28 Književna poročila.
Književna poročila.
Poljudna pravna knjižnica. Zvezek II. in 111. Predpisi o železniških in rudniških knjigah. Zvezek IV. in V. P re d p i s i o konverziji vknjiženih terjatev. Uredil dr. Ed. Volčič. Cena 80 vin. za dvojni zvezek. V Ljubljani 1908. Izdalo in založilo društvo »Pravnik«. Tiskala »Zadružna tiskarna« v Krškem.
Hitro prireja neumorno delavni g. sodni svetnik dr Volčič gradivo za našo poljudno pravno knjižnico. Navedena zvezka obsegata, kakor prvi zvezek, tozadevne predpise ter kratka pojasnila s potrebnimi obrazci. Čujemo, da se osobito naša županstva zanimajo za to knjižnico. Bilo bi res prav, da si nabavi vsaka občina te zvezke in tako v svojem uradu ustanovi pravno knjižnico, katere se po potrebi lahko poslužujejo občanje. S temi priročnimi publikacijami se izdatno budi v preprostem narodu zavest o pravnem življenju in pravnem jeziku. Pripravljeno je že gradivo o razdelbi in o zložbi zemljišč.
Prof. Ant. Kaspret: I. O več a h. Donesek o uredbi kmetskih in trških sodnih zborov okoli 1. 1500. II. Slovarske drobtinice. Nabrane iz starih aktov in listin. V Mariboru, 1907:
Zasluženi zgodovinar prof. Anton Kaspret je priobčil v mariborskem »Časopisu za zgodovino in narodoslovje« (IV. letnik, 4. snopič) temeljito, vseskozi na zgodovinske vire oprto razpravo o »večah«, ki je izšla tudi v posebnem odtisku, 9 strani obsežnem. Slovenske pravne zgodovine — nimamo. Tembolj moramo biti hvaležni raziskovalcem, da nam vsaj tupatam kako stran narodnega pravnega življenja iz preteklosti odkrijejo. Veča (vet-|-ja) pomenja svfet (Ratsversammlung), ki je izvrševal malo sodno oblast v petnajstem, šestnajstem stoletju o gotovem času, na gotovem kraju po starih šegah. Svžt je vodil graščinski sodnik ali oskrbnik, sodba pa je potekala po načelu: samo kmetje sodijo kmeta. Viri so g. pisatelju
Razne vesti. 29
stari urbarji. Zal, da ti ne povedo dosti o tem, kako so veče poslovale. Vprašanje, kaj je veljalo za pravo, ostaja torej nerešeno. IVlorebiti bi se dalo potom primerjave z določbami gorskih členov (Bergartikel) Ferdinanda 1. (od 9. marca 1543) razbrati še kake podatke v razumevanje tedanjih pravnih nazorov. Podobnost več z gorskimi sodišči — vsaj po mojem mnenju — kar v oči bode. (Primeri: Premski urbar (1574): Razpravo je vodil in .sklepal' le graščinski oskrbnik ali sodnik; gorski člen 1: Dabey soli jeder Bergherr mit seinen oder Bergnachbarn Bergleuten Gericht halten und abschlussen . . .; Rupreht iz Kamnika (1461): Kdor ni prišel k veči, ta je bil kaznovan z globo 12 šilingov — gorski člen XIV.: Jeder V\^eingartler. . . ist schuldig zu diesem Prozesse zu kommen; .. . wer aber nicht kommt . . ., verfallt in eine Strafe von 72 Denar; in še drugih primerov več.) Gospodu prof. Kaspretu moramo biti hvaležni, da nam je bistvo več odkril. Da bi skoraj še več enakih razprav izpod njegovega veščega peresa poteklo! — V navedenem odtisku je tudi na 3 straneh priobčenih nebroj prav zanimivih slovenskih pravnih izrazov, ki jih je g. profesor nabral iz starih aktov.
Br. M. D.
Archiv filr Rechts- und IVirtschaftsphilosophie. (Berlin. Dr. Walter Roth-schild.)
Menda ni odveč, ako tudi v »Slov. Pr.« opozarjamo na kratko na novo pravno revijo, ki jo izdajata od oktobra 1907 četrtletno v obsegu skoraj 12 tiskovnih pol prof. Kohler (Berolin) in Berolzheimer (Monakovo). Kaj hoče revija, pove naslojt Dandanes se piše na polju pravnega in gospodarskega modroslovja vsevprek; nastajajo in izginjajo struje. Kako naj moderen pravnik vse to prouči? Vsega citati ne more. — Zato je taka revija velikega pomena; ona podaja koncentrirano sliko razvoja teh ved. Prvi zvezek je izboren; osobito članki o zakonodavnih vprašanjih in literaturni pregled imajo trajno vrednost. Med oglašenimi pisatelji — vseh je čez 300 iz vseh svetovnih narodov — naj bodo omenjeni vsi (!) Slovani naše države: Poljaka prof. dr. Gumplovicz, prof. dr. Makarevvicz, Hrvat prof. dr. Šilovič in Slovenec amanuensis dr. Žmavc. Dr. M. D.