj slovensko pevsko društvo pod imenom „slovanska lipa", — da se snuje tudi tukaj posojilnica na pomoč kmečkemu ljudstvu in da se sploh Slovenci živahnejše gibljejo. Čeravno so naši mestjani zel6 privrženi nemščini, vendar so večidel mirni ljudje in zopern jim je tak človek, ki le zdražbe dela. Naj bi kopita pobral in šel na Prusko, — al menda da tudi tam ne marajo za take baze ljudi. Iz Celovca. (Tabor na zgornjih Buhlah.) besednik", kterega po smrti prof. A. Umeka v istem smislu marljivo vreduje gosp. A. Biser, pripoveduje o tretjem tem koroškem taboru, da se je lepo vršil v vsem, da pa vendar je nemčurski vrag hotel dražiti lepi red in mirno slovensko ljudstvo. „Besednik" namreč v popisu svojem pravi, aa proti koncu taborovanja je prihrula divja drhal „liberalcev in demokratev" (tako so sami sebe imenovali) ter mislila prevpiti govornike, in s tem menda razgnati taborite. Ne zavidamo društva, če res takih družnikov šteje med seboj. Pokazali so pa „neumni" slovenski taboriti, da so ravno oni bolj izobraženi, kakor 6ni, od kterih se tako rado psu-jejo kot „dumme bindische". Le tako se vrlemu gosp. predsedniku imamo zahvaliti, da seje taboro vanje srečno do konca dognalo in da so oni sirovi fantalini na zadnje sramotno svoje pete odnesli". — Einspielerjev „Karntner-blatt" ta nemčurski atentat, kterega „Laibacherica" tako „sramožljivo" omenuje, obširnejše popisuje tako-le: „G4avarji nemčurske druhali so bili mlinarji Hauser v Buhlah in 3 bratje Pristounisj-i, kterim se je pridružila četa najetih in vpijanjenih hlapcev. Grofic Roschberg, ki ne besedice slovenske ne ume, je na konji prijezdil na taborišče; ali ga je konj prinesel zato, da je po-slavil ž njim tabor ali da bi ga motil, se ne v6; to pa se je videlo mu na obrazu, da mu je razsajanje pijane druhali zel6 všeč bilo. Le previdnemu predsedniku dr. Zamiku gre hvala, da se je odvrnil krvav boj". Tako je nemčur povsod le zato na svetu, da zdražbe dela in prepir. Tako pri nas kakor pri vas! Potem pravi „Be-sednik", da prihodnjo nedeljo napravijo demokrati svoj društveni shod in sicer vkljub našemu taboro-vanju ravno v Grabštajnu, in mislijo tamkaj podirati ta-borove nasprotne sklepe. Posebno jih jezi resolucija o zedinjeni Sloveniji. Ta je za-nje pravo strašilo, ravno zato, ker je za nas Slovence edino rešilo! Mi jih pri njih sklepanji gotovo ne bomo dražili; resnica in pravica bode zmagala tako". — Društvo sv. Mohor a ravnokar razpošilja udom svojim 6 knjig, namreč 1) „življenje svetnikov in svetnic" 6. snopič; 2) ^življenje Kristusov" 3. snopič; 3) „živali v podobah": Ptice, 2. snopič; 4) „nauk o gospodinstvu" in „Bučelarček"; 5) „večernice" 24. zvezek; 6) »koledarček" za leto 1872. Iz Gorice 10. avg. — x+y. — V pondeljek so že zopet zborovali naši mestni očetje. Došel je bil par dni poprej od tržaškega namestništva odlok v zadevi Favetti-eve penzije; namestništvo je namreč, dotični sklep starešinstven, kot nepostaven, ovrglo. Ta dopis je bil povod jako živim razgovorom. Favetti-ev zagovornik dr. D. je prinesel v sejo že spisano pritožbo naministerstvo zoper namestnikovo prepoved in sprožil nasvet, da naj se obravnuje ta stvar kot nujna. Pajer-jeva stranka se je nujnosti in pritožbi sami vstavljala; obveljala je pa vendar nujnost z večino glasov in pritožba sprejela se en bloc z vsemi zoper 4 glasove. Večina vL sicer, da tudi pri minister-stvu težko kaj opravi, a hoče, da bi reč dozorela za državno sodni j o. Mestni statut goriški določuje, da za mestne uradnike veljajo ista pravila kakor za državne; grč tedaj za to, ali mora še le cesar dovolil, da se pomiloščencu poprejšnja služba, oziroma pokojnina podeli, ali, če je glede mestnih uradnikov starešinstvo samo kompetentno, storiti, kar mu je drago. — Sicer pa trdijo hudobni jeziki, da poglavitnemu sedanjemu nasprotniku in nekdanjemu prijatlu Favetti-emu, kakor tudi glavnemu njegovemu sedanjemu