Književnost.
93
čiška Kosarja, p. Florentina Horvata in sv. Ladislava. — V tretjem in poslednjem delu citamo več pesmij in nekaj dogodkov in naukov iz življenja pa za življenje. — Drobtinice se ravnajo po načelu: Iščite najpoprej božjega kraljestva! Pa tudi lepe oblike ne zanemarjajo. Ta letnik je okrašen s šestimi ličnimi podobami.
Poljska književnost.
Zycie S. Ignacego Loyoli. Zatoiftiela Zakonu Towar^ystwa Jesuso\vego pr^e^ Ks. Jana Ba-deniego T. J. Krakovv. i8q3. — Ta lepa, 506 str. debela knjigi je prišla že pred jednim letom na svetlo in so jo Poljaki veseli sprejeli. Mislim, da ustreženi tudi Slovencem, ako jim jo nekoliko opišem. Razdeljena je v dvanajst poglavij in sicer: 1. mlada leta, viteško življenje, in Ignacij se uda popolno Bogu, 2. razmišljevanja v Manrezi, 3. romanje v sveto deželo, 4. pokorni učenec, 5. na pariških šolah, 6. na Španskem in Laškem, 7. novi red, prvo delovanje, prva preganjanja, 8. temeljne postave Družbe Jezusove, g. notranja uredba Družbe Jezusove, 1 o. apostolska delavnost, 1 1. junaške kreposti, 12. blažena smrt, hvala na zemlji in v nebesih.
Pisatelj se je držal znanih starejih življenjepisov 00. Ribadeneire, Bartoli-ja, Bouhoursa in Maffei-ja, rabil je Bollandiste in nedavno na svetlo prišla pisma sv. Ignacija. Toda delo ni prosta prestava ptujih knjig, ampak je kritično sestavljeno. Posebno natančen je pisatelj pri ptujih imenih, kar se ne more reči o drugih jednakih knjigah. Knjigo krasi več dobrih slik, kakor: sv. Ignacij (naslovna podoba), grad rodbine Lojolske, sv. Ignacij pred oltarjem Matere Božje v Monserrat-u, cerkev in samostan 00. Jezuitov v Lojoli, grb rodbine Lojolske, prvih devet tovarišev sv. Ignacija itd.
Knjiga je bogato opravljena, ima krasne ini-cijale in drugih okraskov v izobilju. Vsakdo jo bo z veseljem v roko vzel in hvalil pisatelja za obilni trud.                                                                  i. J.
Zyoie X. Wojciecha Mecinskiego Tow. Jes. umeczonego ^a n>iar% n> Japonii. Napisat X. Martin C^erminsky T. J. WKrakowie, w drukarni „C^asu" Fr. Kluc^yckiego i spotki. i8q5. Str. 273. Cena 80 kr. —• Ta prelepa knjiga opisuje življenje in smrt misijonarja Vojteha M^cinskega iz družbe Jezusove, ki je prestal mučeniško smrt dne 23. sušca I.1643. v Nagazakiju na Japonskem. Bil je Poljak po rodu in živel je sveto. Zato je jako prav, da se je tako lepo opisalo njegovo življenje. Zlasti sedaj bo zanimalo marsikoga ozreti se v Japonijo, ko se tam gode znamenite premembe. O o. M§cih-skem omenjamo samo še to, da je vneto častil Mater Božjo in od nje dobival mnoge milosti, ki so navedene v  knjigi.
Ruska književnost.
(Priobčil   V. Bučar.)
Knjigarstvo v Rusiji. „Istoričeskij Vestnik" prinaša vsako leto popis vseh knjig, natisnjenih v Rusiji. Čitateljem „Dom in Svet"-a je znan popis ieta 189 1., kateri je priobčen v 1. štev. 1. 1893.; zatorej jih bo zanimal popis knjigarstva v 1. 1 893. v primeri z 1. 1892. Tako more vsakdo primerjati štiri leta v ruskem slovstvu in se po rastočem številu knjig prepričati o napredku ruskega naroda v   prosveti.
V letu 1893. so izdali v Rusiji 10.242 književnih del v 33,857.201 izvodu. Če primerjamo to število s številom leta 1892., vidimo, da sov 1. 1893. izdali 654 knjig v 3,228.781 izvodih več kakor v prejšnjem letu. Po jeziku, v katerem so tiskane knjige, razvrste se lahko tako: v ruskem 7.782 v 27,224.903 izvodih, drugo pa je tiskano v drugih jezikih. V 1. 1893. je tiskanih 594 ruskih del več od prejšnjega leta, a inostranskih samo 60. Med knjigami v drugih jezikih je na prvem mestu poljski jezik (772 deli v dveh milijonih izvodov), potem hebrejski (443 del v jednem milijonu izvodov), nemški (327 del v 467.000 izvodih), la-tiški, estonski, armenski, gruzinski, francoski. Izvirnih del se je tiskalo 6.999, prevodov 530. Po vsebini so ruske knjige jako različne. Največ je tiskanih duhovno-bogoslovnih, namreč 1 058 v 5,582.288 izvodih; učnih 675 v 5,223.306 izvodih; leposlovnih 629 v 2,043.973 izvodih; gospodarskih 238 v 505.292 izvodih; narodnih 233 v 1,572.140 izvodih; zgodovinskih je 51 del v 53.606 izvodih itd. — Najmanj je tiskanih almanahov, namreč dva v 7,100 izvodih. Glede na kraje, kjer so knjige izšle, omenjamo to-le: Največ knjig je tiskanih v Petrogradu, 3.689, izmed katerih je 181 v neruskih jezikih. V Moskvi je izšlo 2.268 del, v tem številu je 45 inostranskih del. Tretje mesto po številu izdanih knjig je Kiev (488), a. potem se vrste Kazan, Odesa, Riga, Tiflis, Vilna, Jurjev,  Harkov in  Revel.
Časopisov izhaja v Rusiji vseh 753 v 112 mestih. Prvo mesto v tem oziru je Petrograd, kjer izhaja 221 listov, potem je Moskva (89), Varšava (74), Riga (25), Kiev (22), Odesa (19), Tiflis (18), Kazan (1 1), Saratov in Harkov (po 10). 244 listov izhaja brez cenzure, a 509 s cenzuro. Vsak dan izhajajočih listov (dnevnikov) je 113, nedeljskih 225 ; drugi izhajajo v večjih ali manjših presledkih. V ruskem jeziku se jih tiska 593, v armenskem šest, gruzinskem štirje, staro-hebrejskem dva, latiškem devet, nemškem 16 (!), poljskem 68; ruskem in kirgiškem jeden, ruskem in tatarskem jeden, ruskem in poljskem jeden, finskem jeden, francoskem pet, estonskem  dvanajst in  v raznih drugih jezikih trije.
Slavni ruski pisatelj, modroslovec in človekoljub, L. N. Tolstoj, je napisal novo knjigo z nadpisom: Cesarstvo božje je med vami.  V tej knjigi so