Živali
1. Ptiček — prosjak.                                                  
Čiv, čiv, čiv!                                   Mraz je huda reč,                            
Kje je človek živ,                          ni nikomur všeč.
da bi dal mi kaj zobati!                Glad pa smrtao pesem poje,
V snegu ni več kaj pobrati.           in to muči me oboje.
Čiv, čiv, čiv!                                   Tak sem siromak —
Komaj, da sem živl                        ptiček — vaš prosjak!
Čiv, čiv, čiv!                                   Čiv, čiv, čiv!
Komaj sem  še živ.                         Malo sem še živ.                              
Hiše  nimam,  hrane  nimam;           Mraz pretresa mi koščice,               
lačen sem, da komaj kimam.         zmrzle imam že nožice.
Kdo je tega kriv?                           Čiv, čiv, čiv.
Čiv, čiv, čiv!                                    Komaj da sem živ!
Čiv, čiv, čiv!                                   Čiv, čiv, čiv!
Komaj da sem živl                          Dajte, da bom živ.
Zrnja, prosim, otročiči,                   Slab sem, da že komaj zinem,
vi fantiči in dekliči!                       malo še, in — tu poginem.
Kar mi morete,                               Komaj, da sem živ,
mi natresite!                                   Čiv, čiv, čiv!
Čiv, čiv, čiv! Rad bi bil še živ! Dajte, dajte, potresajte, pa nikari ne čakajte! Sicer me konča silna lakota.
Al. Mavški   .