zagovorniku je več mar za nekaj druzega, nego za F., kteri bi jima utegnil na poti biti, ko bi sem prišel; — da jima gre — pravijo — za županov stol, do kterega jima je F. le stopinjica. Eden izmed nju se hoče prikupiti s pobijanjem Favetti-evih zahtev zmerni mestni stranki in vladi, drugi pa s podpiranjem F—i-a skrajni italijanski stranki in večini sedanjih starešin. — Največi hrup v poslednji seji je pa nastal zastran nekega dopisa iz Gorice v „Neue fr. Presse" tistega dne, kteri, omenivši dogodke v goriškem starešinstvu zastran Fa-vatti-eve pokojnine, na zadnje še to pristavlja, da so v Grorici elementi, ki diš6 po Parižki „komuni" in F. da misli te ljudi za nevarne namene organizovati. Zoper to »obrekovanje" na škodo našemu mestu — naši avstrijski Niči — hoče starešinstvo uradno krepko prote-stovati. P. je omenjeni sestavek, kot nedolžen, izgovarjal in se izrekel zoper nasvetovano oporeko. — Jaz sem hotel izpolniti s temi sporočili dopisniško dolžnost, sicer pa mislim, da Fav. ni vreden, da se toliko o njem govori in vlada ni modra, da njega in njegovo zadevo za tako važno ima. Iz Košane. — Ker se je gosp. L. Dekleva odpovedal županstvu, je bil namesti njega za župana izvoljen g. Dominik Pupis. Iz Vrhnike 9. avg. — Razglasile ste unidan, drage »Novice", kako se našemu deželnemu jeziku godi v tukajšnjih pisarnicah; zdaj pa povedite tudi kupčeval-cem, liferantom in agentom, da g. Mule j poleg tega, da se cel6 nič ne briga za §. 19. temeljnih državnih postav, ima dva obraza: z enim je ces. kralj, sodnik, z drugim pa je barantač z „Landesprodukten", to je, z moko, vinom, slamo, raznimi žitnimi semeni, cementom, škrilom, lesenimi čevljarskimi žeblji, in če treba, tudi s konji, travniki in pohištvom. Ta baran-tija pa ces. sodnika zaplete včasih v prav napačne homatije. Naj povem samo eno tako historijo: Pošteni posestnik in rodoljub J. F. kupi travnik in naredi v Ljubljani pri dohtarju pravilno kupno pismo. Ker je bil travnik potem njegova lastnina, se ve da pokosi in da hoče tudi sen6 peljati na dom. Al gosp. Mulej, ki 268 ni mogel poprej v kupčijo, se privleče bliskoma se svojimi jogri, ustavi voznika zahtevaje, da mora sen6 na vago peljati, ker je njegovo. Ker pa se voznik brani, da brez dovoljenja svojega gospodarja ne sme tega storiti, pretepo ga Mulejevi jogri in tudi g. Obreza, v mogočnosti štiriindvajsetletnega županstva in ,,alter ego" g. Mulej a, se znosi nad ubozim voznikom, ki je za poboljšek dobil še zapor za popoldne in celo noč. To je dogodba, ktero more spričati tudi sto ljudi. Kedar kupčij ske zadeve njegove niso neugodne, takrat je g. Mulej prav mirna duša; al kedar gre kupčija na-vskriž, takrat pa pita te, bodi-si mlad ali siv starček, s tistimi „ljubeznjivimi" psovkami, po kterih je gosp. Mulej na glasu krog in krog. Kdor ima toliko barantij po svetu kakor g. Mulej, res mora večkrat čmeren biti; al mi se drznemo vprašati: ali se tolika barantij a vjema s cesarsko uradnijo? Okraj naš potrebuje moža, ki je ves za službo svojo; zato vprašamo gospoda ministra: ali so po njegovi volji taki gospodje, ki poleg sodniških aktov morajo zmirom misliti na ceno cementa, moke, žebljev, skrila itd. itd. itd., in ktere kupčij stvo lahko spravi v zadrege mnogovrstne. — Obračaje se pa s tem vprašanjem na si. c. kr. mini-sterstvo pravosodja obrnemo se pa tudi z vprašanjem na si. deželni odbor: ali je postavno to, da g. Obreza že čez 20 let županuje, občini Vrhniški pa še menda nikoli ni računa položil? Tudi šolski zaklad je v njegovih rokah (Vrhničanje moramo od vsacega bokala vina 1 kraje, v šolski zaklad plačati) in tudi o tem nismo še slišali, da bi se bil vsako leto položil in razglasil račun. Mi sicer ne sumimo, da bi se napake godile z gospodarstvom srenj skega denarja; al vedeti hočemo, kako stojimo, in tirjati moremo, da se zgodi, kar postava zahteva in kar storiti mora vsak kmetic, če je župan. Ali po takem g. Obrezo ni sram, da ne spolnuje postave, ker se vendar šteje, da spada v vrsto „nemške inteligencije"? Razun male pešice ljudi, ki so zavisni od g. Obreze v ^finančnih" zadevah, se čudi vsak Vrhničan, da on pri vsem tem , da še računa položiti ne utegne, se kakor smola drži županstva! Tako sta si sicer v vsem podobna žlahtnika Mulej in Obreza le zel6 razločna v tem, da g. Mulej vsak dan raitenge dela o barantijah svojih, g. Obreza pa nima Časa, da bi vsaj enkrat vsako leto račun položil trgu našemu. Iz okraja ljubljanskega. —- V nedeljo popoldne med službo Božjo je v S t. J ur j i poleg Šmarja v cerkev trešilo, 3 ljudi kar brž vbilo, več pa hudo poškodovalo. Drugi pot prinesemo obširnejši popis te nesreče. Iz Ljubljane. Zarja boljih časov se nam je prikazala 10. in 11. dne t. m.: ministerstvo Hohenwartovo začelo je spolnovati obljube svoje. Začeli smo tedaj gledati djanja, od kterih je bilo odvisno zaupanje, ki smo ga stavili v grofa Hohenwarta. Se v6 da je to še le začetek delovanja njegovega; al začetek je tak, da se vidi, da je minister stvar prijel pri pravem koncu. Resničen je sicer pregovor, ki pravi: „ne hvali dneva pred večerom", in res je, da še dolga pot je do tega, da vsi narodi moremo reči: „zdaj smo zadovljni z ustavo". Al kar sta nam po volji presvitlega cesarja našega prinesla 10. in 11. dan t. m. (glej „Novičarja" iz Dunaja) je tako, da „živiou kličejo slovanski narodi avstrijski in „bravo!" ploskajo vsi pošteni Nemci, kte-rim v srce sega sprava posamesnih dežel avstrijskih. Da togotno s zobmi škripljejo hinavski liberalci in zagrizeni decembristi, to nam na besedo lahko verjamejo naši bralci; vsaj je treba le pogledati v časnike njihove, kako z besedo ,,das ist ein Scandal" mečejo okoli sebe, kedar govore v češkem grofa Clam-Martinicu, ki je vzajemno z^dr. Riegerjem in dr. Pražakom dovršil z vlado in Cehi spravo, kije glavni pogoj boljih časov in notranjega miru; ali če le tudi hude obraze pogledamo ljubljanskih konstitucijonalcev više in male sorte in beremo v včerajšnjem „Tagbl.", kar je pisaril neki vskok iz norišnice. — Ako se do zadnjega konca srečnoi zmota sprava in se grofu Hohenwartu posreči popraviti to, kar so pokazili drugi ministri pred njim, tedaj bomo mi Kranjci ponosno rekli: „Kranjec je z bistrim ogledom razmer deželnih in z avstrijskim srcem rešil Avstrijo", kakor Cehi lahko o sebi rečejo, da so s železno stanovitnostjo pridobili deželam in narodom njihove pravice! — Kakor „novičar" današnji kaže, razpuščeni so vsi deželni zbori taki, v kterih (razun Tirolskega) so tako imenovani „ustavoverci" dosihmal zvonec nosili, ostali pa so taki zbori, v kterih je večina taka, ki se poganja za samoupravo (avtonomijo) dežel, pravo narodno in spravo vseh avstrijskih narodov, S tem cesarskim patentom je zavrženo načelo tiste nemškutarske kotenje, ki se „verfassungsfreundlichu (ustavoverska) kliče, in na njegovo mesto je stopilo načelo „ausgleichsfreundlich" (spravoljubnosti). Slovani vsi, gotovo še bolj kakor Nemec ali Italijan, hočejo ustavo (konstitucijo), al ta ustava mora biti avstrijska, vsem narodom enaka, ne pa ustava nemška, kakor jedecemberska, po kteri le Nemec gospoduje. Zdaj tedaj le velja parola ta: „ali si spravoljub^en? — ali pa si december s ki usta-voverec? Ce si uni, si Avstrijan, — če si ta, si Prus, kteremu je treba iz poti iti. Naš deželni zbor ni razpuščen zato, ker večina njegova je spravo-ljubna. In da ni razpuščen, mu je to očitna zaupnica vladna. Zdaj čakamo le še druzega djanja vladnega, namreč tega, da se tudi zaupni možje Slovencev pred začetkom deželnih zborov pokličejo v razgovor na Dunaj, in da vlada, kakor je to parlamentarni običaj, iz večine zborove izvoli deželnega glavarja. Narodna večina ima pravico do tega. Ko so nemškutarski časniki (menda prav ljublj. ,,Tag-blatt") slišali, da dr. J. Bleiweis-a je trdna volja, da ostane to, kar je bil, in da nikakor ne hrepeni po stolu deželnega glavarja, če bi se mu tudi namenilo, brž so bili ti časnikarji s priliko „o grozdji in lesici" pri roci. Ko so potem časniki govorili, da utegne dr. Costa postati deželni glavar, brž je bil strašen oginj v strehi kazinistov , penzijonistov in druzih tacih istov, ki predobro vedo, da dr. Costa, že bivši namestnik deželnega glavarja, bi bil tudi ves mož za to mesto. Ko se je tudi o dr. Razlag-u pisalo, da on utegne priti na to mesto, brž so skovali pretvezo, da ni Kranjec, še malo časa v deželi itd. Tako za vsacega, ki bi bil slovenskemu narodu po volji, imajo nesramne psovke, a samo do tega si vendar ne upajo, da bi konstitucijonalci imenovali koga iz svoje koterije, da bi — razdiral, kar vlada zdaj ustanoviti hoče. — C. kr. deželni predsednik pl. Wurzbach se je za zmirom odpovedal deželnemu poslanstvu, pripo-znavši, da se zastopstvo vladno ne strinja s poslanstvom deželnim. Veliki posestniki si bodo tedaj namesti njega volili druzega poslanca. — C. k. deželni predsednik pl. Wurzbach se je z vladnim svetnikom Roth-om v nedeljo podal na Dunaj. — Po soglasnem sklepu c. k. deželne komisije za novo cenitev zemljiških davkov je bil g. dr. Costa izvoljen, da potuje po celi deželi in bližnjih okrajih sosednih dežel v ta namen, da pregleda delovanje doti čnih okrajnih komisij in primerja postopanje naših komisij z vnanjimi; potem pa o vsem poroča c. k. deželni komisiji. Dosehmal je dr. Costa potoval v Litijo, Krško in Brežice na Stajarskem. Nadjati se je, da to potovanje dr. Costovo ne bode brez dobrega vspeha za prevažno prenaredbo zemljiških naših davkov. 269 — (V poslednji seji družbe kmetijske) so se med drugim obravnavale sledeče reci: Za napravo srenj-skih trtnic (Gemeinderebschule) je že iz državne podpore za leto 1869. podružnici v notranjski Bistrici, Metliki, Boštanji in Vipavi dovoljenih po 120 gold. Podružnica bostanjska obeta, da do prihodnje spomladi bode trtnica popolnoma gotova; metliška dela na to, da se ena napravi v Suhorji, druga v okolici črnomaljski; v Vipavi je občina v najem vzela zemljišče za-njo in napravi trtnico; le iz Bistrice ni glasu. Delajmo, delajmo marljivo, da smo vredni podpore! — Razgovor je bil o popolni nizi kmetijski soli na Dolenskem in o vinski in sadjerejski šoli v Vipavi. Obe zel6 potrebni ste odvisni od sklepa prihodnjega deželnega zbora. — Vitez Gutmansthal po-vdarja potrebo, da bi se skrbelo za to, da bi kranjski svilorejci mogli svoj pridelek lahko prodati. Dr. J. Bleiweis razlaga, kaj da že je družba kmetijska v ta namen storila, pa se jej ni posrečilo zdatno pomagati, ter nasvetuje poslednjič, naj se družba obrne do svi-lorejskega društva v Metliki, da to reč, kije gotovo važnejše kakor vse drugo, za celo deželo v roke vzame. Nasvet ta se je sprejel enoglasno. — Zarad 3 sejmov v Studencu na Notranjskem je odbor sklenil poročati c. k. deželni vladi, naj jih dovoli. — (V deželnem šolskem svetu) je v seji 10. t. m. dr. Costa bral načrt predloga, v kterem deželni šolski svet ministerstvu nauka željo izrekuje: naj se namesti dveh nadzornikov srednjih šol, ktera ne bivata v naši deželi, bi imenoval le eden, slovenskega jezika popolnoma zmožen in v Ljubljani bivajoč. Dr. Vrečko je razodeval skrb, da en sam nadzornik ne bode zadostoval nadzorstvu humanističnih in realističnih predmetov. Obveljal je sklep po predlogu dr. Costovem. — Potem se je začela razprava nove postave za osnovo više realne šole. Pred obravnavo posamnih razdelkov predlaga dr. Bleiweis nasvet: „deželni šolski svet naj izreče, da namesti štirirazredne niže realke naj se raje naredi realna gimnazija, ker po novi osnovi realk se dijaki v nizih razredih razun latinskega jezika le blizo to učijo, kakor dijaki niže gimnazije, mladež, 10 ali 11 let stara, pa še ne kaže v tej starosti, ali ima talent za tehniške, obrtnijske in enake študije, in